92 Književna poročila.
Književna poročila.
Mjeseinik pravničJcoga druživa u Zagrebu ima v br. 2. za mesec febru-varij 1.1. sledečo vsebino: Uredjenje seljačlcoga posjeda i regulacija zadružnih odnošaja u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji te bivšoj vojnoj krajini s obzirom na hrvatsko-ugarsko pravo i urbar Marije Terezije. Napisao Josip Koholač. Nastavak. — Tečaj postupka po vojničkom kaznenom po-stupniku i misli o reformi istoga. Piše dr. Stjepan Posilovic. Nastavak. — Samovlastna pomoč. Dr. Križ. — Pravosudje. A. Gradjansko. B. Kazneno. Iz upravne prakse Rješitba kr. financijalnoga upravnega sudišta. — Poslovanje sudova v kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji. Dr. Krunoslav Bobinac. — Svaštice. — Književne obznane. — Viestnik.
Gesetz com 25. December 1895, R. G. BI. Nr. 197, betreffend das UrheherrecU an ¦Werken der Literatur, Kunst und Photographie sammt den das Ver-haltnis zu den Landern der ungarischen Krone, zum deutschen Reiche und zu andern Staaten regelnden Vorschriften mit Materialien und Anmer-kungen. Dr. Alf. R. v. Wretscho. — Na Dunaji. 1896. — Manz. — Cena 90 kr.
Zakonu samemu pridjal je izdajatelj izvrstne pojasnjujoče opombe. Te opombe stvarjajo izdajo novega zakona, kateri se peča z jako težavno pravno tvarino, najboljšim komentarjem novega zakona. V dodatku nahajamo izvršilni ukaz z dne 29. decembra 1895, št. 193. drž. zak. in poročili združene pravne in politične komisije gosposke zbornice ter odseka poslanske zbornice, konečno še alfabetični in kronologični register.
Gesaz betreffend das TJrheberrecht an Werken der Literatur, Kunst und Photographie nebst Vollzugsverordnung und den internationalen Vertragen des Urheberrechtes. Dr. L. Geller. — Na Dunaji. 1896. — M. Perles.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. marca 1896.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: okrajni sodnik v Podkloštru Karol Nadamlenzky deželnosodnim svetnikom; okrajni sodnik v Šmariji Ludovik Perko svetovalstvenim tajnikom v Celji; pravni praktikant v Ljubljani Ivan Toporiš avskultantom za Kranjsko. — Umrl je dne 24. februvarija 1.1. dr. Josip Sajovic, odvetnik v Ljubljani.
— (Narodna jednakopravnost v permanentnemodseku za premem bo civilnopravdnega reda.) Ker zakon o novem civil-nopravdnemu redu ne ureja vprašanja o jezikovni ravnopravnosti in take določbe tudi ni najti v vladnem načrtu sodne instrukcije, stavili so naš društveni načelnik in državni poslanec gospod dr. Andr. Ferjančič in tovariši permanentnemu odseku za premembo civilnopravdnega reda predlog glede zagotovitve jezikovne ravnopravnosti v civilnih pravdah. Ta predlog slove:
Razne vesti. 93
„V zmislu §-ov 6. in 10. zalcona z dne 5. decembra 1894, št. 227. drž. zak. stavljam s potrebnim številom podpisov opremljeni'predlog, naj se naslednja določba postavi na primerno mesto zakona o nameščenju, o notranji uredbi in o upravilnem redu pri sodiščih (1631. priloga\ kateri se je od-kazal slavnemu odseku v posvetovanje.
§ . . Stranke in njih zastopniki se morajo v svojih pismenih vlogah ali ustnih naznanilih posluževati jednega deželnih jezikov in mora sodišče v tem jeziku pisati vse spise in rešitve in slednje izdajati."
Predlogu je dodano naslednje vtemeljevanje, v katerem je stvar korenito pojusnjena:
Predloženi načrt ima namen popolniti nove civilnopravdne zakone. V njih se pogreša določba, kako naj postopajo sodišča glede rabe jezika strank. Ta nedostek je tem občutljivejši, če se pomisli, da ima že občni sodni red v §-u 13. določbo o rabi jezika strank, ki je bila vodilo za sedanjo rabo narodnih jezikov pri sodiščih. Ker se občni sodni red zameni z novim civilnopravdnim redom, izgubi § 13. prvega veljavo, kader stopijo novi zakoni v veljavo. S tem se pa odtegne zakonita podlaga vsem na-redbam, urejajočim jezikovno rabo pri sodiščih, ki so izšle v tem času.
Na podlagi dosedanjih jezikovnih določeb so se razvile določne razmere. Če v bodoče ne bi bilo nobene zakonite podlage za rabo jezika strank, bi sodniki ne vedeli, kako jim je v tem oziru ravnati. Tudi se je bati, da pride v nevarnost, kar se je dosedaj doseglo za narodne jezike.
Da je potreba vsprejeti jezikovne naredbe v civilnopravdni red, se je izreklo že v prvi seji odsekovi, ko se je razgovarjalo o vladni predlogi. Tedanji poročevalec dr. Baernreither je sam opozoril na te nedostatke. Vlada je obljubila, ne da bi bil odsek kaj vgovarjal, da se bodo potrebne jezikovne določbe vsprejele v uvedbeni zakon k civilnopravdnemu redu. Ko ta zopet o tem ni imel nobene določbe in se je na to zopet opozorilo, se je zopet obljubilo, da prinese zaželjene določbe še ne predložena sodna instrukcija. Žal, da o tem molči tudi sedaj že predložena in odseku izročena sodna instrukcija. To mi daje povod, da stavljam predstoječi predlog in da prosim naj se vsprejme.
Iz teh razlogov razvidi se potreba, da se v zakon vsprejme jezikovna določba.
Ko je to dokazano in priznano, ostaja le še prašanje, kako naj se to zgodi. Pri sedanji določbi § a 13. obč sod. reda ne more ostati. § 13. obč. sod. reda določa samo, kakega jezika se imajo posluževati stranke, tega pa ne, kakega jezika naj se poslužujejo sodišča. V tem oziru je določba potrebna že glede dosedanje rabe narodnih jezikov pri sodiščih. Določba v obsegu §-a 13. obč. sod. reda bi bila omejenje jezika strank v obsegu njih sedanje porabe, kar se pa ne more nameravati in dopustiti.
Za dotično določbo obsega pa jedino možni in jedino merodajni navod člen 19. državnih osnovnih zakonov z dne 21. decembra 1867, št. 142.
Razne vesti.
drž. zak. Ta določa obseg rabi v deželi navadnih jezikov in bi za duhom in besedilom člana 19. ostajajoča, kakor tudi dalje segajoča uredba o jeziku, ki se ima rabiti pri sodišču, bila v protislovji s tem državnim zakonom in bi ga preminjala.
Ker se stavljeni predlog ujema z načelnimi določbami člena 19., se prosi, da se vsprejme."
— (Civilnosodna hranila.) Statistična centralna komisija izdala je s sodelovanjem pravosodnega ministerstva poročilo o civilno-sodnih hranilih tekom leta 1894. Iz tega poročila posnemamo sledeče podatke : Civilnosodna hranila znašala so koncem 1894. leta 643,049 876 gld. Vsega skupaj je bilo 532.475 depozitnih mas, hranilnine plačalo se je v tem letu 318.497 gold. Depozitni oddelek avstrijsko-ogerske banke na Dunaji oskrboval je poleg tega vrednotnice v nominalu 11,786.427 gold. od 41 sodišč iz desetih kronovin in maso c. in kr. avstrijsko-ogerskega konzularnega sodišča v Aleksandriji v nominalu 45.000 gold. Hranil naloženo je bilo 262,328445 gold. v hranilnicah, 245,451.253 gold. v javnih vrednot-nicah, 128,068.609 gold. pa na privatna dolžna pisma; 6,383.830 gold bilo je v gotovini, 738.076 gold. v dragocenostih, 52.300 gold. v srebrni, 25.724 gld. pa v zlati kovini. Od navedenih civilnosodnih hranil odpadlo je: na Niže Avstrijsko 294,078.906 gold., na Češko 91,107.169 gold.. Štajersko 63,663.509 gold.. Zgornje Avstrijsko 41,458 820 gld., Galicijo 39,072 999 gld., Moravsko 26,884.967 gold.. Primorsko 17,754.969 gold. Koroško 17,258.745 gold., Tirolsko 14,360.4-J4 gold.. Kranjsko 12,176 181 gold., Šlezijo 8,860.481 gold., Solnograško 8,515.091 gld., Dalmacijo 3,380.485 gold., Bukovino 5,279.882 gold, in Predarlsko 1,197.238 gold. Hranila privatnih zadolžnic zmanjšala so se za 8,341.215 gold. v primeri z letom 1893., nasprotno pa so narasle vloge v hranilnicah za 4,452,756 gold. in javne vrednotnice za 4,197.245 gold.
— (Naložba varovančevih novcev.) Vlada predložila je poslanski zbornici načrt zakona, po katerem se premeni dolCba §-a 194. pat. z dne 9., 8. 1854, št. 208. drž. zak., da se smejo novci varovancev nalagati v hranilnicah samo do zneska 500 gold. Ta znesek se po načrtu pomnoži na 1000 gold. Ob jednem določa načrt, da se novci varovancev smejo nalagati tudi pri c. kr. poštni hranilnici.
— (Zakon o obročnih opravilih.) Pravosodni odsek poslanske zbornice predlaga, naj se načrt zakona o obročnih opravilih sprejme nespremenjen v obliki, kakor ga je odobrila gosposka zbornica. Načrt gosposke zbornice razlikuje se od sklepa poslanske zbornice posebno v tem, da je gosposka zbornica iz zakona izključila vsa kazenska določila, s katerimi se je hotelo prestreči gospodarsko škodljiva obročna opravila.