ARHIVI XVI 1993
v čas .n razmere v ZDA je težišče dela na obiav-Ijcnih pismih, ki predstavljajo Lmpjj za mai^ikatcro na dalj njo raziskavo. O pomcui avtorjevega dela in □ objavljanju arhi,rskcga gradiva sem napisal že nekaj misli v Književnih listih Dela (22 7 1993. Objava arhivskega gradiva Korespondenca "apostol n slo ven skega i^seljenstva"), zato tega lic bi ponavljal Poudarim naj le nekaj misli o publikaciji Delo je del Friseve magistrske naloge 'Razvo slovenske katobške cerkve v ZDA od srede 19. sto letja do druge svetovne vojne", ki jc je uspešro zagovarjal marca 1992 na Oddelku za zgodovini f ilozofske fakultete v Linbljam. Uvodna poglavja |e posvetil zgodovini katoliške Cerkve v ZDA, delovanju slovenskih frančiškanov do leta 1927 in njihovi čas mkarski, tiskarski in izdajateljski dejavnosti ter newvorški Rafaelov družbi. Vsa ta dejavnost je búa tesno povezana s patrom KazL.urjcm Zakrajškom, k so ga imenovali Uidi "ameriški Krek V teli poglavjih dane informacije nam omogočajo bolj";e razumevanje dokumentov ,n so nekakšen zgodo-vinsk' okv r k dokumentom. Moti le prevc'ika razdrobljenost na podpoglavja, karie bolj stilistična kot vseb nska pripomba. Tekstovr del "t opremljen s kritičnim aparatom n z daljšim povzetkom v an-glcŠČin kar je hvalevredno za bralce onstran Atlantika, ki niso vešči slovenskega jezika. Drug: del publikae .e ;e objava 97 pisem v enku originala in z esnevt imi opombami. To jc gradivo za raz iskovalee, ki t bilo razpršeno na obeh straneh Atlantika in nam omogoča vpogled tudi v bol, skrita, da ne reí cm zakulisna dogajanja, k', nam lih lahko dajojo samo pi ¡ma kot ena najbolj osebrih kategorii arhivskega gradiva Na koneu zasledimo menrko kazalo, seznam objavljenih p;scm in slikovnega gradúa z navedbo megovih nahajališč Avtorju želim, da uspešno Širini v i in obj:.' i tudi nadaljevanj, tj Zikrajškovo korespondenco po letu 1928.
Marjaii Drnovšek
Nova oblast - nova imenu, dokumenti o preimenovanjih naših krajev v letih 19481955, februar 1903, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, katclog, 30 strar
Drobna knjižica, ki jc spremljala ras stavo o pre imenovan, ih krajev na območji občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v lctili '948 1955, ima za razstavni katalog skoraj tipične sestavne dele. Kratki Studiu sledi seznam uporabljenih virov in literature, nekaj fotokopij razstavljenih dokumentov pa še seznam razstav1;enega gradi* a, ki je bi o na ofjled v štirili vitrinah in osmih pano ili. Iz seznama jc raz-vrdno, da so bile poleg arluvsKih dokumentov razstavljene tudi stare razgledr >ce obravnavanih kra'ev,
145_
zakonodaja, ki jc urciaia to problematiko in časopisna poročila Avtor študije Junj Rosa ugotavlja, da so bila mera naseljer.m krajev večkrat pod vržena spremembam, zlasti ob večjih političnih preobratih Na Goriškem 'c pesebno poglavje teh pojavov čas italijanskega fa.i;zmaf a v tokratni šh.diii sc jc omejil le na preimenovanja naselij po drug svetovni vojni, zlasti v obdob!u med let 1948 in 1955, ko so bi la ta przaievanja najbolj intei.zivna. Proces spreminjanja sc jc dogajal v dveh smereh. V veČini primerov je šlo za dopolnjevanja enako glj-sečih se imen krajev oziroma za man'Še popravke imen s kakšnim doličevalmm prstavkom in jl~i-kovno izboljšavo (npr Grahovo ob Bači namesto Grahovo) ali za ukinitve krajev, razglasitve novih ter s tem povezane ¿diužitve dveh ili več nase)1 v eno (npr naselji Ajdovščit a n Šturic v naselje Ajdovščina). Dni30 poglavje so bila preimenovanja krajev s starimi historičnimi imeni, k niso bila v skladu z novo družbeno in narodno stvarnostj . Moteča so bila predvsem imeva povezana z vero in Cerkvijo (Šmarje, iiv Križ, ¿t. Vid. Šernpas, Sto-maž, Opatje selo, Šempeter, Šmartno) ter imena z očitnim nemškim jezikovnem .zvorom ( Dornbcrg, Rihcmberk, Kromberk). Nova nblast je preine 11 ovanja poskušala izvesti na I itro, v piaksi pr so se stvari za.ikale. zato so spremembe največkrat uvajali ob novih upravno - teritorialnih razdelitvah, ki jih je b 10 pc vojni ,feč. Avtor prispevka za vsak pn-imenovali kra na Goriškem opiše potek dogajanja. V primerjavi z ostalo Slovenii, jc bilo na našem območja prt menovanj malo. Toda vendarie so nekaten kraji izgubili identiteto in, kot zaključuje avtor, povzročena je bila kulturna Škoda ka;:i stara krajevna imena so del naše zgodovine m kulture.
Aleksandra Pavšič-Miiost
Po stcileli starih poti, razstava dokumentov arhivskega fonda Cestni odb ir Tolmin 1B69-¡923, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica, november 1993, katalog, 6E strani
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici se v svi-j;h galerijskih prostorih ponovno pmdstavna z obsežno, zanimivo in tudi za oko priiotno razstavo z naslovom 'To sledeh starih pou". Avtorica razstave in kataloga Lilijana Vidrih Lavrcnčič nas popelie po nekdanjih cestnih povezavah v takratnem tolminskem sodnem okraju, na obmoeju katerega ic deloval tolminski cestni odbrr. Razstava temeni na gra divu arhivskega fonda Cestni odbor Tolmin, k" ga kot edini pr-mer te vrste hranimo v našem arhivu. Kake in kje so končali fond ostalih pet'h cestnih idborov, ki so delovali na območ u današrjih treh severnoprimorsk-h občir., ne vemo. Posamezne dokumente o tej temi najdemo med gradivom av-
Oeene in poročila r publikacijah in razstavah