Rai^iĄori i naiiini narocnlhi Vprašanja in odgovori Kernična preiskava boksita. štefan K. Ako hočete dati VaSo aluminijevo rudo (boksit) kcmično preiskati, jo pošljite v »kemični laboraborij univerze« v Ljubljano. Za preiskavo bo treba plačati par sto dinarj.v. — Boksita je na Štajerskem mnogo, še več ga je po Dalmacdji. Prodaja posestva, obr/.men,jenega z zašCitenlin dolgom. H. J. v B. Ste lastnik posestva, obremenjcnega z zastavno pravico sa. dolg, glede katerega uživate zaščito. Radi bi to posestvo prodall z dolgom vred, ker po_rebujete denar za prevzem domačije. — Za prodajo prvega posestva ni ovire, odnosno ne potrebujete nikakega dovoJjenja. Opozarjamo Vas le na to, da ako Vas upnlk izrecno ne izpusti iz obveze, Vi vzlic prevzema dolga po kupcu še vedno jam&ite za plačflo t&ga. dolga. — Kupec bo dolžan plačati dolg v obrokih in po znižanju, kakor je bilo Vam dovoljeno. Lisica pokonfava kokošl. Odškodninaf J. M. na P. Vam in mnogim druglm je lisica pokončala kokoši in piščance. Vprašate, ali lahko prisilite lovozakupnika, da Vam pcnravna škodo, zlastl keor ne pokončava lisic; ali lahko sam pokončate lisico, kako in kje. — Po lovskem zakonu je lovski upravičenec dolžan j>ovmiti le škodo po lovu, to je škodo, ki jo z lovom store on sain, njegovi čuvajll, pomo_niki, sluge in njegovi lovski gostje, kakor tudi vso škodo, povzročeno po njibovih lovskih psih; nadalje škodo po divjačini, to je praviloma vsako škodo, ki jo v njegovem loviš_u artori z lovopustom zaščitena divja.ina na zemlj_5-ih tn pridelkih, ki so na teh zemljiščih. Lisica pa žaJ ne apada k zaSftiteni divjačini, marveč k nezaščitenl — Nezaščiteno divja.ino sme laatntk, zakupnjk ali užitnik poseatva v avoji ograjeni naselbd all ogTajenem dvorišču ujetl in ubiti. — Ubita lisica pripada lovskemu upr-avi-encu! Smet. Jo pa zadržati v zavaiovanje škode, ki Vam jo j« povzročila. Koncesionirana pisarna »Gentral« v Zagreba. M. š. Doslej žal še nimamo zanesljivili informacij glede te pisarne. Čim jih dobimo, Vaa bomo obvestili. Priznanje invalidnine zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja. I. M. Med svetovno vojno ste bi-ti ranjeni in od granate za_suti. Spoznali so Va_l za 20% invalida. Leta 1925 so .Vam invalidnino ukiiiiH, ker se Vam je stanje zbdjšalo. Sedaj s« Vam je pa temeljito poslabšalo, tako da sta Vara nogi otrpnili in ne morete več hoditi. — AJo> hočete dose__, da Vam bodo prlznali invalidnino^ napravite zadevno prošnjo na poveljstvo pristojnega vojnega alux>žja, ki Vas bo pozvato na ponovrd pregled. Zamenjava starih desetdinarskih baiikovcev. P. V. Imate še nekaj papirnatih desetdinaraldli bankovcev, izdajnih leta 1926. Poskusite jih oddati pri davčni upravi. Ako jih ta ne sprejnie, jih morate poslati v zamenjavo glavni državnl blagajni v Beograd; drugod Vam jib ne bod« več zamenjali- Vojaškl obveznik s skrajšanim rokom in poroka. G. A. Ste edini sin že pokojnih ataršev, seatre so se _x>_očile, star ate 24 let, priznan Vain je skrajšan rok, k nastopu vojaške službe še nii_ite biH pozvani, radi bi se poro681, a so bojdte, da bi morali pcrtem služiti poln rok. — V Vašem primeru se lahko mirno poročlte, ker ne boate s tom izgnbili dobrote akrajšanega roka. Bodetfa žica vrh ograje ob banovinsld cesti, Lesena ograja m«ra biti najmanj en meter oddaljena od ceste. V tej oddaljenosti smete vrh ograj« potegiiitl tudl bodečo žico. Slednje ae 1« tik ob javnem potu ne 9me nameatiti. poaoj&a _» BUanJ« ML I. P. r $L _L &**•! mm nl znaao, katerl denarn_ nrod k__3*» taka pceojSa; menima, da irtmrtfm. V ta>Utror ao oteto*Ue «O *e ofastojajo -Zkdnisa, kl ae pečsijo s dajanjem brezobreatndb paeoja, Jr» traba BakaU Eooogo časa, pa-etlan prida kdo n» vrato, ker ee navndno poero__la d&jejo __. dele&a*, pteča|B_h od zztidrugarjenr, ki prJstopajo ba-S T t^MHJu, dft bodo to-cega poeojila <_ede__>t — V Martboru flaje bipote&H. poaojHa na najdal JSo <tobo SpodAje&taja-ska Ijudaka posojflnica, & )e *> poiovice Itvednoat. aopretntenfai, proti -»fcnjlžbi oa prro mecto Ja pigAfin obresti. Vt&tna o_&kod-_in_ _a sadoaosnflt, odvzet _a baaovinsko eesto. L T. v ft. Preko VaSega, Mtdonosnflca groda banovinako cesto; posekaU _¦> Vam ¦nnogo ro_ovitr_fl_ aadrdh drerves in anfaMU 00 m pkrta. — Banovtna Vam mora vookakar ptačati otJfikodatno _ea odvzeto _em_]SS6e to untteni ptot. VlSine odškodnine Vam ža_ ne moretno navestl V sporu bo merodajno mnenje oodnih eenilcev Ye_tega okoiiša. Nje povpcaSaJte. Imena anreste na Ob«rri sdl na močišča. Babet v tzterjavo povpreftnlne bre__ predbodnep. opotuina. A. S. r S. Leta 1935 Vam j« aodiSče E_Uoc__Qo plafiOo 100 <Bn povprečn_ne; pred m«s_eem so Vaa na le-peau pridU mbit brez kakega prejšnjega. apomina. — Sod_ia odJočba, s katero Vain )e bilo naloženo plačUo povprcčnioe, postaDe pa-avoraočna v oeniih <_r_eh. V latem roku bi marali plačati povprečnino, aiko ni bfl dotočen 3_a_k dsJjSi rok. SodiS6e nikakar ni obvezano, poUJati Vam še kake apomine, marveč Je upravlietoo trvcsti v izterjavo pwvprečnlne izvršfoa, čtm prretoče amenjeni rofc. Sodna odloSba Vam je blla Bstno objavijena ali pa doetavijena y pisnienem odpj-avku. Sosed zasaja drevje tlk za mejo (njtao). I. B. T R. — Ob VaSi njivl je tmel tudl aosed njivo; T ¦sadnjem času Jo }e delno spremenil v travnSc ter rasaja drevje tlk za mejo. Zai-adl tega Vi ne Biorete svoje njive zoratl do meje tako, fcakor ste Jo preje. — V apkišne-n ima vsakdo pravico epremtnjati kulturo svojih zemljiSe ia saditl drevje do meje. Le v prtmeru, atos ste VI (vStevjM Vaše testntaske prednike) že 30 _et Javno, brez proSnje tn ail« z zaveatjo, da imate k temu pravico, prii oranju do mej. atopall pa-eko meje, odnoeno obrajčali na aosedovem svetu tn s tem priposeBtvovaJi zadevno služnostno pravico, bl mogli so»eda prisilitl na odstramtev dreves, ki ovirajo navedeno obračanj«. Dolžnica ne more plačati obrokov. F. T. v B. Odvetnfku dolgujete pravdne stroške, piačaii ste Se več tteočev, sedaj pa ne zmca-eite niti otarofcav; itoM Vas na plačilo cele glavnice. — Ako Vam je _Q& priznana zaščita in je bil dolg znižan na polovico, sme odvetnik iztožiti le vse o4woke zirižaneg"a dolga, ne pa celo glavnico. Ako pa ne zmorete plačila zaradi elementarnih nezgod, zaradi katerih ste bfli ofpiroščeini plačfla davkov, ame od- *WŁoBC flf***n*_*-T_ 1b -HE_kOOlr_XEtXdi 0t3KOk ftA jfili tZMfl "4FO<_ttl iBVlffijOu Bttj* d_Ja bnta-pnrvHflDHrjD ufi rfclnatuo bo. X. M. Po •BnrU oCat* )• prmsel poseBtvo Vai farat, Id t* Vam morai po po«lo_r0©vDJJni odredbl oCeta dajatl popotno oskrbo do smrti. Brnt olkrt. *a*> aiabo «a Vas, naatprotno p» VI na njegovean poeestvu prtdno delate ta ate doWi fe tndi pred _mrtjo otetovo. VpraSat«, ail >t« npratr_6eai rahtevaJi ca ovoje delo ptajčflo ln ¦tt bi se mogtl odseUd. — Pr_g!.jte dabro oč«tavo oparofeo, odnosno «vcntuel_d dednl dogx>vor, ali piSe tam kaj o tem, da bl moraU Vi po svojlh močeh atl kateor kod pomagati pri deiu na bratovom poc3estvu. Le ako nl v tej araori nKesar dok>__nega, tectaj Vam pritkSs za prrostovoijao oprav.Jena deia odmerm. Abo Vas j« brat prosfl za porno. atl ako ste mu pomagaH s nje^orvo v«dnostjo ta -»oijo, tedaj Vam mara iriačati toilko, kolikor znaSa povprečna primerna mezda za en&ka dela v VsL__m kraju. Ako pa ete delail brez i2_recnega afi tOiega eoglasja __ bratom, tedaj morete zahtevati le trflko, kcdtkor }e Va_ brat s tem pilhranil (ofoogatel), odnosno Je priSlo posestvu r porid. — Isto velja za delo pred očetavo amrtjo. Takmt najbrž prevžitka, odnosno oskrbe irtete tmeli izgovorjene, zaradi česar W trebaJo -vfttetl vrednost oefcrbe, ki Vaan Jo Je brat dajal. — Pravdca zahtevati primerno mezdo zaatara v treii letih, te naslova obogatitve pa marete tožiti skazl 30 let — Na vsaik način ste upravičeni tztožlti od brata vse one dajatve, kd Jih je dolžan dajati po očetovi odredbi. Ta pravica (do poeameznih da)atev) zastara v _reh letai. — 6d brata odseHtl in zahtovatt oekrbo v denarju bi mogli zahtevati le, ako bd Vam bilo bivanje pod njegovo atreho neprimemo otežkočemo. Akx> pa ta pogoj ni podan, Je stvar bvobodnega dogtirvora, aii Vam hoče namesto dajatveperevžitka izplačati odpravniino. Nam se znesek 25.000 din z azirom na Vado mladost tn ako niste dolžnl na posestvu poanagati, ne zdi preitlran. Povprašajte za mnenje Se kakega sodnega cenilca Vašega ofcraja, zlasti tudi giede primerne mezde za Vaše delo. Ali mora matl plačftti bolnlšni.ne stroške za sinaho? F. 2. Zakan o bolniSnicah dolofta, da pladujejo bolniSnične prtetojbtoe bolmkl sami ali drugi, ki so po zakonu za tx> zavezanl, razen, eko občina potrdi, da tega ne zmorejo. Po občem drtavljanakem zakonu bi morali stroške oekrbe VaSe žene v boinišnici plačatl Vi kot njen zakonskl mož. V podrejem vrstl bd morala te stroške plačati Vaša žena sama, ako Ima s čim, odnasno ako itna kaj premoženja; ako pa tudi žena ne zmore pladila, preide dolžnoet plaftila na njene starše. NiOcaJcor pa nl Vaša matl dolžna pla&evati bolnišnične stroške za sinaho. Brez predhodne tožbe in sodbe se VaSl materi nl treba bati sodne rubeži. Zoper eventuetno a/toiiriistrativiio rubež pa ae naj pritož. na bansko upravo.