44. štev. Novo mesto, 21). oktobra 1909. XXV. letnik. Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poštnino vred za celo leto najirej 3 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaaa 3'50 K. za Ameriko pa 4 50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nas), v Novem mestu. Železnica Brezice-Rudolfovo. Vbo probivaktvo na Dolenjskem že lirei>cni po žeJennici od lirežic do Jíudolfovcjía. Morrot)na je ta žcleznica prav nujno iz gospodarskih olu-nem pa tudi iz stratcfiičnih^ozirov, ker bo del nove tretje zveze Dunaja preko vzliodno štajerske in južno Kranjako do 'IVata in Pulja. Važnosti te takozvane transver-iialiie železnice so si torej v svesti v.ti nierodajni visoki državni in vojaški kro^i. Brez dvoma se v doí,'íe(incíii času zj^raili. Odvisno je sanio od toga, kedaj bo država imela zopet bolj polne kiise kiikor jili ima zdaj. ko nam jo ietošnja vojna uovaniost Zaradi Hosue in Hercegovine požrla toliko milijonov. Nu.sa sku|)na vroča želja je, da se čimprej zi,Tadi ta želez-tiicH, ki hi tekia od Mrežic po krškem in štjemejskeiti ]^o^ja, ki je zelo olitjudetio in iinovito, sprva vsaj do Novega mesta, )>otem pa še naprej ol) Krki na Dobrepolje in čez Bloke i)roti Trstu iti i'iilju. V' firežicah sicer že olistoji neki odbor, ki naj hi skrljel za Vdtrebtie predpriprave za z^rraiibo projíc od Rofratca do Hrežic in Nove^fa nicsia. Ali v tem odboru sedijo ))redvsem brežiški nemški Rospodje, ki sc prav malo zirienijo za svoje tovariše-odbornike iz Kraiij.'Hke^a in ki delajo v.se na tihem, kakor so si bili tudi na tihem svoj odbor osnovali brez ozira na merodajne činitelje in uplivne osehe. Brig-ajo so predvsem pač Ic za koristi Brežičanov, ki so itak vsled uovefjfa mostu mtiogo jiridobili, ker, gre ves veliki Jtrornet iz krajev od iiudolfovega in iinovitega Št. Jerneja sedaj saujo v Hrežiec, kjer se miiofro denarja pusti. Da bi ti breži.^ki nemški gospodje že kaj storili tudi za Kraiijsko, o tem sc ni se liič izvedelo. Mislimo jia da nič, ker niti o))veHČali niso krattjskih odbornikov o svojih korakih in usjiehih. Delali so ,.po domače", iiit tihem it) tajno, da drugi niso izvedeli, kaj se godi. Zaradi tega se je dne 2. t. m. osnoval v íirežicah novi železniški odbor s sedežem v Krškem, firežieab in Kozjem, ki hoče javno iti z vso vnemo delati na to, da se zgradita te železnice čim hitreje pospeši, Ta novi odbor obstoji iz 32 odbornikov, t. j. U|divnih domačih riiož, žu])aiiov in interesentov dotičnih okrajev iia Štajerskem in Kranjskem brez razlike naših slovenskih strank, in iz vseh deželnih in državnih poslancev teh okrajev. Častni preilsednik v tem odboru je za Štajersko deželnega ilavarja namestnik g. dr Jankovič; za Kranjsko pa jc to mesto irevzel g. deželni glavar pl. HukUc, ki je veščak v železniških irašanjih in ki bo z vsetn svojim uplivom in z vsemi svojimi si-aini in skušnjami [lodpiral odbor pri težavnem delu. V tem odboru so sveže, energične, domačo sile, delavni iii za občni blagor resnično vneti možje. Ne gre se tu za koriato-lovstvo, za i>olitiko in strankarstvo, ampak za stvar samo, za po.speh železničně zgradbo. Ne gre se za konkurenco s prejširjim odliorom ampak zato, da poleg ali jireko igega ali proti njemu čiinjtrej izvojujeino zgradbo to za Dolciýsko toli važne železno ceste. V odlioru so — kakor rečeno — možje obeh naših slovenskih strank, in se torej ne gre za liberalce ne za klerikalce, t>iti]iak za skupni blagor vsega jn'ebivalslva, kateremu je edino ležeie na tem, da doiii ceneno prometno sredstvo s svetom, da bo lag|je spečavalo svoje Ijlago v denar in cenejše jtrivažalo, česar fJd drugod potrelmjc. Novi odbor bo skrbel, da so prav kmalu izvršijo vse po-trelme predjiriprave in dobi jiredkoncesijo. Potem jia bo stvar iHiliLičnega in denarnega )»oložaja v naši državi, kedaj so bo prijelo z zgradbo samo. O prog-i sami se bodo nmrali dotični faktorji, t. j. občine, okraji, zasebni interesentje med seboj dogovoriti, Obveljala bo tista i>roga, ki so ho zgradila najbolj ceni, in ki bo kazala največjo reiitabiliteto. Za jiar sto metrov večje ali manjše odda^enosti kakega kolodvora se ne bomo smeli prepirati. Glavno je, da dolHuio vsaj v bližino novo krajšo zvezo s Trst/iin in Dunajem. Občinski odbor v Krškem jc že sklenil v svoji seji dne 10. t. m. prispevati k .stroškom za predpriprave do .500f) K, ako bo kak kolodvor v obsegu te občine. Pris[>evati pa bodo morale po tom izgledu tndi tiruge občine in drugi interesentje tega okraja, da se čimprej izvršijo vsa potrebna dela. Denar za to ni proč vržen, to izpozna dandanes vsak razumen človek. Ako hočemo imeti dobroto železnice, moramo zanjo tudi nekoliko žrtvovati. Vojaški krogi se za to progo sicer zanimljejo; ali dokler ni trasirana, ne morejo vmes jtoseči v nikakoršnem oziru Tudi v starem odboru dosedaj vojaška oljlast ni zavzela .še nobenega 8tali.šča. Drž. poslanec dr. Hočevar je v Krškem jirlredil due lu. t. m. shod, na katerem je ]»ojasnil to zn nas peročo železniško prašanje. Žel je za »voj trud vsestransko priznanje in izraz zaupanja. Žal, da ni bilo na shod tudi intere.sentov iz Terketj, Sv. Križa, Kostanjevico itd., da bi se bili glede zaželene progo natančnejše posvetovali. V novi železniški odlior so bo za jiosameznc občine pritegnilo več zaupnikov. Potem pa na delo, da dosužemo za naše kraje toli koristno železnico! Gospodarstvo. Letna kmetijska šola na Grmu. V zadnji številki brio opozorili nase {gospodarje na novo uredbo knaetijske sole iiii Grmu, i'ovedali smo, da se vpelje z novim soUkim letum, ki ee prične I."";, novembra. zimgka kmetijska sola, ki traja dve zimi, vsako zimo po pet mesecev, ud novembra do konca marca. Danes opozarjamo naše fTHspodarje, da se je tiidi letna sola preuredila. Namesto dosedanje dvoletne šole vpeljala se je enolettia sola s tem namenom, da se poučujejo utxnci posebno v obdelovanju vinogradov, v kletarstvti, v sadjereji in v uporabi sadja. S to enoletno šolo naj se nsposobijo ncenci za ffospodarstva po vinorodnili krajih naše dežele. Ta letna šola se prične tudi z mesecem novembrom in obstoji iz dvelt tečajev, iz zimskej^a in poletnega. Zimski tečaj trpi do konca marca (kakor zimska šola), poletni tečaj pa traja od aprila do konca oktobra z enomesečnimi počitnicami mesiia julija, tako da traja letna šola vsega skupaj enajst mesecev. Ta gola, v kateri se imajo učenci učiti s posebnim ozirom na nase vinarstvo in sadjerejo, je namenjena za »inove iz vinorodnili krajev naše dežele. Njena ugodn(»st tiči v tem, da trpi samo eno leto in da se stroški šolanja vsled tega izdatno znižajo. Ker traja samo eno leto, se naši posestniki veliko lažje odločijo, poslati svojega sina v njo, kakor v dosedanjo šolo, ki je trpela dve leti. Ako bi pa hotel kdo svojega sina, ki ga je vpisat v letno šolo, izobraziti tudi se v praktični živinoreji, v mlekarstvu, v prasicyireji, v travnistvu itd., ga lahko vpise 86 v drufft tečaj zimske šole, ker se tam poučujejo ti predmeti. Tako ustane sin poldrugo leto oa kmetijski soli, da dovrši poduk v vseh kmetijskih strokah, ki 30 važne za napredek našega kmetijstva. Na ta na-CÍQ se v poldrugem letu zadostno pripravi za vse kmetijske predmete, ki jih potrebujejo kmetski sinovi po našili vinskih in sadjarskih krajih. Zaraditega pozivtjemo vse naše gospodarje iz vinskih krajev, da pošiljajo svoje sinove v enoletno šolo na Grm in da popolnijo ta pouk — če treba — potem še z zimskim tečajem drugega leta. Komur je tedaj na tem, da stori kaj več za kmetijsko izobrazbo svojega sina, naj ga pošlje v letno solo. Tudi za to šolo so ustanovljene stipendije, ki znašajo po 300 K na leto. Ker se prične tudi ktna šota sedaj z mesecem novembrom, se je za te štipendije nem ud no zglasiti pri vodstvu šole na Grmu. Kdor ima ukažeijnega sina, ki ga je namenil za dom in ga želi s pomočjo stipendije solati na Grmu, naj se takoj oglasi in naj priloži prošnji rojstni list, zadnje solsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo, spričevalo o lepem vedenju in izjavo, da se zavežejo stariši plačevati stroške šolanja. ^ —r— Gnojimo sadnemu drevju! En sam pogled po naših vaseh zadostuje, da se prepričamo o tem, kako glabo se ravna pri nas 8 sadnim drevjem. V tena oziru smo^ paČ še silno zaostali za drugimi deželami. Že bližnja Štajerska je mnogo pred nami, kar se tiče sadjereje. Tam se sadno drevje pridno oskrbuje, pri naa pa raste kakor drugo drevje v gozdu. Nobene strežbe, kakor bi sadno drevje ne potrebovalo nobenega deia! Ni čuda, da raste sadno drevje tako divje, da tako poredkoma rodi, da je v taki gošči, daje na pol suho in poraščeno z mahovi in lišajem ! Le poglej Češpljevo drevje, ki zgleda kakor odraslo grmovje na gmajni. Podivjano in zanemarjeno ! Iz t&l, korenin, iz debla, iz vej vse polno pognankov, za katere se nihče ne zmeni ! Drevje je samo sebi prepuščeno ! Ce kaj rodi, je dobro, če niČ, pa tudi. Nihče se ne zmeni, da bi s pridnim delom kaj pripomogel k rodovitosti sadnejga drevja. Vsak se zgo-varja le na „sadno letino'^ (Je je sadna letina, potem rodi saduo drevje, če je ni, pa ne. Tako se tolažijo naši sadjerejci rn zanemarjajo naprej sadno drevje. Vse je odvisno od ,,sadnih letin". Da v takih razmerait ne more aadjereja napredovati, je jasno. Tudi pri nas more prodreti prepričanje, da potrebuje sadno drevo ravno tako dobre strežbe kakor druge rastline na njivah, kakor trta v vinogradu, da nam bolje rodi. Tudi pri nas mora prodreti prepričanje, da je treba sadnemu drevju gnojiti, ako hočemo, da nam bo bolje rudilo. Dokler ne pridemo do tega, toliko časa se ne smemo čuditi, ako so sadne letine tako redke in ako nam sadno drevje tako po malem in slabo rodi. Sadno drevje potrebuje mnogo živeža, da nam dobro obrodi. Po dobrih letinah se zemlja tako izmolze, da poteče več let, predno se naravnim potom zopet opomore. Zato pa treba po dobrih letinah dobro gnojiti sadnemu drevju, da se s tem zemlji povrne, kar je dala svoje moče v pridelanih čespljah, jabolkih itd. Prepričan sem, da bi se dalo pri naa veliko več enega in druzega sadja pridelati, ko bi ae za sadno drevje kaj storilo in ko bi se mu kaj gnojilo. Zakaj je pa po drugih deželah »adno drevje bolj rodovitno kakor pri nas? Ali mar zaradi našega slabšega podnebja, zaradi slabše lege in zemlje? Ne, ampak zato, ker se bolj brigajo za sadno drevje in ker mu tudi gnoje. Posebno pri čespljali in jabolkih bi se dale „sadne letine" zboljšati, ako bi privoščili kaj gnoja temu drevju. Ker je prav sedaj ugoden čas za gnojenje sadnemu drevju, opozarjamo na to naše aadjerejce in jim svetujemo, da porabijo nekaj gnoja tudi za sadno drevje. Sadnemu drevju lahko gnojimo z domačim in umetnimi gnojili, kar je toliko nujneje priporočati, ker ne pomagamo s tem samo sadnemu drevju ampak tudi travi, ki raste po sadnih vrtovih. —r— Politični pregled. Kriinjuki dežoíni zbor. Iz 15. sejo so oiiionjaiiio naslednje stvari r (leslo y ž H že m be rš k cm oki'iijii. Na v;irasaiT)o jioslanca Jakliča, kdaj se bodo vendar ffnulila šmihelska, ajdovska in hirgska cesta, je odgovoril deželni i,'lavar, da se bodo v kratkem izvršile obravnavo zaradi odkupa zeinljiKc za ceste in se lio potem takoj delo oddalo, da bo ta zapuščeni del naše dcžcio dobil gotovo prihodnje leto vsaj nekaj najpotrebnejših cest. Mesěaiiskii Sola r Krškem. Obveija sledeči saraostaJni predloji posl. Hladnika; Meščansko šolo v Krškem obiskuje okro^T 120 učencev. Ena tretjina teh učencev jo iz Štajerske, manj kot tretjina iz mosta in okrajnega (rlavarstva krskeK«, in nekoliko več kot tretjina iz druoročilo finančnega odseka. Porot'^ dr, Krek: 1'cticijo se tičejo dijaških podpornih društev na gimnazijah, na realki in učiteljišču naše dežele in slov. dij, podpornih društev v Gnideii, 1'ragi in Duiiaju ter dijaških i)0il|)0rnih zavodov (dijaških kubiiij). Finančni odsek predlaga : I. Deželnemu odboru se odstopajo imotiovane peticijo priporočilno v rešitev. 2. V ta namen ao deželnemu odhoru dovoli 5000 K. Dne 15. okt. jo bila l(i, seja. V njej so jo »stanovila deželna banka. Poslanec Mandelj so je izkazal jiosebnega veščaka ter jo utemeljeval načrt štatuta za tak deželni zavod, V giaviii razpravi sta govorila od manjšino baron Schwogei, ki je pohvalil statut in izjavil, da bi bilo prav, ko bi se bila banka že jtred loti ustanovila. Dr. Tavčar je pa iskal klerikalizem v Štatutii. Vse pomisleke in ugovore je ovrgel dr. Krek. Nato jo liil statut sprejet. V popoldanski seji je bil na v3[>oredti novi poslovnik za dež. zbor, Poročal jo dr. Krek. ])a-si so liberalci v odseku sodelovali, 80 zdaj iz trte izvili novo obstrnkcijo, razbijali, ran-grajali, da jih jo disciplinarni odsek več izkijnčil; slednjič je .še (Ir. Tavčar odšel za drugimi in zdaj je mirno zborovala S. L. S. in voloposostvo. Novi poslovnik se nato sprejme soglasno. Sprejme se tudi resolucija, ki naroča ustavnemu odseku, da iziielaj iz-promembo deželnoga reda tako, da bo imel lioželni zbor tri glavarjevo namestnike, po kateri resoluciji bo ornogočouo vsaki stranki zbornice, da bo zastopana v predsedstvu. Ob sprejetju novega po.slovtiika ploska vsa zbornica. Deželni predsednik baron Schwarz naznani, zapisnikarjev in dva reditelja. Izmed jugoslovanskih poslancev sta zapisnikarja dr. lien-kovič in dr. Tresle; reditelja sta Kiiik in ]d. Vukovič. Državni proriunn za l(>t(t líHO, Dne 26. okt. je predložil finančni minister Biliiiski finančni načrt iu proračun. iSkupiia potrebščina za leto 1910 znaša 2,«91,499.477 K, ]»okritje je pa 2649,45(1.741 kron, deticit torej znaša 42.042.73(> K. Deficit so namerava pokriti z davkotti na dedšcitie {10 tnilijonov), na mineralne votle (4 milijone), na žganje (l(j milijonov), osebni in di-viiiendni davek (15 milijonov); davek na vžigalico in na vino. i'ostavka „Najvišji dvor" je neizpremenjena, kabinetna jdsarna î'otrebujo 4riB5 K več. Državni zbor zahteva 138.1^4 K več z ozirom na dijete in potno stroške, ki narastejo, ker bodo zborovale delegacijo v Budimpešti. Nadalje so poveča državnozbor-Hka palača. Pri državnem sodišču se jo znižala potreb.ščina za '3 H) K, a končno se je izkazalo, da je večja potrebščina G84 kron. .Ministrski svet izkazuje večjo [»otreb.ičino v skupni vsoti ííiO.fiioX. U[)ravno sodišče potrebuje 63.310 K več. Ministrstvo Za notranjo stvari potrelitije skupno 7,537.842 K več kot lani. Vštetih je 80 tisoč kron za ljudsko štetje. Ministrstvo za deželno liramlK) zahteva skiijmo ll,430.7ií6 kron več kakor za leto líJOíj, Na deželno Ijrambo pride več 7,911.117 na orožništvo y.ii88,I3G K več. Tudi naučno ministrstvo potrebuje 10,923.943 K več kakor za letošnje leto, Finančno ministrstvo potrebuje skupno B3,!í49.176 K več kakor za leto 1909. Trgovinsko mi-iiistrstvo je zvišalo skuimo ])Otrobščino za 17,240.687 K. Želez-íiiško ministrstvo potrebuje za leto 1910 15-5,.'i77.2b(ř K več kakor v proračunu za. leto 1909. Poljedelsko ministrstvo zahteva !i,()5ô.ii)9 K več, kakor v proračunu za loto 1909. Pravosodno ministrstvo je zvišalo potrebščino za 2,039.1)59 K. Ministrstvo javna dela potrebuje 1, 1910 5,174,956 Iv več, — Med [)0- sameznimi postavkami proračuna za Joto 1910 navajaiuo sledeče* Dispozicijski fond ministr.ikega sveta je v proračunu izkazan z 200.000, oficielno časopisje z 2,193.400 in uradni brzojav z 820.300 K. Štajerska (lobi za reprezentacijske jirostore v jrraškem cesarskem dvorcu 3995, za arhiv v Gradcu lOOO K. V Pontablju na Koroškem se izda 1000 K za poprave poslopja obmejnega policijskega komisarijata. Za priglasilni tržaški urad je ustavljenih 1000 K. Ministrstvo za deželno hrambo potrebuje 1, 1910 skupno 98,701.330 kron, deželna bramba bo stala 64,190.574, orožništvo 27,319.868 kron. Ministrstvo za bogočastje in jiouk izkazuje skupno jiroračunsko potrebščino 103 milijonov 1.572 K, — Na Kranjskem so po verskem zakladu vstavljeni sledeči izdatki v proračunu; pot skozi Mačkove 8200 K; glavna jiot na Jelovci med Bohincem in Bistrico 15.000; prispevek novi cerkvi v Gromljah 1000; steze na Opatovi gori 1000; pot v .Mežakli 16.000; pota v Belci 12.000 kron. Za gimnazije je v jtroračunn za leto 1910.; režijske in učne potrebščine na Kranjskem 24.150, subvencije in dotacije na Kranjskem 15.000 kron. Za agrarne operacije na Kranjskem 50.000 knm. Za izredne cestne zgradbe je vpostavljcnib na Kranjskem 183.(i00. Za izredne vodne zgradbe dobi Kranjska 108.150 K. Za nove zgradbe, za nakup, adaptacije, itd. izda naučno ndnistrstvo na Kranjskem 52.100. .TusticJio ministrstvo izda za zgradbene namene na Kranjskem 40.000 Predložitev proračuna je spremljal finančni iriinister Biliiiski z dveurnim ekspozejeni. Prosil je zliornico, naj mu pomaga pokriti ^itev krize so: 1. Popolna samostojnost liotivedske armade. 2. Hon-vedni minister naj ima samostojni delokrog. 3. Popolna pariteta v emblemih in gibih. 4. Uvedva mažarskega polkovnega jezika pri tnažar.skih polkih po izvedld nove šolske postave. Glede ogrskegu ministrstva cesar še ni odločil. Spreji'iim v posvet državnike, mej drugimi i giofa Khuen. Bolgarski kralj Ferdinand so je se.šel v Kruševacu s srbskim prestolonaslednikom .Aleksandrom. Temu sestanku se jtri-l»isujo velika politična važnost. Srbija in Španija sta dobili nova ministrstva. — .šjianci v Maroku zavarujejo samo svoje sedanje ])ostojanke. ri-n<>:;<>rska skiipščtna je sklicana za IH. novemlicr. liuski car je v Racconigiju obiskallaškcga kralja. — Sprejel jo tudi francoskega zunanjega ministra Pichona, kateri se jo jiozneje razgovarjal z ruskim ministrom Izvolskirn. Kazmere med Rusijo, Italijo in Francijo so prijateljske. Najboljši državnik .]it]>onski>, povzročitelj japonskega preporoda, knez Ito, je liil 26. okt, po sestanku z ruskim finančnim ministrom mi kolodvoru v Harbinu od tiekega Korejca u.streljen. Japonski generalni konzul in ravnatelj japonskih železnic sta ranjena. Morilca so zaprli. Ali ste že vposlali "VU naročnino aea „Dol. Novice''? Zabavi in pouicu. Profesor dr. Josip Marinko. ^Ti delal ai kot malokdo." Sim, Gregorčič, Sv. Simona íq Juda dan je zapusti] dolenjsko metropolo niož, ki je ona najbolj znanih oseb po naši mili Doleigski, kateri se je po svojem (»oklicu skoro ves žrtvoval za probiijo in napredek te lepe pokrajine slovenske. To je profesor Marinko, ki se je podal v zasluženi pokoj, katereg-a hode vžival v prijazni Preski na Gorenjskem. Ker je ves pokret na Dolenjskem zadnjega cetrtstoletja večinoma spojen z njojçovim imenom, ker je osobito „Dolenjske Kovice" od njih početka pa do danes skrbno negoval, bilo bi pač nehvaležno, ako bi so naš list kot zastopnik in glasnik dolenjskih teženj prijateljsko ne poslovil od rgega. Vemo, da ni še Čas opozoriti na vse vrline tega zaslužnega moža, vendar hočemo vsaj nekatere )Oteze začrtati v pohvalo možu, ki je po besedah pesnikovih „delal kot malokdo", v bodrilo njegovim mnogo.številnim uĚencem ter v spomin lyegovim prijateljem in znancem. Mariukotova niliula leta. Ako kreneš iz bele Ijjubijane po tržaški cesti proti Dobrovi na starodavno božjo pot B, H. 13,, rtospeš v kaki uri do grička, za katerim se ti pokaže omenjena župna cerkev s svojim ponosnim zvonikom. Pod gozdnatim gričem na levo pa šo prej zagledaš prijazno podružnico v vasi Podsmreko, nekoliko ob strani zapaziš čeden kmečki dom z raznimi poslopji, imenuje so po domače „Kotnanija". V tej hiši trdnega posestnika Marinkota je zagledal mč sveta dne 1. sušca 1848 deček, kateremu so dali ime Jožef, mogoče da z ozirom na bližnji praznik sv. Jožefa, zaščitniku kranjske deželo. Ker je bil rojen uprav v dnevih burnega preustroja na.še Avstrije, se je morda že deček nekoliko nasrkal novodobnega ozračja, ki je iz središča prevevalo tudi ljubljansko okolico. Deček jo obdržal bolj sangviničen temperament, ki mu jo tu pa tam včasih, posebno v mladosti, ponagajal, katerega je iia v možki dobi znal bo^j in bolj krotiti po znanem reku: „cognosce te ipsum" (poznaj samega sebe), kar je v dijaških letih tolikrát čital in kot učitelj tolikokrat priporočal ljubljeni mladini. — V šolo je začel pohajati na Dobrovo, ki jo takrat imela izbornoga učitelja, Andreja Fraprotnika, poznejšega ljudskošolskega ravnatelja v Ljubljani in dobrega narodnega pesnika ter pisatelja. Učitelj in katchet sta spoznala nadarjenega deii'ka Jožka, da bi ga kazalo poslati v nadaljnje šolanje. Stariši se odločijo ter pošljejo sinčka v Ljubljano v 3. tedaj normalni razred, kjer jo dobro napredoval tako, da je lahko vstopil v gimnazijo jeseni 1. 1861. Ker se je odlikoval, bil je v 3. latinski šoli sprejet med gojence deškega konvikta „Alojzijevišče", ki jo vzgojilo slovenski domovini premnogo zaslužnih mož. Tu se jo odprio živahnemu dijaku novo po|je za izobrazbo. Tu so jo sostal 8 sošolci, ki so začeli mej seboj tekmovati no samo v šolskih, nego tudi v prostih predmetih. Z rastočimi leti širilo se je tudi obzorje nailarjonim dijakom. Mej temi sosolci imenujmo samo tri. Sedanji knez-vladika dr. Anton Bonavontnra Jeglič in li. Ločnikar, ki je kot benediktinski opat že umrl v daljni Ameriki. Osobito ta dva in dijak Marinko so tekmovali v vseh predmetih in se priučili tudi modernih jezikov, vsak po svojem okusu, kar jo vsem pozneje jirav prišlo. V burnem 1. 1866. in nasledigih jo znova vsplanitel narodni duh po slovenskih deželah, osobito, ko je osrednja Kranjska z narodnimi kandidati zmagala v mestnem sveta ljubljanskem in deželnem zboru. Da so dijaška srca — tudi v tihem zavetju Alojzijevišča — vsplamtela za jiravično stvar slovensko, jo umljivo; znano ))a je tudi, da so nemški profesorji dušili domovinsko ljubav svojih učencev, kolikor so le mogli. Tudi Marinko je bil mod tistimi dijaki, ki jih je slovenska znvest včasih zapeljala k nepromi.s\jenim besedam . . . Oelo knez-vladika Widmer, ki vsled svojo dolgoletne otisotnosti iz domovino ni mogel prav pojmovati slovenskega pokreta, je nekoč priSel svarit gojence radi njih narodnega mišljenja ... A ker so bili vsi ovadeni dijaki noomadeževanega vedenja in odličnega napredka, stvar ni imela budih posledic. Tedanjo vodstvo, kateremu je na čelu atal resni profesor dr. Gogala, jo znaJo krmariti tako previdno, da nemška hidra ni pogoltnila nobenega mladeniča. Vcdoioljncmu dijaku, kateremu vsak razred širi obzorje in ga veduo dalje petje v mikavno hrame čarobnih Modric, hitro mine gimnazijski čas; kar stoji pred odločilno maturo. Tedaj je bila ta preskašiija veliko težavniša, nego je dandanes. Vso predmete je bilo treba obvladati, torej dosti duševnega napora. Maturant Marinko je, kakor je poprej dovršoval vse razrede z odliko, tudi zadrgo akušfijo 1. 1869 prestal z odličnim uspehom. Pot v širni svet mu je odprta. (Dnlje i.riJe.'i Dopisi. Stopièe. „Kmečka zveza" priredi v nedeljo 31, t. m, shod v Stopičah. Na shodu poroča dežielni odbornik in poslanec Jarc o zadnjem zasedanju dežoluega zbora. Začetek popoldne po li-tanijah. Št. Vid pri Zatièiiii. Dne 2S. oktb. je bil na lovu po nesreči -ustreljen mož stare korenino p, d. „Štorovčan", dobra l»o-štena duša. Nekemu lovcu jo — sicer dragocena — puška nekaj nagajala, rekel je tovarišu, kje jo neki najiaka, ta hoče pregledati, a v tistem hipu se sproži in ga zadene tako nesrečno, da jo kmalo izdihnil. Slučajno je bil na lovu tudi št. vidski g. kapelan, ki ga jo v naglici šo izpovedal. Med preuosbo proti Zatičini je bil že mrtev. Jz Amlirusa. Lep iian jo bil 17. t. m. lilagoslov bri;!-galnice požarnega društva, so je kar najlepše izvršil, ['reč. gospod župnik je v krasnih besedah pokazal namon in pomen društva. Marsikaterem« so solze igralo v očoh. Tudi veselica, katero je priredilo k, s. izobraž. društvo se jo lojio izvršila, l'evski zl)or, kakor tudi igralci so častuo rešili svoje vloge. V gmotnem ozira pa ni ravno posebnega vspeba. Saj so bili i>a tudi samo domači razun dveh Orlov iz Krko in nekaj gospodičen iz Žiižet[iborka. Igra je bila druga, kar jo društvo. Društvo sme biti ]ionosno na vspeh. Marljivo so gibljejo tudi dekleta v od.sekih. Za 8. de-domber se pripravka nova igra in sicer bodo dekleta svojo, mladeniči pa svojo predstav^ali. Prav je tako, le naprej, ne ]»a samo gledati, kaj drugi delajo. Poštena izohrazl)a ta nekuj ve|ja. Krško. (Železnica Rogatec- Brežice [ Krško] - Rudolfovo.) Stari želez, odbor, pravzaprav breitkî nemškntarji, ki imujo prvo in odločilno besedo v odboru, so iz te povsem gospodarske zadeve napravili politično vprašanje. Razposlali so v prizadeto okraje stotine letakov, v katerih grdo blatijo novi odbor, ki se je u|ial razkriti sebično nameno brežkih nemčtirjev. Seveda jim je neprijetno slišati, da po projektu starega odbora mora stati novi kolodvor prav na mestu, kjer imajo breški župan Fui(!,schini in lyegovi sorodniki po.sestva; neprijetno jim je, če se razkrije njih neizvedljive ali z ogromnimi stroški izvršljive kaprice. Na Dolenjsko so poslali pisarja nemškega odvetnika dr. Jariosch, ki z vsemi mogočimi sredstvi lima stari odbor. Novi odbor, v katerem 80 30 vse slovenske stranke znašle v jedinstvu, se ne bo brigal za to rovarjonje in bo naprej deloval, da stvar čimproje spravi v pravi tir in pospeši zadevo, ki je dve leti spala. Te dni dobijo županstva poziv, da imenujejo svojo zastopnike v novi odbor; v novembru so vrši prihodiqa seja najlirž v Krškem. Trasa seveda še ni določena, kakor z očitnim namonoiti hujskanja trosijo nemškutarji po nekaterih občinah, jtač jia bo se lioločila v najkrajšem času. Stvar prizadetih občin jo, da si pridobijo upliv na določitev trase. Značilno za bro,sko člane starega odbora je, da trosijo vest, kakor bi vojno ministrstvo stalo za njimi; v dokaz toga se sklicujejo na to, da jo v odboru neki visi vo-ja.ški dostojanstvenik E. S. V železniškem in vojnem ministrstvu pa o tem ne vedo več kot da je dotični vojaški dostojanstvenik že de|j časa vpokojen in tedaj seveda nima nobenega pooblastila, kake javno interese zastojtati ! Zvedelo se jo, da pri tukih i»od-jetjih zasleduje svoje povsem zasebne interese. Belokranjski glasnik. Treložilev klanca na cesti Meilika-llnišiči - Vidošići. Poslanec Matjašič stavlja na glavarja sledečo vprašaiýe: V kakšnem stanju so nahaja preložitev klancev nii okrajni cesti Metlika-Drašiči-Vidošici, v Metliki pod Veselico na Kodelevcu, Drašíčki, Movzanka daljo do Vidošič. Delo naj se pospeši t^iko, da so v prihodnji spomladi prične takoj s preložitvijo teb klancev. Na Siiliorn se ho vršilo od 31, oktobra do 7. novembra 1.1. ponav^anjo sv. misijona. Vodili ga bodo čč, gg. lazaristi iz Jijub-ijane. Dal Bog veliko vspeha in sadu ! DomaČe novice. Ospliue víísti. Doieliii odbor jo podelil vodji V. Roh rman u o!) definitivnom iiHittošOenju in jireurcdijí kmetijske šole na Grnm iiiislov ^^avntlttí^ja^ — Po ..Slovencu" smo posneli, da je^ obtiina „Lukovica" pri lîrdu izvolila (f. deželnega (glavarja pi. Sukljeta častnim obùanor», a to jo bila tiskovna hiba, stati bi moralo rLokvica [iri Metliki". Ta slučaj nam povzroča [iroSnjo, da nas somišljeniki iiaravno.st obveščajo o takih činih. — Davćni oficijal Fran Bervar, roj. Novomeščan, je imenovan za davčnoga oskrbnika y 9. cinovnein razredu. Šolstv«. V Krskem okraj« so razpisnjo b tem nadučiteij-ska služba na dvorazrednici na Studencu, nadučiteljska služba na trirazreiinici v Veliki Dolini in učite^aka služba na trirazrednîci na Kaki v Htaino nameščenje. — Pro.šqje naj se predlagajo do 15. Dovemhra 1909 okrajnemu šolskemu svetu v Krškem. — Za začasno učiteljico v Novem mestu jo imenovana Adela Turk. Začasni iičiUílj îia deški ljudski šoli v Kočevju Josip Rom jo na to službo resijrniral in pride na njegovo mesto Fran Langer. 01)o-lelega nčitci|ja Ivana Vozel v Trebnjem bo nadomeščala bivša za-častiu učiteijica v Hndaiijetn 1'avla Ženko. V lieicbenau pride Začasni učitelj Goblirsch. — Uozdanja začasna učiteljica v Št. Vidu pri Zatičini Ljudmila Abraiii je prestavljena v isti lastnosti k Sv. iCrižu pri Litiji. Za začasno učiteljico in voditeljico enorazrcdnice na Grosup^em je imenovana lioza I'icbler Hivša suplentka v Osilnîci Marija Nosan pa začasna učiteljica na tivorazrednici v lianjaloki. Šolske vesti nii liolciijskeiii. Na mesto na dojmstu se 'labajajočeřía učitelja ťrauc .fuvanca je nastavljena na Vrhu pri Vinici kot začasna učiteljica Zora Blinc. Na dopustu se nahaja-jočega nadučitotja Simona Punčuha v Šmarju pri Ljubljani nadomešča suplent^ka Marija Sodnik, — Obolelega nadučito|ja Ivana Kreiiùurja v Št. Vidu pri Zatičini nadomešča Enia Kržič, začasno Vodstvo te sole je poverjeno sUlni učiteljici Mariji Pezdirc. Izprašana učiteljica ženskih ročnih dei Beatrika Sedevčič je nastavljena kot iiotovaliia učiteljica za ženska ročna dela s sedežem v Črnomlju za šole Dobliče, Gril)|jc, Petrovo vas in Tribnče. — Trirazrednica v Podzemnu, dobi vsporednico v Gradacu. — Otirtnonadaljevalna šola v Šnmrtiiem j»ri Litiji. Deželna vlada je pritrdila Hklitfiii šolskega odbora obrtno-nadaljevulne šole v Šiiiartnem pri Litiji, da se poučuje risanje v pripravIjavnem tečaju ob nedeljah od 8. do 10. uro dopoldne, v obeh razredih l'a v iionedeljkih od 2. do popoliine; vsi drugi predmeti pa s« poučujejo v torkih od fi. do 8. zvečer (oziroma v priprav-liavnein tečjiju od (i. do 7. zvečer. Verouk se poučuje ob nedeljah od 11 do 12. doftoliine. Ministrstvo za ponk iii hogorasljc jo z odlokom z dne H. oktobra 1909, Št. dovolilo, da stí italijanščina poučuje kot stranski predmet na novome.ški gimnaziji. Učil jo bode dr. f-'. Ažniaii ))0 dve uri na teiien, V (nkajšni) obrtno iiailaljevaln« šolo, ki jo pod vodstvom gimnazijskega ravnateljstvu, je do sedaj vstopilo 91 vajencev in sicer v pripnivljuini razred 42, v prvi razred 23, v firiigi razred Ui in v trgovski tečaj 10. Umrl je po daljSem bolehanju danes teden in bil v nedeljo l'Opoldan poko[ian g. Peter Andrejčič, v]>ok. orožn. stražmešter in hišni posestnik jxxl kapitolem. Andrejčič je bil rodom koroški 'Slovenec in narodnega mišljenja. Pogret) je pokazal, kako ga jo čislalo meščanstvo, katero ga je z meščansko godbo v obilnem Številu spremljalo na zadnjem potu. Pevci so pred hišo in na l'oko(iališču zapeli ginljive žalostinke in tako pokazali dejansko sočutje vrli rodbini, gospodični hčerki, ki jo odlična pevka kapi-tclj.skega zbora. Rmijki Andrejčič jo bil vrl mož krščanskega prepričanja. Saj počiva v mirn! IvajMleljska cerkev je ta teden dobila nov kras. Uložen 30 namreč po vsej laiiiji in kapelah nov tlak iz cementnih plošč z Uiielanimi okranki in ie)>îmi bordurami. Uelo je izvršila tvrdka i*rašnikar iz Kamnika, Vrli domačin jo priporočila vreden. Novomeški kolegijatiii kai)itelj je prezentiral za župnijo ilirna jteC č. g. Štefana Trškan, kapelana v Prečni. Zgadiiji sneg. Une 26, oktobra je zelo deževalo, proti večeru je začela vladati burja, v torek jutro smo zagledali vse višjo gore na okrojr odete s snegom, ki je zapadel dokaj nizko v povprečni črti blizo do Podgraiia. Upati je lepega vremena, ker se je nebo zjiisnilo in solnce jirijazno sije. Včeraj je sneg zginil. Veleziinliuivost zn sliivliiiistv». JJne 25, do 28. septb. vršil so jo na Dunaju shod avstrijskih tesarskih mojstrov. — Po «hodu se jo tudi vršila poizkušnja proti ogiyu. V to svrho ste bili postavljeni dve zgradbi v raznih konstrukcijah, n. pr. z masivnim zidovjem, predalčastimi stenami, raznimi vrstami stop-njic, stropovi in strehami. Opazilo se je, da tudi opažene lesene konstrukcijo prav dobro obstanejo v ogiiju. To jc pomembno zlasti za naše gorske zgradbe. V ogiýu so se izkazale stopigice kot najslabejše kamnite, ki so se že v teku 10 minut podrle, medtem ko so betonske stopnjice z železnimi vložki prestale nro trajajoč ogenj s tisoč stopinj vročine. Za kritje streh se je izkazal poleg ( omačega škripa najslabši takozvani „Eternif. Najbolje so je obnesla zarezna opeka. Pri nas na Slovenskem je dovolj tega blaga in je žo zaradi tega priporočljivo. V svrho proutenja učinka Of^nija so bili pri poizkusu navzoči zastopniki ministrstva, tehničnih učnih zavoiiov in razni stavbinski mojstri. Ni dvoma, da bodo precej vplivali na spremembo naših zastarelih stavbinskih redov, kakor tudi stavbnih zakonov rezultati tega poizkusa, ki je bil prvi te vrste v Avstriji. Škoda je, lia niso bilo mcrodajne oblasti na Kranjskem ob tej jiriliki zastopane na Dunaju ter niso dale tudi najmanjše podpore v to svrho. Slovstvo. Zora, glasilo katoliško-narodnega dijaštva je pričela že svoj 16, letnik. Stev. 1 prinaša bogato vsebino: Sloven-venskemu dijaštvu v prevdarek (J. Stelè), Osamovzgoji (J. Samsa). Iz prijateljevih pisem (J. Stenar). Statistika slovenskih sredqe-Solcov 1. 190S/09 (F. Stelè), — Poleg teh sestavkov .še obširen „Glasnik" o dijaških sestankih in o srednješolskem dijaštvu, V prilogi „Prvi cveti" ])a nudi leposlovnega berila in prostor mladim idsateljem za njih prvence. — Zoro vsem somišljenikom toplo prii»oročamo. Gosiiodarski kalendar líMO je izdalo „hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo" v Zagrebu. Obsega podučne članke, tudi s podobami. Rojakom ob hrvatski meji toplo priporočamo. Zemljevid „Matice Slovenske". ,.Matica .Slovenska" dajo na znatije, da sc na naročila brez obenem poslanega denarja ne more ozirati. ■>■11* Gospodarske drobtine. — šolski skleji na (ii'mu je v soboto dne 30, t. m. in sicer s sv. mašo v Šmihelu, z nagovorom v šolski sobi in z razdelitvijo »pričal. Šolo dovrši letos deset drugoletnikov in sicer 6 Dolenjcev, 1 Gorcnjec, 2 Notranjca in 2 Primorca, V drugo leto vstopi deset učencev, ki se šolajo še po starem .štatutu in učnem načrtu. V i>rvi tečaj na novo urejene zimske in letne šole se je priglasilo dosedaj 15 učencev. Želeti je, da se jih iiriglasi še enkrat toliko, ker je v zavodu dosti prostora za učence. — Novo šolsk(f leto na (»rnin se prične v pondeljek 15. novembra t. 1. Kdor želi svojega sina dati v zimsko šolo ali pa v letno, naj se nemudoma zglasi pri ravnateljstvu na Grmu. — l'odjKire za obisk kmetijske šole ca 4>i'iiin so sedaj, ko se je šola preuredila, jirav obilne in dosti visoke. Za učence zimske kmetijsko šole je oddati 20 ustanov po 15(1 K in sicer za vsak tečaj po 10 ustanov, za učence letne šole je določenih pa tudi 10 ustanov po 300 K. Stroški, ki jih morajo starši trpeti, so pri štipendistih malenkostni in se nanašajo na šolske potrebščine, perilo in seveda tudi potrebno obleko, ki jo morajo seboj prinesti. ~ Zimska kmetijska šola za mládenče iz bližnje okolice. Sedaj BO nudi najngodnejša jirilika obiskati kmetijsko šolo na Grmu tudi kmetskim sinovom iz novomeške okolice. Ti jo lahko obiskujejo po zimi od doma kot vnaiýi učend. Opozarjamo na to naše gospodarje iz bližrýe okolico. Kdor ima ukaželjnega sina, naj ga skuša pripraviti čez zimo v kmetijsko šolo na Grm. Zglasiti so jo pa za to nemudoma, ker se s 15. novembrom prične pouk in jo treba prošt^e predložiti deželnemu odboru v Ljubljano, da so rešijo. Vsaki prošnji jo priloiiti rojstni list. zadnje šolsko spričevalo, zdravniško s|(ričevalo, spričevalo o lepem vederýu in izjavo starišev, da se zavežejo plačevati stroške šolanja. Zadnjo spričevalo velja za mládenče, ki stanujejo v zavodu. Natančnejša pojasnila daje vodstvo .šole na Grmu. — Zanidi gorjanskih košcnic, ki so so jionudile načelniku kmetijske podružnice novomeško v zakup s tem namenom, da se iiriredi na lyih planina za mlado goved, se vrši danes v petek 29. t. m. posvet ititeresentov pri županu g. Zurcu v Kandiji. Dotično koSenice so Jast grajščin v Ruprčvrhu in v J'ogancih. Dosedaj imajo te ko.šenice deloma v zakupu posestniki iz Galterij. ue bi se obrnile za )tašnik, bi jih seveda tudi zauaprej lahko uživali dosedaijji zakupniki, seveda le za jtašo mlade plemeno govedi in proti primerni odškodnini. — Škoda I»« miših. Letos so napravile luiii sem in tja mnogo škode po igivah, na deteíjišůih, pri pesi in drugih sadežih. Na to golazen ho sploh obračati bo^j pazno oko. Treba jih bo tudi pri nas zatirali in pregaigati. Z nastaTtjariieiii strupa se bo menda še največ doaeglo. V tem oziru se priporočajo „Fuk-solne krogl^ice", ki se dajejo v „žive" ijuknjo t. j. tiste, ki jih rabijo niiài. će zadelan ljuknje na predvečer po detelji, zjutraj pa pogledaš, katere so zopet odprte, najdeS tiste ljuknjc, v katere treba natrositi nekoliko strupenih krogijic, — Mejo meil iiJíthiuí naj se kolikor mogoče obdelujejo in preoravajo na ravnih legah, ker bo take meje najbolja zavetja za škodljive nitši. Zatoraj — če Ic mogoče — proč % njimi! — Službo voditelja na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske razpisuje ravnokar družbeni glavni odbor v Ljubljani, kamor je do 20. novembra 1.1. poslati prošnje, opremljene s spričali. Reflektira se ie na diplomiranega živinozdravnika, ki je popolnoma vešč slovenskega jezika. Letna plača in drugi prejemki se urede po dogovoru. — Poglavje (► çovi'doroji na Kraiijskeni je naslov XI. zvezkt) ktnettjskc knjižnice, ki jo izdaja c. kr. kmetijiika družl)a kraigska in ki je ravnokar iz.šel. Novolzišli zvezek, ki ga jo spisal družbeni ravnatelj Gustav Pire je zbirka spisov, ki so bili ravnokar objavljeni v „Kmetovalcu" glede vprašanja, a katero tujo jiaamo je požlahtnjevati našo domačo goved. Pisatelj utemeljuje prednost simodolske pasme za Kranjsko, ne da bi ae izključno le za to pasmo zavzemal, pač ;ia odločno govori proti porabi pomurske jtasme ter je istotako odločno za rabo žlahtnih planinskih pasem, naj bodo sive ali li.saste, samo tla resnično omogočijo zboljšanje domače pasme. Knjižica, ki vsebuje tudi praktične migljaje za zboljšaiqe našo govedi, se dobiva pri kmetijski družbi po 25 h s poštnino vred (denar je naprej poslati, in sicer najceneje v poštnih znamkah). Ta cena ]>a velja le za družbeno ude, za druge in v knjigotrštvu stane 30 h brez poštnine. Ameriški novičar- = „Amorikaiiski .Slovenec'*, izvrstni tednik v Jolietu je ponatisnil v 43. št, naš» lepo povest „Le en vinar!" E= Wakefield, Mích. Dne 7, septembra ubilo je pri Newport žcJezniškeiii rudniku v Ironwood obče znanega in sjjošto-vanega rojaka Josip Ulašiča. Kako je bil jiokojnik priljubljen, dokazuje njegov pogreb, ki se jo vršil 10. sept. Udeležilo se ga je društvo bratov sv. Janeza Krstnika št. 20 K. S. K.,!, in mnogo drugega občinstva. Pokojni je bil doma, iz Črnomlja na Uoleiij-skem in zapušča tukaj soprogo in šest nedoraslih otrok. Najstarejši Stojo H let, Tiajtiilajši pa tri mesece. Pretresljivo je bilo videti milo jokajoČo soprogo iň' deco za mrtvaškim aprevodom. = Aspeii, Colo. Neizjirosna smrt nam je vzela našega rojaka .Tožeťa Pavliča. Bil je član druStva sv. Barbare št. 74, spadajoče k .1. S. K. J. Tukaj zapušča mlado soprogo in štiri nedorasle otroke. Doma je bil iz Struge pri Novejii iiicatu na Doleigskem. Pokopali smo ga 19, avgusta. = Xew Vork. Mesecu avgusta je dospelo v newyorsko luko 27.429 prisetjencev in 17.275 prise^jonk, skupaj 44.704. âtevilo v avgustu dospelih ncpri.seljenccv je bilo 9185, moških 6086 in ženskih 3099; državljanov Z. D. je dospelo 24.155, moških IH.IOO in ženskih 11.046. Poslanih nazaj v stare kraje je bilo 522 prise^encev, 398 moških in 124 ženskih. .Skupaj je to-nij dosjielo v avgustu 78.5tl7 oseb iz prekomorskih luk semkaj, — Iz Avstrije je prišlo 6584 priseljencev, 4117 moških in 2467 ženskih; iz Ogrskega 5372 ])riseljeacev, 3280 moških in 2092 ženskih, -- .JoIiet.Nka novica. Vlak je povozil rojaka Jakoba Jakša, starega okoli 50 let, doma z Brezove Rebri ]»ri Semiču na Dolenjskem. ťokojnik je delal zadnje mesece v hostí pri Ottawi. Ko je šel zjutraj na delo, je stopal po ]»rogi liock Tsiand-že-leznice, in tam ga je zadela nesreča; ognil se je nekemu viakn, a pri tem ni zapazil chicaškega brzovlaka, ki je vozil v nasprotni smeri in reveža spravil podse, da je obležal na mestu mrtev. Pogrebni zavod Xenmnich & Son je oskrbel prepe^avo trupla v Joliet in dostojen pogreb, s črno sv. mašo v na.ši cerkvi. Pogreba se je udeležilo društvo sv. Jožefa št. 2 K, H, K. J., ki je svojega dolgoletnega člana spremila k zadnjemu počitku na slovensko poko})ališče. Fleming, Kans. Kar imam sporočiti Slovencem širom Amerike, ni kaka za))ava, pač pa zločinstvo in žalostna posledica slabega vedenja în nezmernega življenja. Tukaj na Fleniingu sta se naselila pred par leti dva rojaka, Slovenca iz Nomčije, namreč Tomaž Vovk, doma nekje od Čateža, in Anton Skrobonja od Litije. Oba sta pustila svoje družine v Nemčiji, kjer sta prej delala. Potem se je A. Skrobonja od tukaj preselil nekam v Arkansas, kamor jo tudi dobil svojo družino. Ker mu pa ni tam ugajalo, se je povrnil sem nazaj v slovensko naselbino kakih 10 milj oddaljeno odFlemjnga, v Corono, kjer jc tudi njegov prijatelj delal, Tomaž Vovk. Čez nekaj časa potem je vzel med drngimi tia hrano tudi svojega prijatelja Tomaža Vovka. Med Tomažem Vovkom in Skroborgatovo ženo se je jiotem razvilo preveč iskreno prijateljstvo, kar je bilo povod prepiru. Na večkratni opomin od strani Skrobonjata, da naj Tomaž Vovk zapusti njegovo hišo in naj si poišče drugo stanovanje, se on ni oziral. Zato je Skroboiqa satu zapustil staro stanovanje in prepustil osoili svojo ženo in otroke. Pa ker ni imel miru v srcu, se je 19. sept, popoldne povrnil in vnovič zahteval, da Tomaž Vovk zapusti stanovanje in se nastani drugje. To je ]ia njegovo ženo vjezilo, da je vzela stol in svojega moža z njim udarila po glavi. Nato se je ])ribližal Tomaž Vovk in ga jo sunil z velikim nožem v pr.^ia tako močno, da mu je prebodel srce, nakar se je Anton tSkrohorija zgrudil in bil v treiiuikn mrtev. Zločinec jo pribežal še tisto noč na Kleming in zjutraj se je ogla.silvneki slovenski hiši. Precej za njim so prišli njegovi pregHUjalci. Polif-aji mo ga prijeli in ga odgnali v zapor v Columbus, kjer bo čakal, da ae mu izreče od strani sodnije zaslužena kazen. O!)čiiistvo na ť-o-roni je bilo tako razburjeno, da ako bi ga bili tam ujeli ali da bi ga bila policija prignala na kraj zločina, bi bílo linčanje neizogibno, „Am. Slov." SmeŠnice. (V brivhiri.) Očka: „Prosim lase pořezat pa ne ])rcvcč na kratko!" — Brivcc: „Le semkaj se vsedite, očka, ampak klobuk iz glave vzemite." — Očka: „Oh, tega pa že no; sem žo itak zaiiosti i>rchlajen v glavo I" (Hiti-i vliik.J Gosjiod: „Obrite mc hitro, ker mudi se hiÎ na vlaki" — Brivec: „Slorda postrižem tudi lase?" — Gospod; „Hvala, tega pa ne; ker predno v Jjjub|jano pridem, mí bodo itak že zopet zrastli!" (.lloder lirivec.) Gospod: ,.Pri vas se pa jako malo beračev vidi, mej tem ko po i»rodajalnab vedno lazijo in beračijo."' — Brivec: „Tudi pri meni jih je bilo po]»rej vedno dovotj; toda odkar jih moj vajenec zastonj brije, se nobeden berač niti do vrat ne upa; in če le enkrat pride, potem jta gotovo nikdar več.*' (Ifišni križ.) ,Mož na smrtni postelji svoji sitni ženi; „Tf» še te i>rosim, Katra: ne postavi nolienega križa na moj grob! Saj veš, da sem imel v življenju že največji križ a teboj I" TRST, Loterijske âtevilke, 23. oktobra 18 20 41 23 29 Sejmi na Dolenjskem v mesecu novembru. v Črnomlju in na Mirni 2.; v Nožem mestu (sejinica). v Višnji gori in v Št. Jerneju 8.; v Krškem 5.; v Št. Vidu pri ZatiĆini in v Vel. Laščah 6.; v BuČki in v Dobrničah It.; v Metliki 16.; v KandijI 18.; na Raki 19.; v Šl tovrencu ob Temenici 23.; v Zatičinl in v Krškem 25,; v Št. Ruprtu 29. o go 111 kličem pri »vejem odhodu iz Dolenjskctja vsem dragim sobratcm, přijít tel jem in xnaňcem zlasti ňe vsem tistim, ki so me v mojem -jH letnem delovanju v kat, družbi rokodelKkih pomočnikov ter dija.-iki kuhinji tako blagohotno podpirali. Ciospod Vfim povrni s svojim hlat^oslovom ! Doživel sem v dolenjski metropoli inno^o veselih ur — pa tudi dosti britkih dni. J3odi"Jic^u hvala za vse! Prijateljev sem imel mnotjo, nasprotnikov nekaj — Hovražnikov, tako upam, menda ne. Vsem brez izjeme želim vse dobro za čas in večnost. NOVO MK-STO, 28,oktQbra lyoi). ^osip ^laiTÍnho. Družbeni oklic. Gliibuko u i ulje II rt srcfi JkvIjudki vReoi sornAnikom, prijatPljem in Ennticem prcžaluatiiu vest, dn je n^^ign Vee-iii(>|;i)ût]Ri[iu (lopadtu, iiBŠei^ft jekreno ljuhljeuega iuprav}tiijB in liišnr^it posL^stnika v Nnr(>iit iiu>slii <1ai)pH dne 'Í2. oktubrn p» kmt.ki in aui'ni bolesni, pre-videnega h »i. zakramenti za ninirajoùe, v CK. letu «vaje dAbe, k (lebi v boljše iirijetije poklicati. Poi^eb neiiDzabue^a [lokujueKa bode t nedeljo dne S4. oktobra ub 6. uri popoldne ík biiSe Mlusti na tnkajSne poknpaliňĚfl SveU maSa Endnšnica se bode elnžiia v «ubirto dne 30. okt.Dbra ob pol 7. uri ïjutraj v kav'^^lj^lti cerkvi. PredrsK^Kft ranjke^^A priporuiaiuo v bla|( spomin in pobr)ŽQu molitev. NOVO IIESTO, dne 32. okt(;a. Mirni Krajger, vimkinjft, (2381 ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaxe srOneKa loúnlja v bolezui in povodom iimrti uatieRa nepoeabitej^a Dupruga, uiietia, starejša (H^eta, brata in tasta (gospoda Peter Andrejčiča i7.r^kfiiii'i tnm potom pre^. dtibovííMni, oaiibito preć, ({. kanoniku l'oviSeni za tiilsKilne potete, jireć. oo. frančitikanoin, predsedniki] ukrožoftjta Botliíúa blasur, r. .1. Kaříiíu. p. ii. (tlí nradtiikotn, g. ínpniiu i tgorent.znp g, pevíivodji Ijínao Hindniku in p. ri. řHf pevcem ïa tulaíilni žalostinki na dnmn in ub ^iiiiiili, 71, n, išif. oroš|jpjo trgovski in obrtniški zbornici ^ Jjjiibljani dn 15. novembra 1909. Priloži naj so jim od ohriiiskciïa in Kii]>iii,jskcva iinuia l<)1rj(.,]<) dokazilo, da jo jirosilec olii'l a)! Ir^nvino sinixi-"^'ojin) izvrševal, da aedaj zaradi onemoglosti no more več do-in da jc ubojj;, oziroma da jo [irositcijica onemogla uboga ^dova bivšega saiii((Nto.itK'^a obrtnika ali trgovca, c^a«, Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. ot)stoje(ic iz hiše, hleva, svinjaka in tijive za ti mernikov [losetve, in vciika koieniea na lí!)Kím jjrostoru, ki je jirijiraven tinli za zidanje, se proda. Več pove lastnik Fraiir Šlaiiirar v Novem inostu št. 22U. i Posestvo, Ustanovljeno 1899 IVAN SVETEC brivec in vlasuljar Ustanovljen o 1899 isdeluje vsa vlasuljarnka dela. kn|>uje ztueřane in rezane ŽENSKE LASE po naj-viiiji ceni. V zali>KÍ ima VHe toaletne sfari, posebn^i svetivuo zuant original Bayrum tekoi^ina jiroti izpadanju lan In prbut, prbut izdiie tekom etuimeseřne vporabe populnotiia po nje^ruvetn navodilu. l'ravi Amerlkan-Petrol tudi proisMutieu za ra«t pomladka lai> poíieUuu pn uirocih Nepremiljiv Musiol, liarvilo la lave in brade, preknAa VHe doiedanj« itnajdbe, imdovit nujieli sedajnosti. neškodljiv, zdravniiiio preiskan. Zraven tei^a priporooa sviij Brivski Salon, urejen z najnovejšimi kom-furti. « hitro, ùiatti, dobro postrežbo žt:Ieú uinotciibrojne^a obiska. Rudolfovo, Glavni trg. fNasproti mestne liise.) StBchenpferd lilijino mlečno milo Najmilejše milo za kožo kakor tudi proti pegam ! (64-SO lS) Dobi se povsoil! i Svoji k svojimi Popolnoma varno naložen denar Hponilnica in posojilnica m Kaniiiio in nhGiico reg. zadruga z neomejeno zavezo l98-u 8) V lastiLoiii domu v Eaudiji sprejema hranilne vloge od vsacega, će je njen ud ali ne, ter obrestuje po à i O! na leto brez odbitka rentnega davka, katereg-a aania iz svojega [dacuje. I NajinnnJum, [mam v íBlopi vodno frfšiio in trpi'iino Mbbo 11 "a Tsakť vrstil Ka đnstttc gosporto daliuvniko. Tiirti Blav, (1. ii. iiliitmil.vu iia-ziianjani, eU ÎiiihiIii v z>itot;i VHiilie vrste tiKidcnio sUifp tur iinli in;|iru- tuoeijiv iirolHki lljlllill uh. lllLVolokil. Tuđi itnatii imrf'jfltlt! liavi'.lul«" VHSlie Viililiuiili iHi i" iliíňko tm níxkí coul. Dijlklni »iiilt tm! Jakob Milxolié, krojn^kl mojHinr, ifovo mrtito, Vřllki tr^ St. »í Iirijiorořa se jimè, iIiiIiotšěídí v i/delovanje vuftkuiwlue tiblake, iioaebno - talarje, površnike itd. - po n»jiiktisinřjBfm in najnoTejKcra krojn. — iKileliijřu, venko v to «truko Biinilftjrji-e ilelu iiaiftLťui) po uter!. l'ripurtHÎatii se preí. duliotĚĚini, (la lue UIíikothIí poiianJti a tieti.je-niiui naroiíili, /aijotav jajoti, iln Imiletii veiino skrbel, Un irvršnii ïmiko tiaruâtld v «aj?ei:ju ïa.lovoljiiodt preiaâtitih tiaroítiikov Slav. p. D, ol)i;inatTu liriporoi'atu stojo doljro urejeno krojaško delavnico, v kateri delajo ijnjlioljše delavske inoit; zst/irej se janiii za clp^aiittio, le^o ill iiioderuo izvrš tev Hnncil. Vakor mdi lato, ila se vsaka v moji delavnici uartijena obleka lepfj priletna. i-i. '! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne ll.febr.I909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soúvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (f.0-43-35) Stavbeno podjetje Znidarcič S Stepančič Gorica, ulica Mattioli filijolho V Kondiji pri Novem mestu se priporoča hI. oličinstvn in drugim korpoi'«cijani za izdelovanje vsakovrstnih stavbenili tlel. 1'rovzenia nadzorstvo in izticlovanje iiiiortov ter atatičnih raEunov. , Za ohila naročila so toplo priporočata (170-0-15, Znidarcič i StEpančiř. IidajmUli in salošuik Urb&n Horvat. Ud<;oToiiu niednik A. Zlog». Tiak J. Kri)«C