Vinko Bitenc Robincova Trezka gre prvič v šolo Kdo izmed vas ni z veseljem pvU Ko se je mati sklonila k nji, da čakoval tistega dne, ko je lahko bi ji zapela predpasnik, si Trezka zamenjal igrače s šolsko torbico, le* ni mogia kaj, da bi matere ne po* senega konjička z abecednikom, božala in pobarata: punčko s tablico, gobo in kamem »Zakaj pa jočeš, mamica?« čkom? Mati se je zagledala v nedolžne Smel je v šolo — prvič v šolo, modre oči svoje hčerke in ni vedela, kjer je tako lepo in prijazni go- kaj naj ji odgovori. Čez čas je de- spod učitelj ali Ijubezniva gospodU ]ala: čna učiteljica znata zmeraj toliko »Ti še ne razumeš tega, dušica, novega povedati, da bi se človek nU Ko boš večja, boš videla in vazu* koli ne naveličal poslušati. mela.« Tudi Robincova Trezka iz KoU Nf ° je stopil v Sob° °?e\ Tudi °n marevesi na Kovoškem si je tako f ,btt čemfren in P°™> kfor bJ se mislita, ko jo je lepega jesenskega bUo Pravkar P"Peill° nek*J ^a. jutra mati napravljala za prvo pot Sedel Je k mizi> si podprl glavo v šolo. !n z Ijubečimi pogledi opazoval In punčka se najbrž ni motila, za> SVOJ° hčerkic°- kaj učitelji in učiteljice v koroških Tvezk* ni mogla razumeti čud* tako zvanih uirakvističnih (dvoje* nega vedenja svojih roMeIJev- zičnih) šolah so bili tedaj zares iz* »AIi si iudi n žalosten, očka? redno prijazni s svojimi učenci in Zakaj pa?«, se je privila k ocetu, učenkami. ki se ie nasmehnil in jo pogladil po Trezka je to vedela, saj so se s las^y- starejšimitovarisicamivpočitnicah Očte j" mati sta se P°™"l)iv<> marsikaj pomenile. Samo tega Trez, spogledala in mati je vzdihnila pvi ka ni razumela, zakaj ii mati prav em' , , „ nikoli ni nič omenila o šoli, pa tudi >>če boš PHdna' Trezka>in ne b™ vesela ni bila nikoli, če jo je Trez* Pozabita naJinih nafov> bova z ka izprasevala o šoli. očetom zmeraj vesela in P°nosna nate. Dro?« Ravno narobe — čudna žalost je »Dro,« je odgovorila Trezka in zmeraj obletela materino lice, k& zbasala v torbico kos kruha, ki ga dar je pogovor nanesel na šolo. n je bila mati zavila v papir Oče In danes, ko je bila Trezka vsa se je odpravil na delo. srečna, da bo šla prvič v šolo, se je Preden je šel, je dvignil Trezko mati še bolj žalostno držala kakor v naročje, jo objel in poljubil. včasih. »Trezka, ostani zmeraj naša, ali Trezka je opazila celo solze v boš? je dejal in oči so mu bile polne njenih očeh. solz. 2 »Čigava pa, kakor vaša?« je za: da bi zatajila njen jezik. Saj si še drobila Trezka in vesel smeh se je otrok, Trezka, ioda navzlic temu tazlegel po sobi, kakor bi kdo iz bodi trdna, ne daj se preslepiti od srebrne škatlice pretresal same bU nikogar ...« sere. Robinka je svojo hčerko tesno »Kajne, mamica,« je Trezka po objemala in jo toplo in Ijubeče stU očetovem odhodu še nadalje go- skala k sebi. siolela, »kajne, če born pridna, pa Zavedla se je, obrisala si solze in t dobim čokolado v. šoli. Podrečniko; hkrati že tudi obžalovala, da se je va Tinca je pvavila, da je od gospo; prenaglila v čustvih. Kakor bi ho- dične učiteljice vsak dan dobila tela popraviti mučen vtis, ki ga je bonbonov, zato ker je dobro znala bila napravila s svojimi besedami nemški.« na otroka, je mati brž prijela tor; Robinko je zbodlo, kakor bi se ji bico s knjigami in jo obesila deklici irnje zapičilo v srce. Nič več se ni čez ramo. mogla premagovati, z jasnim gla-- »No, pojdi zdaj, Trezka. Saj ne* som je razodela hčerki svojo bol, mara ne bo tako hudo, kakor si čeprav je vedela, da otrok ne bo predstavljamo. V imenu Boga mogel tega dojeti. Očeta in Sina in Svetega Duha...« »Poslušaj, Trezka,« je pričela, Pokrižala je hčerko in jo še en- »Slovenka si, hči slovenskih star- krat poljubila. šev. Nemara te bo šola potujčila, Trezka je nekoliko preplašena utrgala od matere, očeta. Ne jemlji stopila čez prag, vendar se je ma* daril, Trezka, z njimi te hočejo prU teti prisrčno nasmehnila in odhitela dobiti zase, odtujiti te rodni materi, nato proti šoli. B Prvi dan šole je bil posvečen bolj »Robincova iz KotmarevesL« pomenkovanju kakor pouku. »Tako, tako,« se je smehljala učU Učitelji in učiteljice so izpraševa; teljica, ki ji je modrooka punčka s li oiroke o term in onem, posebno pogumnimi odgovori očividno uga* pa, kako je komu ime, kako se piše jala. in še to, kako se doma govori — Stopila je k mizi, vzela iz torbice nemški ali »windisch« (slovenski). v srebm papir zavito čokotado in Odgovori so bili po večini zado* /° ponudila Trezki. voljivi, saj so otroci vedeJi, da jih »Na, prva boš dobila ti, zato ker čakajo dobrote v obliki sladčic in tako lepo odgovarjaš,« je rekla, to bonbonov. pot v tujem jeziku. Polovica vazreda ni razumela tw Trezka pa ni stegnila roke, da bi jih besed, ki jih je govorila učitet vzela ponujeno darilo, nego je ne* Ijica. premično zrla učiteljici v obraz in Tudi Trezka ni prav nič razumei skoraj trdo izpregovorila: ta. Ker je bila bolj majhna punčka, »Ne maram čokolade, ker sem jo je učiteljica namestila v prvi Slovenka. S čokolado se zapravi klopi. materin jezik, zato nočem jematt »No, kako pa je tebi ime?«, se je ničeSar od vas. Jaz bom zmeraj po* ustavila učiteljica pred njo. slušala svojo mamico.« »Trezka sem,« je odgovorila de- Ves razved je onemel ob tem klica, opogumljena po vprašanju v smelem odgovoru. Učiteljica sama domačem jeziku. je vsa osupla strmela v malo pro- »A tako? Kako pa se pišeš in čU tivnico, ki se je zrusila rta sedež in gava si?« bridko zaihtela ...