OBRTNI VESTNIK Slrohounl list za pooiilgo In napreden obrtnlStua Draoshe banoulne. »OBftTNl VESTNIK1* izhaja tedensko In sicer vsak petek ter stane: celoletno .... Din 40*- polletno..................Din 20*- posamezna Številka. . Din !•- Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih drdštev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. NefrahJdrani dopisi se ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatlski dovoljeni le i navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljublfani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 20. maja 1932. Štev. 21. Pomen in namen t*a%stave domačih izdelkov Ponovilo se dogaja, da se izpodkopu-je ugled naše domače podjetnosti, da podcenjujejo obrtniške izdelke in predpostavlja s kričečo reklamo importira-no blago tujega izvora. Td je bridka resnica, ki kaže ma eni strani italSc malodušnost za .resen podvig in stremljenje^ po uveljavljenju, na drugi strani pa «a'že pomanjkanje zavednosti iti pomanjkanje skupnih stremljenj in skupnega dela. Res je, da je vsled nelojalnosti nekaterih obrtnikov po vojni padlo zaupanje db domačih ročnih izdelkov v obče, .katera krivda se ne sme prevaliti pavlšalno rta Vse ha še obrtništvo, ki sicer .uživa ugled in je po svoji solidnosti in poštenosti cenjeno celo od tujcev. C« so se rtaišli po vojni nekateri, 'ki so pri takrat rtetirejenih razmerah postali čez noč obrtniki, potem pade krivda le ma te nekvalificirane obrtnike, kar bi motala kupujoča javrtost sa-ima že zdavnaj Sprevideti. Je pa .tudi velika krivda na kupujočem občinstvu samem, ki že po svoji naravi kaj hitro rado spremeni svojo mentaliteto. Vi-dezinia zunanja oblika in lepota, povrhu še konkurenčna, cena ter zavest, da je tuje blago posebnosti — vse to je ustvarjalo najugodnejši temelj za ustvaritev te za uveljavljenje naše domače podjetnosti in domačih izdelkov tako škodljive mentalitete. 'Le z največ jim prizadevanjem obrtniških stanovskih korporacij; in s prizadevanjem zbornice po Zavodu za pospeševanje obrti se je posrečilo zmanjšati moč zunanjega videza te slabe mentalitete kupujoče javnosti, s teškim trudom se je posrečilo javnosti vrniti zaupanje v domače izdelke. Objektivna presoja govori le za te, saj po solidni izdelavi in kvaliteti tekmujejo in celo prekašajo istovrstne tuje iiadelke in, če je včasih cena višja od itvorniiškega izdelka, je pa zato tudi kvaliteta sorazmerno temu višku odgovarjajoča. Zavod za pospeševanje obrti pri naši zbornici je spiožil posrečeno misel, prirediti .razstavo domačih obrtniških izdelkov, katera razstava naj pokaže domačim in.tujim primerjalno sliko izdelkov z ozi om na solidnost in kvaliteto. V ta namen se je vršila v četrtek dopoldne pod predsedstvom g. Josipa Rebeka seja zavoda, na katero so bili povabljeni načelniki ljubljanskih zadrug. Uvodoma je predsednik g. Rebek na-glašal potrebo po tej prireditvi, katere glavni namen bodi, vzbuditi in vrniti zaupanje v domače rokodelske izdelke. Obšdnno je poročal za njim tajnik g. dr. Pretnar o zamislih te razstave. Zavod ima na velesejmskem prostoru lasten paviljon, ki bo. popolnoma zadoSčal svojemu namenu. Ne gre pa pri tem za to, da bi bilo blago razstavljeno le iz gio-tovilfi strok, temveč ža to, da bodo zastopane po mdlžnosti vsfe panoge rokodelstva s kvalitativno najbolj ustrezajočimi liredmeti. Solidnost in kvaliteta morata priti pri tem do popolnega izraza, obiskovalcem razstave pa mora biti dana priložnost presoje, da rokodelski izdelek prednjači pred tvoroiškim in tudi tujim izdelkom. Izmenjani so bili razni .zamisleki in upati je, da bo ta razstava dosegla svoj namen in da bo prikazan celoten niveau naše domače produkcije. Razstava bo prirejena v okvinu prireditve ljubljanskega velesejma v času od 4. do 13. junija. iVsi gg. obrtniki in obrtnice, ki bi želeli udeležiti se te razstave s svojimi izdelki, naj sporoče to takoj Zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TlOl v Ljubljani, Beethovnova ulica 10 in naj sporoče, kateri predmet žele razstaviti. Razstavni izdelki morajo biti dovršeni najpozneje do 1. junija t. L Pokažite smisel in zanimanje za lastno prireditev, ki naj odore nova pota za oddajo Vaših izdelkov! M Zacfruga skupnih rokodelskih in sorodnih obrti v Novem mestu za skupne zbornice Obsodba načina borbe kakor jo vodijo pristaši ločenih zbornic. Dne 5. t. m. se je v obrtniški dvorani Sokolskega doma v Novem mestu vršil občni zbor Zadruge skupnih rokodelskih in sorodnih obrtov. Zborovanje je bilo zelo‘lepo obiskano, saj je bilo navzočih nad dve tretjini vseh zadružnih članov. Ob 10. dopoldne je /zadružni načelnik g. I. Klemenčič o tvoril občni zbor. Iz poročila načelnika je bilo razvidno, da zadruga -res vzorno dela, zlasti izkaz blagajniških knjig kaže, kako vzorna disciplina in gospodarski duh vladata v zadrugi. Potem ko so bile druge točke dnevnega reda izčrpane, je prišlo do razprave o^ sistemu zbornic. G. načelnik I. Klemenčič je pozdravili zastopnika Zbornice za TOI g, dr. Koceta, ki je prišel zaradi zamude vlaka bolj pozno na zborovanje. Dr. Koce je v kratkih potezah objektivno in lahko razumljivo orisal pomen tega vprašanja. Po kratki .debati je nato dal načelnik g. I. Klemenčič stvar na glasovanje, pri čemer so se vsi navzoči izrekli soglasno za skupno zbornico. Lani ]e bil — sicer pri manjši udeležbi — rezultat čisto drugačen, da se je pa letos ta zadruga ob veliko večji udeležbi izrekla soglasno za skupno zbornico, je pa pripisati edino temu dejstvu, da so zbrani zborovalci soglasno in ogorčeno obsojali način borbe, kakor jo vodijo pristaši ločenih zbornic, ki so šli celo v Beograd pred prejšnjega ministrskega predsednika Živko vica in tam skušali očrniti pristaše skupnih zbornic, češ da ti niso dobri Jugoslovenl, pač pa da so samo oni — to je pristaši ločenih zbornic — edino tako dobri JtigoslOveni, da se pristaši skupnih zbornic ž njimi sploh ne smejo primerjati. Pristaši skupnih zbornic naj bi potemtakem bili Jugoslovenl drugega reda, ^ separatisti in ne vemo še kaj. Zbrani zborovalci so ogorčeno obsojali, da se pristaši ločenih zbornic poslužujejo takih obtožb, ko je vendar znano, da je tako obtoževanje bilo vedno škodljivo, pa tudi poniževalno ža vsak stan. Slovensko obrtništvo obsoja tak način borbe, ki samo škodi ugledu obrtništva; da pa obrača hrbet takim borcem za ločene zbornice, je pa dokaz zborovanje novomeške kolektivne zadruge, ki se je letos soglasno izjavila za skupne zbornice.__________________. Borze LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2273.72 — 2285.08. Berlin 1335.89 — 1345.69. Bruselj 786.80 do 790.74. Curih 1097.35-1102.85. London 205.(58 do 207.28. New Yorl: Jek 5582.63—5610.80. PaHz 221.22—222,34, Praga 166.23—167.09. Trsi 287.98—290.38 Dokaz zdrave ustvarjajoče sile i Sedanja svetovna gospodarska kriza bi naše dežele niti primeroma tako hudo ne 'zadela, če bi znali takoj nje prve pojave sprejeti z zdravim opitimizmom in krepko' voljo, da jo premagamo. Žal pa je bilo v naših vrstah vse polno pesimistov in malodušmežev in ti so šele iz grozeče krize napravili pravo krizo (ter jo na vse zadnje z beganjem javnosti in raznimi tatarskimi^ vestmi poostrili do prave nevarnosti. Če bi ravnali pravilno, bi morali z vero v zdravo strukturo našegia gospodarstva apelirati na izaupanije vseh in na ta način še dvigniti silo našega gospodarskega življenja ter ■tako že v začetku zatreti vse pojave svetovne krize v naših krajih, mesto tega pa je velik del javnosti zelo padel pod vpliv, krize, da je hotel vsemu narodu sugerirati o neizogibni katastrofalni posledici krize. V tem je glavni vzrok, da se je sploh mogla pri nas pojaviti kriza v tako ostri meri. !K sreči oa je bilo zlasti med našimi gospodarskimi krogi dosti močnih mož, ki niso podlegli tej katastrofalni; psihozi, temveč ki so odločno vztrajali na svojih mestih in brez ozira ter brez strahu, ina vse govorice o krizi nadaljevali s svojim ustvarjajočim delom. In med temi rhoižfhi zavzemajo-eno prvih mest oni vedno delavni naši ljudje, ki nam 4. prih. meseca otvorijo velesejem. Brez oizina na vse velike materijalne prednosti1 in pridobitve, ki jih prinaša vsak velesejem, je vendar treba zlasti povda-riti njegov ogromni moralni pomen. Kajti velesejem v nezmanjšanem obsegu sredi gospodarske sile pomeni na najbolj krepak način povdarjeno voljo, da nas ne more zlomiti nobena kriza in nobena težfcoča, da ne klone nalš duh in da me upade naš pogum, pa naj bodo časi še tako težavni. Tako mogočno poudarjena volja v slabih časih je najlepši dokaz, da ustvarjajoča sila med nami nikdar ne usahne in da smo tudi najtežjim prilikam dorasli. In zato je letošnji velesejem dokaz zdrave ustvarjajoče sile, ki giblje naše gospodarstvo in obenem s tem tudi dokaz, da bomo tudi iz sedanje križe prišli na želeno travico. Ta dokaz nekloinljiveg^ poguma! pa je tem boilj 'razveseljiv, ker je podan tudi navzlic vsem .našim večnim nergačem. Onih nalšib neprestanih zabavljačev, ki tako radi klepetajo, ne da bi svojih besed sploh preudarili, da se je naš velesejem preživel, da je vedno enak, da služi le nekaterim gospodom in kakor se že glase takšne in slične modrosti cvič-kanskih filozofov. S prireditvijo velesejma v najtežjih gospodarskih Časih pa so prejeli ti nergači lekcijo, ki je tako krepko zamahn.iena zaušnica, da morajo enkrat iza vselej utihniti. Zato pa smo tudi tem bolj veseli letošnjega velesejma. Ce predvsem poudarjamo moralni pomen velesejma, pa seveda nočemo s tem nič manj zmanjšati njegovega velikega stvarnega pomena za naše gospodarstvo. Kajti vsak velesejem je revija naših produktivnih sil, vsak velesejem jfc bilanca našega prizadevanja po gospodarski osamosvojitvi. Nazorno pa kaže vsak velesejem, katero blago že 'izdelujemo sami in katero moramo še na škodo naše plačilne bilance uvažati iz tujine. IKiic: Kupujte domače blago! postane Sele z našimi velesejmi čisto jasen, ker kar točno pokaže, katero tuje blago kupujemo po nepotrebnem. Zato ni pretirano, če režemo, da je vsak velesejem .za naše gospodarsko življenje največjega pomena, ker nam kaže pot h gospodarski osamosvojitvi, ki je in ostane ključ do splošnega narodnega blagostanja. Ne nazadnje pa je velesejem najmočnejša vzpodbuda, ki jo morejo do&iveti naši produktivni gospodarski Sloji. Tu na velesejmu se najbolj nazorno pokaže, v koliko zaostaja domače blago ža tujim, tu na velesejmu pa vidi tudi vsak raizstavljalec, kaj mora še storiti, da bo njegov izdelek čisto konkureničeri z najmodernejšimi izdelki tujine. In to važho funkcijo vrši tudi ljubljanski velesejem v najlepši meri. Treba tu omeniti le našo pohištveno industrijo, ki se brez velesejmov nikakor ne bi razvila do te visoke in že skoraj brezkonkurenčnfc stopnje. Že samo ta odlični uspeh velesejmov zadostuje, da je pomen maših velesejmov visoko izven vsake debate. Ko je bil otvorjen prvi ljubljanski velesejem, kateremu gre za vedno čait, da je bil prvi velesejem v državi, te.daj smo šele prav videli, da živimo samostojno gospodarsko življenje in da hodimo vštric z naprednimi narodi. Sedanji velesejem, ki bo otvorjen v najtežjih časih, pa dokazuje, da nalše gospodarstvo napreduje tudi v najtežjih Časih, ker je naša volja nezlomljiva. In vsled tega najlepšega dokaza prav posebej pozdrav velesejmu im vsem njegovim aktivnim prirediteljem kot možem zdrave volje in ustvarjajoče sile. Samo od takšnih. mož pa je tudi odvl-. sen napredek naroda. ------- Važno opozorilo hišnim posestnikom Od 1. maja dalje se morajo o plačani najemnini izdati predpisana potrdila, najkasneje do 1. julija pa skleniti predpisane pogodbe. Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 26. marca 1932 je uvedeno obvezno sklepanje pogodb o zakupu stanovanj in lokalov in obvezno izdajanje potrdil o prejeti zakupnini, pri čemer se morajo rabiti mo-nopolski taksni obrazci. Pogodbe o zakupu stanovanj in lokalov za Vse zakupe od 1. aprila 1932 dalje se moiajo po zakonu skleniti v roku 15 dni od dneva vselitve, za zakupe, izvršene pred 1. aprilom t. 1., za kate.re izakup še d!al'je traja, pa se morajo pogodbe skleniti na monopolskih taksnih obrazcih uajdelj do 1. julija 1932, v kolikor iža te Zakupe.še niso sestavljene izakupne pogodbe in še ni plačana l%na taksa od celokupne vrednosti po t. št. 14 taksne tarife. Prav tako se morajo po 1. aprilu 1932 za vse plačane 'zakupnine izdati potrdila na odgovarjajočem monopol-skem taksnem obrazcu. iče se za sklenjene zakupne pogodbe in za izdana potrdila o prejemu zakupnine ne rabijo predpisani monopolski taksni obrazci, se bo po čl. 40 zakona o taksah smatrajo, da pogodbe in potrdila dejansko ne obstoje, zakupodajalci pa ise bodo kaznovali po čl. 51 zakona o taksah in bodo morali razen redne takse plačati še trojno vsoto. iKer se s Itemi zakonskimi odredbami morajo urediti odnošaji rrted lastniki hiš in zakupniki in se bo na tej podlagi odmerjal htšnonajemninski davek, se bo izvršitev teh predpisov neprestano i.n najstrožje nadzirala. Nadzorstvo nad izvršitvijo teh predpisov bodo vršili organi finančne kontrole, ki bodo obiskali vsa stanovanja in lokale in zahtevali od zakupnikov in po potrebi tudi od lastnikov hiš, da jim predlože zakupne pogodbe in potrdila o vplačani zakupnini na predpisanih monopolskih taksnih obrazcih. Dušan Sernec. minister n. r.: • Velenje in naša elektrifikacija Tehnika v izrabi gorilne vrednosti -premoga je v zadnjih dveh desetletjih napredovala tako,-da -pomeni neke vrste prevrat v produkciji električne energije. D-očfm so bile prej vodne centrale redno cenejši vir električne energije, -so se od tega časa vsled tehničnega napredka kalorične centrale pričele košati' z vodnimi centralami. Ce so pri vodni centrali vodne naprave drage, je možnost konkurence vodne centrale s kalorično centralo jako dvomljiva. 'Razen tega imajo kalorične cenitrale to prednost, da jih je mogoče zgraditi stopnjema in vedno povečati, dočim je vodno centralo treba zgraditi celo naenkrat in je njena kapaciteta trajno odvisna od razpoložljive vodne isile. Posledica tega dejstva je rta, da so se začele v veliki množini graditi kalorične centrale. Tudi tiste vodne centrale, ki -producirajo električno energijo 'kakor kalorične cen-trale, občutijo potrebo, da se vežejo s kaloričnimi centralami, ker je kapaciteta kaloričnih central stalna, dočim se kapaciteta vodnih central menjava po množini razpoložljive Vode. Na ta način imajo vodne .-centrale v kaloričnih centralah svoje -rezerve. (Tudi pri nas se je že svoj čas deželni odbor kranjski bavil s problemom zgraditve kalorične gentrale, ki naj bi -tvorila rezervo za vodne centrale. Seveda pri tem ni mogel iti preko mej vojvodine Kranjske.) ilz navederiih razlogov je pri -reševanju problema elektrifikacije Jugoslavije prodrla vodilna ideja, da naj se naslanja na državne premogovnike, ki so razdeljeni skoraj po vsej državi. Pri item naj bi služile za produkcijo električnega toka predvsem cenene vrste premoga, zlasti njegovi odpadki. Ta ideja daje možncrst, da postanejo donosnejši državni premogovniki, da ostane in deloma postane električna energija res narodna last in da se prebivalstvo oskrbi s čim -cenejšim eleiktričnim tokom -ter se na ta način dvigne blagostanje čim širših ljudskih mas. Ta ideja zagotavlja za enkrat večjim samoupravnim edl-ni-cam, v poznejšem razvoju -pa dnžavi odločilen vpliv v razdeljevanju ene najvažnejših dobrin narodnega gospodarstva, kar je postulat modernega gospodarstva z električno energijo. Tako naj bi se na primer elektrifikacija primorske banovine -naslanjala na državni premogovnik v Breznu in na severu v Ugljenoviku, elektrifikacija dunavske banovine na državni premogovnik v Vrdniku, sredina Šumadije na Senjski -rudnik it'd. iV smislu te ideje naj bi v dravski banovini, kjer so pogoji za elektrifikacijo najugodnejši in je elektrifikacija v vsej državi razmeroma najbolj razvita, tvoril podlago bodočega dela na -tem polju državni rudnik v Velenju. Vsled tega se je -med državo in med bivšo ljubljansko oblastjo sklenila pogodba, po kateri se je država zavezala, da da oblastnim, oziroma sedaj banovinskim elektrarnam pa razpolago -razpoložljiv tok iz svoje -takratne centrale, (to centralo po potrebi postopoma poveča in oddaja ves tok na razpolago banovinskim elektrarnam, ki po svojem lastnem omrežju ta tok razdeljujejo po deželi. To pogodbo, so. od strani države prav-n-oveljavno podpisali takratni predsednik Vlade general iPeter Zivkovič, finančni imifiištef dr. Stanko Svrljuga ter minister za šume in rude dr. Anton Korošec. Na podlagi te pogodbe je država pričela s povečanjem -kalorične cen-trale v Velenju, zgradila vse potrebne visoke StaVbe ter postavila temelje za nadaljnji nov agregat, ki se ima dobaviti iž Nemčije. Dravska banovina je zgradila -daljnovod iz Velenja v Črnuče in gradi zvezo med centralo v Velenju in Završ-nico. Na ta način sta država in banovina investirali -za realizacijo prej opisane ideje -razmeroma -ogromne -zneske. 2e danes,, ko načrti še niso v -celoti realizirani, se kaže zlasti -za državo ogromna neposredna korist pričetih del. Ne samo, da dobi plačane premogovne odpadke, si prihrani samo na glavnem kolodvoru v (Ljubljani, kjer se uporablja izza poletja 1991 električni tok iz Velenja, mapram prejšnjim izdatkom letno nad milijon dinarjev. Toliko ceneje plačuje danes železniška uprava električni tok, ki ga rabi na kolodvoru. To pa so šele pričetki. Očividno v nepoznanju problema elektrifikacije države iz lastne moči in v nepoznanju spredaj označene vodilne ideje se je zgodila velika napaka v savski banovini. Tam se je dala konce- sija za produkcijo in razdelitev elekt-ričr nega toka belgijski družbi, -ker je poljubila, da bo proizvajala tok potom fa-fi-na-cije premoga, s čimer bi se pridobivali različni derivati premoga kakor koks, bencin itd. Odvisno je pa samo' od narodne zavednosti Zagrebčanov, če se načrt -realizira ter s (tern elektrifikacijo savske banovine prevzame tuj kapital ali ne. Kajti izvrševanje 'ofhea njene koncesije je mogoče le v“ velikem stilu in v velikem stilu je to delo mo- --goče pričeti le tedaj, če se mu priključijo -združene elektrarne Zagreb - Karlo vac. Kakor je nepoznanje vodilne ideje in • vsega problema povzročilo napako v Zagrebu, tako ni — dasi ni verjetno — vendar -neizključeno, da se zgodi usodna napaka tudi v dravski banovini. Prej omenjeno pogodbo med državo in bivšo oblastjo, oziroma njeno naslednico banovino -so sicer na strani diržave podpisali pristojni ministri in s tem je ta pogodba za državo obvezna. Kakor šem ortienil, je država na podlagi te pogodbe tudi že investirala zelo izdatne vsote. So pa na delu različne sile, ki skušajo doseči, da bi glavna kontrola razveljavila omenjeno pogodbo, Motivi, ki vo-dijo te sile, so pač različni. Pri na-cijona'1-no mislečih krogih; ki se zavzemajo za to, je vzrok -temu pač nepoznanje opisane vodilne ideje, v drugih krogih je motiv zopet pohlep tujega kapitala po naših narodnih dobrinah. Kolikor mi je izuano, glavna kontrola v stvari ni še ničesar definitivnega ■•odločila. Predložila pa je menda vso zadevo strokovnemu odboru ministrstva firtanc, ki naj odda o stvari svoje mnenje. ■ ■ Ker je strokovni odbor ministrstva -firtanc le posvetovalni organ g. ministra -financ, ker -g. minister financ na mnenje strokovnega odbora ni vezan in ker je (finančni minister pogodbo med državo in banovino glede Velenja pravno-veljavno podpisal, sem mnenja, da r je omenjeni strokovni odbor danes popolnoma nepristojen, da bi -oddajal.-o stvari še kako mnenje. Še manj kakor*■ Angel-jskem gradu« v Rimu so minule dni otvorili izložbo ur. Izloženi so originali in rekonstrukcije najstarejših poznanih ur in je s tem podan pregled razvoja urarslke umetnosti. Na razstavi je več kurijoznih predmetov. Najstarejša razstavljena ura je ona iz leta 1150. pred Kristusom. Izdelal jo je grški mehanik Ksetibo, ki je živel v Aleksandriji. Najbolj komplicirana ura na svetu. Izredno mojstrsko delo je ura, ki je bila napravljena za zvonik katedrale v Messini (Italija). Bronaste figure, ki simbolizirano prikazujejo letne čase, bodo prikazovale tudi ure in dneve. Pevec bo napovedoval začetek vsakega dne, dočim bo napovedovalo poldne levje rjovenje. Posamezne ure pa bosta izklicevali dve ženski — figuri, ki predstavljata kmetici Dino in Klarenco. Ti dve ženski sta leta 1282. javili mestu približevanje vojške Karla Anžuvinskega. Ura pa bo prikazbvala tudi ' različne 'faze meseca im zvezd. Gospodarske krize še ne bo konec. Nemški državni kancler dr. Briining je imel v nemškem državnem zboru takoj po predsedniških volitvah znamenit govor, kjer je govoril tudi o svetovni gospodarski krizi in o njenih vzrokih, oziroma sredstvih za njeno omiljenje. O krizi sami je rekel, da je dovolj, če traja le še nekaj tednov ali mesecev, pa ne bo nobene pomoči več. Tudi posamezne države ji ne bodo mogle več pomagati. Če pa do tega pride, bodo posledice ne-dogledne. Kot najboljše sredstvo, da kriza preneha, je omenil dr. Briining razorožitev in pa brisanje »političnih« dolgov, predvsem reparacij (vojne odškodnine). PRISTOU FILIP, črkoslikarski mojster v Ljubljani, sporočam, globoko potrt, tako v svojem imenu kakor v imenu obitelji vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 16. t. m. ob 11. uri dopoldne, v 84. letu starosti, po težki bolezni in okrepčana s sveto popotnico, zatisnila za vselej svoje blage oči naša nepozabna mati, babica, prababica, tašča, sestra in sorodnica, gospa Ana Pristou Blago pokojnico smo spremili na njeni poslednji poti v sredo, dne 18. t. m. ob 10. uri izpred mrtvašnice na zagrebškem Mirogoju. Večen ji pokoj! Zagreb, Ljubljana, dne 19. majnika 1932. JOSIPINA MOZETIČ roj. PRISTOU, FILIP, ŽIGA in LAVOSLAV •'~TSTOU, MARIJA SCHdNBAUM roj. PRISTOU, LJUBA MIHALIČ roj. PRISTOU, otroci — Zeti, sinahe, vnuki in pravnuki > Slavita* JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, Gosposka ulica 12 Teiei. 1176. # * Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT # # Zaupanje in kredit Denar v denarne zavode 'Na občnem zboru Trgovskega društva »»Merkur« je imel predsednik dr. Fr. Windischer lep nagovor, iz katerega prinašamo nekatere misli, ki kažejo mnenje avtorja o sedanjem položaju: V gospodarskem pogledu nam preteklo leto ne moire ostati v lepem spominu, narobe, zapustilo je tekočemu letu toliko gospodarskih :*n socialnih skrbi, da nas vsak dan dovolj živo spominja na pričetek izrazite krize v gospodarstvu in prav posebno še v denar s tivu. Kadar začno take težave, je pritisk silnejši v državaih, ki so izrazito industriajnokupčijskega značaja. Piri nas je vsakega nekaj in vsega malo, .'Pa smo se pokazali odpornejši. Kljubovali smo dokaj dobro, 'ko je drugod že vladala jasna gospodarska ireva. Po novem letu smo tudi mi dovolj trdo prizadeti, ali prerili bi se skozi stiske mnogo lažje in uspešnejše, da je več preudarnosti. Tako pa doživljamo dan Jia dan, da se kar goji malodušnost in da črnogledi opravljajo svoj posel tako marljivo, kot bi imeli benefico. V težkih časih je treba moralno krepiti ljudi, ne pa jim razjedati voljo in pogum. Kdor ie dobre volje, naj bi delal na to, da gre življenje kolikor mogoče svojo normalno pot. Ce pa ljudje odrekajo drug drugemu neogibno potrebno zaupanje, je nevarnost tza javni kredit 'straišna, ker nezaupanje dosledno spodkopava stvarilno delo v industriji, obr-tu in kupčiji. Cim pri nas preneha zbeganost in preplašenost med najširšimi krogi prebivalstva, čim se povrnemo k .normalnemu pačim življenja, bo zopet wzpps:tavljen, doibnšen .del kredita. Omogočeno bo redno stvarilno delo in izvedba mnogih pripravljenih načrtov. .Zlastj bo stavbena podjetnost in delavnost kar sama zopet stekla, kajti preplašenost in nenormalno ravnanje z denarjem in drugimi dobrinami je glavni vzrok strašnemu mrtvilu, ki toliko pridnim ljudem jemlje priliko tza delo in zaslužek, osobito v gradbeni stroki, ki ne more uspevati in cveteti, ‘dokler je ogrožen kredit in normalno fkrdženje denarja. Živimo' v kreditnem in denarnem gospodarstvu, ki sloni na medsebojnem 'zaupanju in medsebojni , veri. Alko v takem ustroju gospodarskega življenja drug drugemu odrekamo zaupanje in kredit, ne more življenje teči normalno dalje in mi vsi’ namesto, da bi Sli iz zmede in težav ven, slabo stanje rjar&be celo slablšamo in ®°[je/večamo. Goiovo je sila razmer yelika 'in razmere niso všečne. Morda je res, da že dolgo ali nikdar ni bilo tako zamotano, kakor naše dni, toda pozabiti ne smemo, da so danes tudi sredstva in možnosti vse drugačne' kakor nekdaj. Tako so obrambne in reševalne akcije v večjem obsegu mogoče. Kadar je sila, ne smemo izgubiti Pameti, Kadar vodniki niso vešči dovolj, ni še kriva vojska in ni izgubljen sostay. V nalših gospodarsko in finančno' naprednih razmerah igra urejeno denarstvo odločilno \logo. Potrebno pa je, da se vrši denarni promet normalno. Razvijati se mora z vsem gospodarstvom koncentrično. Sedaj ipa se Je nekaj nerodno premaknilo, pa teče mnogo denarja ekscentrično, mimo gospodarskega toka. Posledica je, da 'Prirodna in nepogrešno potrebna . središča kreditnega gospodarstva ostajajo ob strani in ob potu. V takih razmerah denarni zavodi ne morejo s pridom vršiti svoje običajne posredovalce in. oplojevalne naloge. Denar je v Gospodarskem krogoteku kri. Če se odvzema kri majjačjemu telesu po krivih 'transfuzijah, mora oslabeti, kakor bi omagal tudi junak Peter Klepec ali 'Martin Krpan, če bi se mu devalo diain na dan veliko število pijavk na mogočno telo. Nazaj zategadelj v normalno ^vlienje! 'Ravnajmo zopet normalno z 'denarjem, pa bo pri nas v naši ožji Domovini hitro mogočen del krize odišavljen. Živahnost se povrne v našo kupčijo in obrtnost. Zopet bo mogoča v-'vahna stavbena delavnost, ' zasebna in javna, ki' prinaša celi vrsti podjetnih in pridnih rok priliko za delo in zaslužek. Volje in odločnosti je treba, samo tožarenje, povešanje glav ne pomaga iz zadreg, samo škodljivo je in kvarno. Mi Slovenci nismo bili nikdar razvajeni, knjige in sporočilo govore, da smo se morali trdo r vati z življenjem. Tudi sedanje težave prebijemo po zdravosti svoje nature, po svoji žilavoisti im sposobnosti, da se znajdemo (tudi v poslabšanih življenjskih razmerah. Zadnja leta smo se tuintam nekaj prevzeli in močno polepšali1, navadili smo se zložnejšega življenja, hvala Bogu, ali je na svetu tako, da mi mogoče vedno navzgor in na' boljše. Cei so se obrnile razmere po zlu kakor vsepovsod po svetu tudi pri nas, zobe stisnemo' in vse sile mapmemo, da se doborimo zopet v boljlše čase. Nekvalificiran izpad na nase obrtništvo 'V sedanjih časih, ko je treba najtesnejšega sodelovanja vseih razredov in stanov, moramo na žalost ugotoviti, da se le prepogosto čujejo glasovi o 'Obrtniškem položaju, ki izzvene vse bolj v bojkot kakor pa v podporo domačega obrtništva. Tako se je dogodil, žal, primer, ko so morali obrtniški zastopniki v položaju hranitve upravičenih interesov obrtništva čuti izjave nekega g. imženjerja-docenta Aleksandrove univerze v Ljubljani, ki govore za to, da naša inteligenca noče im ne mara razumeti gospodarskega položaja, ki ga živi poleg drugih gospodarsko teižko prizadetih- stanov tudi maše obrtništvo. 'Dogodil se je primer,’da še je ta' gospod iniženjer za Izdelavo naših del V" njegovi vili posl,užiil .'kaznjencev vljubr ljanske jetmišniice mesto kvalificiranih moči. V kolikor je bil za to upravičen, bo itak ugotovilo uradno poBtopanje in je za nas to zaenkrat postranska stvar. Značilne so pa izjave gospoda inže-mjerja, ki sta jih imela priliko čuti dva naša ugledna obrtniška zastopnika in 'tovariša iz njegovih ust. Na njuno vprašanje, zakaj se g. iniženjer ni po-sluižil pri teh delih upravičenih rokodelcev, je prostodušno izjavil, da se on za svojo osebo ne bo nikdar posluževal pri delih domačega obrtnika im da že ‘sedaj daje izvrševati vsa dela v Zagrebu. Ker je bilo obrtniškima zastopnikoma to tolmačenje nejasno, sta ga naprosila, da se točneje 'ižraizt' ri vzrokih, ki so ga vedli do tega. Nato jima je gospod iniženjer tolmačil, da zato ne, ker tukajšnji obrtniki ne obvladamo pravilne kalkulacije in da smo si baš obrtniki sami krivi svoje nezaposlitve im da prav neupravičeno tožimo nad gospodarsko krizo. Na pojasnilo obeh navzočih, da so kalkulacije za vsako stroko drugačne in da se nglš obrtnik težko bori za svoj obstoj viled prevelike konkurence, ki je mestoma naravnost pretirana in spričo pičlega zaslužka težko vzdržuje svojo eksistenco, je gospod inženjer trdil, da je edino upravičen 20% zahtevek režije na delavske mezde in pa 3% zaslužek. Seveda mu nalša, prijatelja tega nista .dala veljati in sta ga prav prijazno vprašala, kako on pojmuje to, ko mora vendar obrtnik stavbene stroke [ poleg Točnega izdelka obdelati tudi I vso tehnično stran. Nasprotno pa pri-I de inženjer^strokovrvjak, če se nanj obrneš za , enostaven statičen račun '(katerega ihvalabogu mnogi obrtniki sapi obvladajo) in ti računa za vsako malenkost kar od 800—1000 Din. .] Lahek je bil odgovor gospoda irnže-njerja s trditvijo, da je vsak iniženjer upira vičen do takega - zaslužka, kajti statični računi so kvalificirano delo — a tizdeltoi :obrhnika (rokodelca — ep. ur.) niso. . . podimo se izjavam in takim trdk-vajm akademsko naobraženega gospoda' in njegovemu nekvalificiranemu izpadu. na zmožnost in podjetnost našega;! obrtništva, Ce se je gospod izrazil tako poniževalno o sposobnosti našega!; obrtništva, potem smo res rado'-vejdni. kakšna mora biti njegova sodba; kot docenta univerze o njegovih abfeolviranih shiš^teliiih im njihovi sposobnosti. • On sam kot docent je prvi pofdican, da ve ceniti- solidnost in sposobnost našega obrtništva in da daje mrfednost zaslužka domačemu človeku. Tudi zanj naj velja: '»(Domač kruh je a » le dober — čeprav so izdelki drugod boljši?«-1 , .• ■/. - » ■; r- otgani$acij Vabilo na redni občni zbor Zadruge kovinskih obrtov za Ljubljano in okolico, ki se bo vršil v nedeljo 22. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani trgovske' zbornice (Beethovnova ulica 10, pritličje desno). Dnevni red: 1. poročilo na-čelmištva, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo računskih preglednikov, 5. proračun za leto 1932., 6. nadomestne volitve umrlih odbornikov, 7. raznoterosti. Dolžnost članstva je, da se občnega zbora udeleži. Odbor. ^0|«0 meričani še ne bodo pili. Prvič po veMavinoeti prohibicije je senat glasovat o tem, ali naj se dovoli izdelovanje in ! prodajanje lahkega piva. Dva tozadevna načrta sta bila odklonjena s presenetljivo večino 62 : 24 glasovom. Se strašnejši teror na Japonskem. Na Japonskem je zavladal Strašen teror. Alkio japonska vojna stranka izv o ju j e zmKgo, potem je, pravijo v dobro poučenih krogih, vojna s Sovjetsko Rusijo heizbežna. Nazadovanje izvoza papirja iz Avstri-je. V zadnjem času je sila nazadoval iitgvoz papirja. Posledico tega pripisujejo <5etrti devizni naredibi. V strokovnjaških krogih cenijo padec izvoza papirja v zadnjih petih mesecih na 35—40 od-; 'StotJkov. Valed tega se nekatere papirne , tvornice bore s silnimi težkočami. Ustanovitev Obrtnega društva v Konjicah (Na vnebohod je bil sklican ustanovni zbor novega Obrtnega društva v Konjicah. Za zborovanje je vladalo veliko zanimanje tud: v širši okolici. Zbralo se je toliko obrtnikov iir trgovcev, da je bila dvorana Narodnega doma nabito, polna. 'Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odibora g. Prim Josip, kro- > jaški mojster iz Konjic, bj je pozdravil sreskega načelnika g. Su.hača, župana g. Jereba, zadružnega in&pektorja g. Založnika, 1 predsednika Zveze obrtnih društev g. Golčerja in delegata celjskega .lObrtmegia društva g. Lečnika. Poročilo o pripravljalnih delili je podal g. dr. Mejak im prečita! potrjena društvena pravila, ki vsebujejo izredno lep kulturen, 'gospodarski in socijalni program društva. Y debati se je najpiej javil k besedi trgovski poslovodja iz Konjic g, Sarlah, ki trnu ni bilo prav, da je pripravljalna dela za Obrtniško organizacijo vršil odvetnik, ki ni obrtnik. Dasi bi bilo pričakovati, da bo protest naletel na splošen odpor, je; Vendar Sarlahove besede podpri član Zbornice za T0I g. Bruder-maini Leopold, trgovec in gostilničar v Konjicah. O. Bnudermam je izvajal približno to-le: Namen društva je hvalevreden. Ni pa na mestu, da se društvo ustanavlja v sedanji dobi gospodarske krize, Iker obrtništvo ne more prenašati novih bremen. Obrtniki imajo svoje obligatne zadruge in te jim zadostujejo. Podpora 1000 Din, ki jo je za novo dnulštvo izposloval narodni poslanec g. (Gajšek, ne bo mnogo izdala. Predsednik g. Frim je bil primoran g. (Brudermanu zabraniti nadaljnji govor v tej smeri, nakar je g. Bruderman izjavil, da me pristopi k društvu in se je odstranil. Z njim je odšlo tudi nekaj drugih zborovalcev. (Konec prihodnjič). Ste že poravnali naročnino? Drago Žabkar: Obrtništvo v prejšnjih stoletjih '(Dalje.) Oba izvoljena očeta sta prevzela v varstvo in oskrbo zadružino skrinjo, zaprto z dvema različnima ključema; enega je dobil prvi, drugega ipa drugi oče. Skrinjo sta smela odpreti Ge V navzočnosti vseh članov zadruge. Ta skrinja Ije vsebovala vse važne listin9 rokodelstva, poleg tega pa je služila kot blagajna za doneske zadružnikov in shranjevanje onih zneskov, ki so jih plačali zadružniki za razne kazni. Alko je iz te skrinje kaj zmanjkalo, sta morala zadružna očeta nadoknaditi iz lastnega žepa, da, utegnila sta celo izgubiti tudi vse pravice za izvrševanje svojega rokodelstva. Zadružnih shodov na 'Rešnjega Itelesa dan so se morali udeležiti vsi zadružniki. Shodi so bili često zelo burni. Da se izognejo neljubim posledicam, so ukazovali očetje, da ne sme na shod nihče priti oborožen. Tako so padarji in ranocelniki ukazali, da ne sme nihče priti na shod z mečem, tercerolom, bodalom ali nožem. Kdor je vzlic temu 'prišel na shod oborožen, je moral plačati kazen. Kaznovali so tudi one, ki se shoda mi'so udeležili. Kazni so izrekali ;lm nalagali v vosku od enega do dveh jfnnjfov. lOne, ki jih ni bilo na shodu 'zaporedoma tri leta niti pri procesiji, so kaznovali z izključitvijo in z izgubo mojstrstva. Tudi omega, ki mi prihajal k piogrebom svojih tovarišev, je zadela ista kazen. Kadar je kdo umrl, so napovedali njegov pogreb vsem zadružnikom. mojstrom, vdovam, pomočnikom im vajencem; vsi ti so se morali pogreba udeležiti. IVsake kvatre so dali brati maše iza duše v vicah in -za vse umrle tovariše. Tudi teh maš so se morali zadružniki udeleževati. INajmlajši mojster je moral ob takih prilikah tekati po me-sltu in vsakemu posameznemu članu napovedati pogreb ali mašo. iNajmlajši mojster, to je tisti, ki je bil zadnji sprejet v zadrugo, je bil pravi trpim, opraviti, ie moral vsa pota za zadrugo. Pri pogrebih je hodil k '»očetu« po mrtvaški prt, katerega je moral po pogrebu zopet nesti nazaj. Ob nobeni slovesni priliki niso pozabili na dober požirek vina, zlasti ne ob shodih. V pravilih barvarske zadruge je bilo dovoljeno »privoščiti si tudi še pošten požirek«, bilo pa je zadružnikom strogo zapovedano, naj ne pijejo pre- več, kajti od tega ne izvira nič drugega, kakor zmerjanje, kletev, prepir in druge neprilike. Za red in pošteno vedenje pri pijači je moral skrbeti »oče«. Če je ta sam dal povod k prekomernemu’ pitju, ga je smela zadruga odstaviti in kaznovati z dvema tolarjema. To kazen so mu narekovali vsi zadružniki. Nikdar niso smeli popivanja plačati iz zadružne blagajne, vsak je mora'1 poravnati svoj računa sam. Več kakor 12 krajcarjev ni smel nihče zapraviti ob priliki shoda; za omega, ki je ta znesek prekoračil, je moral plačati i»oče« iz lastnega žepa. Za vdove in hčere mojstrov je 'skrbela zadruga prav po očetovsko. Pomočniku, ki je vzel v zakon vdovo ali hčerko mojstra, so spregledali takso in mojsitrsko ‘južino. 'Vdova ni smela obdržati v uku vajencev, ki jih je zatekla mojstrova smrt. le barvarska zadruga je dovoljevala, da so smeli ostati v uku pri vdovi oni vajenci, ki so pri mojstru dovršili vsaj polovico učnega časa. Vajenca oprostiti je smel edino le mojster. Padarski in ranocelniški pomočniki, ki so hoteli postati mojstri, so morali poročiti vdovo ali hčerko iz te stroke; Ie ako teh ni bilo, so smeli poročiti drugo žensko. (Dalje prih.) L Obrtniki! Važno za Vas je, da veste, da so 0 9 Obročne ugodnosti! Cene nizke t Večletno tovarniško jamstvo! DURKOPP Šivalni stroji kakor: FLAHŠTEP, CILINDER, LEVOROCNI i. t. d., svetovno priznani najboljši Zato si pred nakupom ogtejte mojo tovarniško zalogo Ludv. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 mm mm in Ctcitacije Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. maja t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg' masti, 6000 kg kristalnega siladkorja in 2000 .kg namiznega olja. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do~30. maja it. 1. ponudbe glede dobave 10.000 komadov zidne opeke. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Me 4. junija t. 1. pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu iglede dobave rjuh; dne 13. ju-inija 1.1. pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave lesa; dne 14. junija t,. tl. glede dobave amonijevega solitra, žvepla in parafina; dne 15. junija t. 1. ipa glede dobave preje od jute, papirja itd.; dne 21. junija t. 1. pa pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20i000 kuto. metrov peska. Dne 7. junija t. 1. se bo vršila pri ko-mandi pomorskega arsenala v Tivtu ofertna licitacija glede dobave ognjega-snega materijala. Dne 23. maja t. I. se bo vršila pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 13.200 kg petroleja. Oddaja del pri napravi ograje okoli garnizijskega zapora se bo vršila potom ofertne .licitacije dne 27. maja t. 1. pri inžerijerskem oddelku 'komande savsike divizijske oblasti v Zagrebu. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. maja t. J. ponudbe glede dobave clektričnegai materijala in 140 'kg papirnaitih vrečic. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe gilede dobave 100 kg sdlne 'kisline, 50 kg žveplene kisline, 50 kg dušikove kisline, 50 ikg amonijaka ter 20 .rol' transparentnega papirja. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 27. maja t. .1. ponud*-bC glede dobaVe ca 10.000 kg moke. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema db 9. junija t. <1. ponudbe »lede dobave imaterijala za montažo. Komanda pomorskega arslnala Tivat sprejema do 8. jUflija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov bombažnih krp, 400 kotnadov predpražnikov iz kokosa, 2000 steklenic sidola, 8000 škatelj čistila za kovine, 800 kg čilstila za par-kete, 5000 kg sode za pranje, 8000 pol smirkovega platna, 2900 pol smirkovega papirja, 200 kg topljenega loja, 1000 kilogramov naftalina, 100 kg gob, 100 komadov lopat za smeti itd.; do 9. junija t. l.pa 'gtlede dobave platna, map, papirja, kartona, kleja, žice itd. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 'Dne 18. junija t. 1. pri ekonomskem . oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave 394 tisoč kg papirja; dne 23. junija 't. 1. pa pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave svedrov. Prodaja vreč. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 16. junija t. L ponudbe glede prodaje 1400 komadov praznih vreč od moke. Prodaja lesa. Direkcija šum 'kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 7. junija t. 1. ponudbe glede prodaje 'lesa. Dobava karbida. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida. Licitacija glede prodaje lesa, ki je bila razpisana pri direkciji šum kralj. ; Jugoslavije v Ljubljani za dan 17. maja t. L, se zaenkrat ne bo vršila. Dan licitacije bo pravočasno objavljen. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. maja t. il. ponudbe, glede dobave razne železnine. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 25. maja 1.1. ponudbe glede dobave 200 kg kristalne sode. 100 kg namiznega oilja, 100 kg pšeničnega zdroba in 200 kg testenin; do 2. junija t. ‘1. »lede dobave kabla, 200 kub. m jamskega lesa in 3 komadov dežnih plaščev; do 8. junija t. 1. pa glede dobave 10.200 kg moke. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. maja t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg portland cementa, 2500 kg strojnega olja, 10 komadov jeklenih rnanesmanovih cevi in 10.000 kg cementa. Vršili se bosta naslednji ofertnl licitaciji : Dne 7. junija i. 1. pri direkciji državnih želleznic v Subotici glede dobave raznega imaterijala za gornji ustroj dne 25. junija t. 1. pa pri ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave cilinderskega olja, strojnega olja, dinamo olja, nafte, petroleja, bencina, konizistentne masti. Oddaja krovskth popra Vil na objektih vojašnice Vojvode Mišiča se bo vršila potom ofertne licitacije dne 21. junija t. 1. pri inženjerskem oddelku Ikomande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25. maja it. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. Dne 7. junija t. 1. se bo vršila pri ko-rnainidi pogranične trupe v Škoplju ofertna licitacija glede dobave pisarniškega in knjigoveškega materijala iin potrebščin. Dne 6. junija t. I. se bo vršila pri inž. tehničnem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave železa, jekla, stekla, kovin, vijakov, motvoza Sltd. Prodaja starega železa. Dne 3. junija t. 1. se bo vršila pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertna licitacija glede prodaje starega železa. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe dobave 3500 kubičnih metrov’ kisika. Dne 27. maja t. I. se bo vršila pri komandi mornarice, ekonomski oddelek v Zemunu licitacija glede dobave 12.500 parov čevljev. 'Dne 10. juhlja t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertna licitacija glede dobave signalnega materijala. Dne 3. junija t. 1,. se bo vršila pri tehničnem oddelku pri sreskem načelstvu v Gospiču ofertna licitacija glede-dc-bave cevi in armatur za vodovod. Oddaja zakupa restavracije na postaji Jesenice se bo vršila potom licitacije dtie '6. junija 1932 pri d!iekciji državnih železnic v Ljubljani. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Č6)ave zaKatska BANKA Kraljevine Jugoslavije a. d. podružnica Ljubljana Dunajska cesta štev. 31. z dnevni razpoložljivostjo vse vloge, po 6 °/o vezane na odpovedne termine, navedene v bančnih vložnih knjižnicah, pO 6 7* % vezane na 3 mesece, po 7°/o vezane na 6 mesecev. Telefon Štev. 30-20 Račun pošt. hranilnice št«Sv. 14.003 Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje: po 5°/ —lj Otofni zbor Zadruge kovinskih obr-tov za Ljubija«« in okolico bo v nedeljo ol> 9. dopoldne v dvorani trgovske zbornice (Beethovnova ul. 10, priti, desno). __IJ Zadruga sobo - črkoslikarjev, pleskarjev' ih ličarjev v Ljubljani spoTOča' svojim članom,' da jim daje Zavod za pi> sfrfeševanje obrti prt z.bornicj za TOI priliko. da v času ljubljanskega velesejma od 4;—^13 junija labko brezplačno razstavijo svoje izdelke v posebnem paviljonu. Treba je čim prejšnje prijave za udeležbo in daje v ta namen vse potrebne informacije zavod Ta razstava naj pokaže visoki at-vea-u domače sptteobnosti in naj služi kot primerjava naših rokodelskih izdelkov s tujimi in tovarniškimi. _ Načelnik Pristou. Poziv obrtntkotft; Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI namerava ob -času ljubljanskega velesejma, ki sfe bo vrtŠil od 4. do 12. junija t. 1., prirediti razstavo prvovrstnih obrtniških' izdelkov, ki naj pokaže visoko kvaliteto in konkurenčnost obrtniškega dela. V ta .namen b6 dal na razpolago svoj rep te-* zentativnj razstavni paviljon. (Razstavni pfostor bo obrtnikom na razpolago brezplačno. Vsak bo moral skrbeti1 le za dovoz h odvoz izdelka na lastne stroške in odgovdrnost. Zavod poziva predvsem obrftnike oblačilne stroke, damsko, moško ikrojaštvo, obutev, dalje ta-petnike, stavbne in strojne ključavničarje, mehanike, kleparje, kovače itd. ter mizarske mojstre, pa tudi obrtniške proizvajalce špeCijalnlh izdelkov, oso-folto takih, ki se kljub temu, da jih izdelujemo doma. uvažajo, da prijavijo najkaseje do 26. maja: 1.) točen na- slov; 2.) kateri predmet bi radi razstavili; 3.) ali imajo predmetže izdelan, ali ga bodo šele izdelali in do kdaj bi ga mogli dovršiti? (Dostava se bo .namreč morala izvršiti najkasneje 3 dni pred pričetkom velesejmi!.) Zavod bo ptijaVljenceni naznanil z obtatno pošto, ali jim bo mogel dati na razpblago potrebni prostor. Ker se bo razstavila le izbira najboljšega, kar premore naše obrtništvo in bodo pred razstavo podali mnenje še strokovnjaki, opozarjamo, da sl zavod p;r.idtžu!je pravico odklopiti ponud eni izdelek, ne da bi s tem prevzel kakršnokoli Obveznost. Tem častneje pa se bodo zato mogli uveljaviti oni, katerih izdelki se bodo pripustili na razstavo. Rentni davek plača banka iz svojega Denar se lahko pošilja po položnicah Poštne hranilnice, ki so interesentom brezplačno na razpolago.