DKPSIz življenja 48 Vzgoja, december 2017, letnik XIX/4, številka 76 Žlahten Slomškov dan V soboto, 23. septembra 2017, smo na Slomu in Ponikvi praznovali že 14. Slomškov dan. »Berite, in kar ste brali, dobro (pre)udarite,« je svojim ljudem položil na srce bl. Slomšek že v času, ko je pisal Blažeta in Nežico v nedeljski šoli. Od prve izdaje tega učbenika za vse čase je minilo 175 let. V uvodni predstavitvi Blaže- ta in Nežice iz OŠ Ponikva smo se uglasili na dobro voljo in modrost, ki žarita iz naukov te knjige, o kateri je vredno preudarjati. Uvodni Krst pri Savici, recital g. Anatola Šter- na, nas je uglasil na lepoto Prešernove besede. Nagovor g. Lojzeta Peterleta letošnjim nagra- jencem, besede Slomškovih nagrajenk in do- bitnice naziva častna članica DKPS so izžare- vale preprosto predanost delu; s. Darjana Toman je predana delu za katehezo, ga. Mari- ja Glinšek delu za otroke v vrtcu in župniji, ga. Ana Nahtigal svetovanju, ga. Slavica Na- vinšek pa je bila prava borka za ohranitev in nadgradnjo šol. Program je bil pretkan z zvo- kom pesmi uglašenega mozirskega družin- skega zbora. Vrh praznovanja je bila sveta maša, v kateri nas je ljubljanski škof Franc Šu- štar nagovoril z jasnim vprašanjem: kaj bere- mo mi, kaj naši mladi, čemu verjamemo in ob katerih besedah preudarjamo in zorimo? Slomškov dan je vsako leto posebno doživetje, ki si ga žal ne privošči veliko učiteljev, vzgojite- ljev, katehetov ali staršev. Vsi, ki uživamo v njegovi žlahtnosti, pa vedno znova čutimo, da bl. Slomšek deluje med nami v tem dnevu, da deluje v življenju mnogih predanih pedago- gov, predvsem in zagotovo tudi v življenju vsa- koletnih Slomškovih nagrajencev. Helena Kregar Ob prejemu priznanja V soboto, 23. 9. 2017, smo na Ponikvi trem pre- jemnicam podelili Slomškovo priznanje. Za vse nas so zapisale nekaj spodbudnih besed. Marija Glinšek: Hvala za prejeto priznanje. Zahva ljujem se tudi v imenu tistih, ki ste vsa ta leta živeli polno krščansko življenje in zmogli biti dejavni kristjani tudi v tistih 'svinčenih časih', ko so vam grozili z izgubo službe in rekli, da ne morete vzgajati in po- učevati otrok, ker ste »moralno-politično oporečni«, vam, ki ste z ljubeznijo opravlja- li svoj poklic in ostali zvesti. Papež Benedikt XVI. v okrožnici Bog je lju- bezen pravi takole: »'Bog je ljubezen, zato ti- sti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu in Bog živi v njem' (1 Jn 4,16). Te besede Prvega Janezo- vega pisma izredno jasno izražajo bistvo kr- ščanske vere: krščansko podobo Boga, pa tudi podobo človeka in njegove poti, ki iz te- ga izhajata. Hkrati nam Janez v isti vrstici predstavi obrazec krščanske eksistence: 'Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo.' Mi smo verovali v Božjo ljubezen. Tako more kristjan izraziti temelj- no odločitev svojega življenja.« Kako biti odprt za Božjo ljubezen, kako lju- biti Boga v sočloveku in biti drug drugemu znamenje Božje navzočnosti? Biti zvest v malem. Male reči pa so lahko ve- like: nasmeh, spodbudna beseda, objem, zaupanje, hvaležnost, čudenje, odpuščanje, blagoslavljanje … tako živi Bog v meni in jaz živim v Bogu. Upravnemu odboru DKPS se zahvaljujem za podelitev Slomškovega priznanja. Ana Nahtigal: Ob tej priložnosti bi z vami rada delila nekaj misli o delu, ki ga opra- vljam. Osredotočila bi se rada na tri ključne besede: hvaležnost, čuječnost in opolnomo- čenje, ki se danes pogosto uporabljajo v strokovni terminologiji. Hvaležna sem staršem, ki so mi dali življe- nje kot osmemu otroku, kar je bilo takrat verjetno težko, vendar so me sprejeli kot znamenje vere in ljubezni. Hvaležna sem svojim sestram in bratom, da smo pilili medsebojne odnose. Hvaležna sem družini, da je razumela moje delo, saj sem bila pogo- sto v službi drugih in premalo doma. Hva- ležna sem tudi številnim duhovnikom in redovnicam, ki so bili del moje življenjske zgodbe. Največja hvala pa velja Njemu, ki nas obsipava z obiljem milosti. Čuječnost. Vsak zase je odgovoren za deja- nja v svojem življenju. Pogovor omogoča zavedanje situacije, v kateri si, širši pogled na problem, omogoča opazovanje lastnih čustev in telesnega, duševnega in duhovne- ga odzivanja. Čuječnost (»Bodite čuječi« (Lk 22, 40)) omogoča zavedanje sedanjega trenutka brez presojanja ali obsojanja, da se lahko spopademo s svojim problemom. Opolnomočenje. Biti sopotnik otrokom in staršem, ki so v stiski, je izredna milost. To pomeni, da vstopamo v življenjsko zgodbo človeka, ki je ranjen in potrebuje pomoč, oziroma podpiramo posameznike, da po- novno prebudijo potenciale osebne moči in ljubezni ter poiščejo nove možnosti in reši- tve v svojem življenju. Zaključila bi z mislimi iz Svetega pisma: »Vse premorem v njem, ki mi daje moč« (Filip, 4,14) in »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen naš nebeški oče« (Lk 6,36). S. Darjana Toman: Smo se že kdaj poglobili v pozorno opazovanje kvašenega testa? Smo že kdaj motrili delovanje kvasa v testu? Smo se že kdaj čudili neverjetni moči kvasa, ki te- sto spremeni tako v volumnu kot v strukturi in kakovosti? Šele uporaba vseh čutov – tipa- nja, gledanja, vonjanja – nam omogoči od- krivanje neverjetnega delovanja kvasa. Sprašujem se, zakaj je Jezus uporabljal prili- ke, prispodobe in znamenja, ko nam je želel približati skrivnosti Božjega kraljestva, vse presegajočo Božjo ljubezen, svojo navzoč- nost v nas in med nami ter našo udeleženost v skrivnosti svojega telesa, v skrivnosti svoje smrti in vstajenja. Mar ne zato, da nam po- maga in nas korak za korakom vodi v globi- no resničnosti? Dolgo in pozorno opazova- nje znamenja ali dogajanja v priliki nam odpira vrata v raziskovanje nedoumljivih Božjih skrivnosti. Vsako spoznanje nas vodi globlje in k novim notranjim povezovanjem predhodno odkritih izrazov Božje ljubezni. »Berite, in kar ste brali, (dobro) preudarite« je vodilna misel letošnjega Slomškovega dne na Ponikvi. Dobro je, da se glagola »brati« in »preudariti« povezujeta in dopolnjujeta. Na- kazujeta, da sta vključeni dve osebi: prva, ki je nekaj napisala, in druga, ki ta zapis bere in pre- udarja sporočilo, ki je v zapisu. Zapisana bese- da, ki je resnično vredna, da jo beremo, je Božja beseda. »Božja beseda je namreč živa in dejavna« (Heb 4,12). Prodiranje v njeno spo- ročilo in uravnavanje življenja v skladu z njo je spoznavanje in utrjevanje zaveze, ki jo Bog sklepa z vsakim človekom in nas v Kristusu, po Kristusu in s Kristusom povezuje med se- boj v občestvo svetih. Življenjska udeleženost v tej skrivnosti pa ima vesoljno razsežnost, ker vodi v »novo nebo in novo zemljo« (Raz 21,1). Sveto pismo, zapisana Božja beseda, nam pove, kdo je Bog in kdo smo mi, a ne z defi- nicijo, ampak kot vzgojiteljica. Postopno nam odkriva skrivnostno moč Božjega kra- ljestva, ki nas more preobraziti, tako kot kvas preobrazi testo v novo kvaliteto. Kateheza Dobrega pastirja, ki smo jo v Slo-