Januš Golec: Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 5 <C 1 Z bliskavico se je razneslo po Rošnji, da je spravil na dan šintarski obisk ravno ono, o čemur je že dolgo šušljalo ter govorilo vse po Dravskem polju, da si je opomogel kočar Gašper Potočnik s »fovš« denarjem. Soseska je uživala, ko je pasla oči na pogledu vklenjenih dveh Potočnikov, katera so odgnali orožniki v zapore mariborskega sodišča. Stari in mladi Potočnik sta bila v roki pravice bridko objokovana le od domačih, ki se niti prav zavedali niso, kaj sta zagrešila, da sta zaslužila verisre in spremstvo nasajenih bajonetov. Usoda razkrinkanih Rošnjani niso imeli niti trohice pomilovanja z aretacijo Potočnikov. Moški in ženski spol jima je privoščil udarec usode, in sicer radi tega, ker sta ponarejala denar samo zase :n ni bii niti eden od sovaščanov deležen obogatenja na hitro roko. Vse se je hudovalo, zakaj sta skrivala denarni papir v škrinji, mesto da bi ga bila razdelila po vasi. Ako bi ne bila skoparila z desetaki in petdesetaki, bi ne bili odkrili žandarji ničesar in vsa vas bi že stala trdno na nogah. Skopuha sigurno enkrat doleti zaslužena kazen in tako je bilo s starim Gašperjem, ki je že ponosno preziral imovite posestnike. Prvotno so bili vsi prepričani, da je hodil delal denar k Potočnikovim na skrivaj v noči haloški slikar. Da bi se bil kateri kočarskih Potočnikov izbrihtal v ponarejevalea, ni mogel verjeti nikdo! Orožniki so bili na Potočnikovini malodane dnevni obiskovalci. Bogznaj kolikokrat so pretaknili ono čumnato, iztiskali razna priznanja iz ostalih članov družine ter vpraševali staro in mlado po Rošnji in daleč na krog po Dravskem polju o Hvalecu ter starem in mladem Potočniku. Celo na hi*vaško stran se je razpotegnila preiskava, a je ostala povsem brezuspešna. Od Hrvatov ni maral biti nikdo oškodovan od štajerskega ponarejenega denarja. Preiskava je bila primeroma kmalu zaključena. Šlo je le za tri obdolžence in krivce, ki niso tajili in povrh je še bil v rokah oblasti ves ponarejevalni materijal. Porotna obravnava je bila razpisana v Celju. Maribor tedaj, še ni bil sedež sodnega okrožja. Ob- dolžence so odgnali k porotnemu zasedanju v Celje, kamor so morale tudi številne priče. Vloga glavnega krivca v obtožnici je bila prisojena Andreju Hvalecu iz Leskovca. Za njim je bil največ kriv stari Potočnik, ker mu je bil preizkušeni ponarejevalec dobro došel. Mladoletni Jože Potočnik je bil le zapeljanec in zelo nadarjeno orodje v rokah obeh glavnih obdolžencev. Po obtožnici se je ravnala ter glasila tudi obsodba. Hvalec je bil obsojen na 15 let, Gašper Potočnik na sedem let in sin Jože radi mladoletnosti na pet let. Dva tabora Kakor hitro je bila razglašena obsodba in so odvedli pazniki obsojeno trojico, so že bile številne priče razdeljene na dva tabora. Eni so obsojenim še vedno privoščili kazen. Bili so odločnega mnenja, da je prav tako, ce je iztrebljeno iz sredine poštenih Ijudi gnezdo ponarejevalskih sleparjev. Drugi so se pa začeli zavzemati za ponarejevalsko družbo, ki ni oškodovala niti enega kmečkega človeka in je pomogla le sebi iz bajtarske revščine. Ako bi bil Potočnik enkrat obogatel, bi imeli tudi njegovi sovaSčani marsikaj od njegovega premoženja. Hvalec je vendar izdeloval tudi drugim siromakom denar, zakaj bi ga ne bil s časom Potočnik, saj je bil na glasu kot človek izredno dobrega srca, miren in vsakemu uslužen sosed. Povrh je treba pomisliti še to, da znajo delati denar samo na Dunaju. In to cesarsko ter dunajsko umetnost je zadel priprost ter nešolan kmet. Ali ne kaže to dejstvo na izredno nadarjenost in spretnost, pred katerima je treba dvigniti klobuk?! Čim bolj so rešetali poljanci razloge za in proti ponarejevalcern, tem bolj je kopnela krivda in sta se vzbujala navdušenje ter ponos, da so se dobili na Dravskem polju ljudje, kateri so bili za las kos cesarjevim izdelovalcem denarja. Komaj je minulo nekaj mesecev po obsodbi, je že prešel tabor ponarejevalskih nasprotnikov k onim, kateri so občudovali zaprto trojico, želeč ji od srca, da prestane kazen, se vrne med nje in bolj previdno nadaljuje, kar je že bila začela in v čemer se je izkazala. Za slučaj, da bi bili poljanci še enkrat pozvani za pričevanje v ponarejevalski obravnavi, bi skušal vsak oprati obtožence in ne nasprotno, kakor so to žalibog zagrešili nekateri iz gole zavisti. (Dalje aledi)