Str. 8
»SLOVENKA"
Št. 14
Shod slovenskih književnikov in
umetnikov.
Izvršila se je velika ljubljanska slavnost — blago-
slovljenje zastave — slavnost, h kateri so prihiteli rojaki
iz vseh krajev slovenske zemlje ; bliža se drug narodni
praznik -- skupščina družbe Cirila in Metoda, kateremu
bode sledila neposredno dvojna slavnost v Celji : otvoritev
narodnega doma in blagoslovljenje sokolske zastave in
tudi v«liki običajni koncert pevskih drušfev na Štajer-
skem in daleč. Vendar ne čujemo ni z daleka, bode se
li tudi vršil tali potrehni shod slovenskih književnikov in
umetnikov.
,S1. narod" je prinesel prvi to idejo ter v istih
važnih člankih tudi pokazal navodila, po katerih bi se
imel shod vršiti. Dasi je bila ideja za prosveto našega
naroda prezanimiva, vendar ni našla dovolj odziva niti
približno toliko ne, kolikor je ideja vredna uvaževanja.
Morebiti pa, da merodajni krogi delajo na tihem na to,
da bi se uresničila ta prelepa misel, kajti bilo bi res
naravnost neodpustno, ako bi dotični shod ostal le —
načrt.
Baš te dni tožil mi je nekdo v pismu, kako malo
je v Slovencih ukusa za leposlovje, kako malo trezne
sodbe je v nas ter kako malo slovstvene kulture.
In res roko na srce, pa recimo si, da je to žalostna
istina. Velika večina nima svoje lastne sodbe ; govori,
trdi in piše, kakor govori 'ali piše oni, katerega si je
postavil za svoj ideal v leposlovju. A to ne samo čita-
telji ampak tudi taki, ki hočejo biti pisatelji. Da, okle-
pajo se svojega leposlovnega ideala tako zelo, da mislijo,
kakor misli on, da pišo, kakor piše on, da rabijo celo
tiste fraze in besede, kakoršne rabi njihov ideal. Duho-
vito se je nekdo izrazil o takem opičnem posnemanji : A
je pravi .Sprachrohr" od B.
Ne bi li imenovani shod pomogel tudi v tem oziru?
V naših šolah se mladina preveč muči z grščino,
latinščino ter s premnogimi predmeti, pri tem se pa
slovstvo preveč zanemarja. In tudi v jezikovnih urah se
obdeluje bolj slovnica nego leposlovje in baš tu bi lahko
citirala mnogo pritožeb.
Ni dolgo, odkar je posetilo nekaj mladih ljudi le-
poslovno jako naobraženega moža in ta mi je pisal o
tistem pohodu . . . „Vneti so prav zelo za narodno stvar,
literärnfe kulture sem našel pa prav malo v njih, kar
pa moramo češće konstatovati v Slovencih. Seveda, pol-
niti si morajo, reveži, glavo se živimi in mrtvimi jeziki,
z algebro, fiziko, kemijo brez konca in kraja. Vse to je
prav in dobro, ali tudi slovstvo nekaj velja. Kako naj
podpirajo domačo literaturo, če je sploh ne poznajo?
Slocstpcne in umetniške omike je še prac malo^ žal v Slo-
vencih Prihodnji literarni shod docenski naj do'ro prouči
to vpra&onje.
Mnogo je Slovencev, ki si štejejo v dolžnost naro-
čiti si vse knjige in časopise slovenske, toda niti zavitka
ne strgajo ž njih ! Čitajmo, izobrazujmo se, širimo svoje
dušno obzorje ! Pokažimo, da nismo inferijovno ljudstvo,
fcateor-trde Nemci in Lahi ! Treba nam je več samoza-
st. u
,.S L:0"V E N K A*
Str/ 9
vesti in samoljubja ter odločnejšega naglašanja' svoje
individualitete, podlaga vsemu pa mora biti kultura.
Tako mi je pisal mož, ki želi, da bi se v prosveto
sešel shod slovenskiii književnikov in umetnikov, kjer bi
se razjasnil marsikateri pojem tako n, pr., da je idealist
kakor realist lehko »velik" pisatelj, da le ne presega
mej ni idealizma ni realizma, da so idealni spisi lehko
prav tako lepi, kakor realni, a.biti morajo na podlagi
resnice in ne loviti ter tavati visoko nad zemljo, kjer ni
nič ; da je vspeh idealno nadahnjenega spisa pač mnogo
večji nego oni, v katerem pisatelj- samo posnema realiste
ako ne piše nič iz svojih izkušenj, ampak prinaša le re-
miniscence iz pročitanih romanov, strogo drže se struje,
v katero se je sam ne vede zakaj, zaljubil.
Povedati bi bilo treba, da je idealni Schiller velik
tako kakor bolj realistično nadahnjeni Goethe, da hudo-
mušni, nagajivi, celo cinični Heine tudi ne vživa zastonj
svoje slave ; da idealni Fogazzaro, eden najslavnejših
živečih pesnikov in pisateljev italijanskih ne uživa ni za
trohico manj slave nego ralistični D'Annunzio, da idealni,
rahločutni Gregorčič je baš tako velik kakor močni rea-
listični Aškerc itd., da bi naši ljudje ne silili vsi za enim,
dasi nimajo ni zmožnosti, ni izkušenj istega.
Vse to bi se lahko dalo obširno razpravljati na
shodu slovenskih književnikov, katerega nam vendar pri-
redite — Vi, ki ste k temu poklicani v prvi vrsti !
Marica.