Gospodarimo bolje
Cilje, ki smo si jih v občini zastavili z resoluci-jo o izvajanju srednjeročnega družbenega pla-na, smo lani v občini Ljubljana Vič-Rudnik ure-sničili in na nekaterih najpomembnejših po-dročjih presegli. Po gospodarsko »mršavem« letu 1982, so gospodarske organizacije lani po-slovale precej bolje in tako se je tudi položaj naše občine v primerjavi z ostalimi v Ljubljani malenkostno popravil.
Količjnski obseg industrijske proizvodnje se je povečal za dobrih 15 odstotkov, predvsem po zaslugi DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže (povečanje za 33 odstotkov), llirije Vedrog (24.5 odstotka), HP Kolinske TOZD Vinocet (19), v naglem razvoju je še naprej IMP OO IKO TOZD IPKO, sorazmerno uspešno pa je poslovala tudi Tobačna tovarna.
Ti rezultati se odražajo tudi v ekonomskih odnosih s tujino. Konvertibilni izvoz blaga se je povečal kar za 23 odstotkov (največji konverti-bilni izvozniki cn llirija Vedrog, Plutal, Hoja, Av-tomontaža TOZD Ute.-.olNa in Kolinska TOZD Vinocet), uvoz pa se je zmanjša! za 21,3 odstot-ka (največji uvozniki so Agrotehrvka Gruda TOZD Trgovina, Plutal, llirija Vedrog, Hoja). Oe-lež izvoza se je v celotnem prihodku gospodar-stva povečal s 3,4 na 3,6 odstotka.
Gospodarske organizacije združenega dela so lani ustvarile 48 milijard celotnega prihodka, kar je za polovico več kot leto prej. Dohodek se je v primerjavi z letom 1982 povečal za 49 od-
stotkov in je znašal 10,5 milijarde - v dohodku gospodarstva se krepi delež industrije, drobne-ga gospodarstva in kmetijstva, kar je skladno z razvojnimi umseritvami. Organizacije združene-ga dela so tudi lani smotrno razporejale doho-dek, saj se nadaljuje trend hitrejše rasti akumu-lacije od rasti osebnih dohodkov; vse večji pa je del dohodka za obresti, ki so »pobrale« že mili-jardo dinarjev.
Izguba je bistveno manjša kot leto popre) in znaša 41 milijonov dinarjev. V Slovenijaceste Tehnika TOZD Opekarne je poglavitni razlog za 28 milijonov dinarjev izgube v razkoraku med ceno energije in ceno opeke, v iztrošeni in za-stareli opremi, premajhni proizvodnji; vSloveni-jales Žičnici je dobrih 10 milijonov dinarjev izgu-be posledica nakopičenih slabosti v zadnjih le-tib - izguba je bila v obeh organizaciji Pohištvo Rožna dolina pa desetine izgube, ki je v celoti znašala 2,2 milijona dinarjev, niso pokrili. V vseh treh organizacijah položaj tudi na začetku leta 1984 ni lahek.
Na območju občine je bilo konec lanskega leta 18.440 zaposlenih, kar je za 21 več kot leto prej: 12.272 v gospodarstvu in 6.168 v negospo-darstvu. Na te številke močno vplivajo tudi pri-selitve in odselitve organizacije združenega de-la. V negospodarstvu se število zaposlenih naj-hitreje povečuje v znanstvenoraziskovalnih or-ganizacijah, najhitreje pa se zmanjšuje v druž-benopolitični skupnosti, SIS in družbenopolitič-nih organizacijah. Povprečni mesečni dohodek na zaposlenega je bil nominalno skoraj za četr-tino višji kot leto poprej, realno pa je bil vendar-le dobrih 11 odstotkov manj vreden. V gospo-darstvu je povprečje 18.982 dinarjev, v negospo-darstvu pa 22.392 dinarjev.
Med najpomembnejše investicije, ki so bile dokončane lani, sodijo izgradnja proizvodnih prostorov DO Avtomontaža TOZD Tovarna grel-nih naprav na Brdu obrat za proizvodnjo arma-tur SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki ter novi proizvodni in poslovni prostori IGO. Letos bodo končane lani začete naložbe Plutala TOZD Zapiralne embalaže, Mercator Konditorja in Mercator Rožnik TOZD Oolomiti - izgradnja sa-mopostrežne trgovine na Rakovniku; gradnja pa teče tudi v industrijski coni RP-2.
V letu 1983 smo na območju občine zgradili
721 stanovanj, od tega 290 v blokovni gradnji, 102 stanovanji v organizirani, 347 stanovanj pa v neorganizirani stanovanjski gradnji.