Pottnina plaCana v gotovini. V Ljubljani, dne 13. julija 193. tev. 1. Letnik LXXIV. (Šol. leto 1933.134.) M- i/či/el/slci o v ar is Stanovsko politiško glasilo J. V. li- — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani ____ -v ___ _••H _ _ .. "«T*___.._^_ . . ■■ Uredništvo in uvrava: Liubliana. Frančiškanska ulica 6/J, Rokonisov ne vračamo. Nefrankiranih nisem ne snreiemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letnn fü Mesečna priloga »TProsveia« UredniStvo in uprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din ta inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.197. Telefon 3112 Predstavnikom oblastev, gg. senatorjem, gg. narodnim poslancem in predstavnikom političnih organizacij! Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu je izdal sledečo poslanico: Interes jugoslovenskega šolstva in interes učiteljskega stanu sta jasno pokazala nujnost obravnave dveh važnih vprašanj, ki jih bo treba čim prej rešiti. Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu je posvetil posebno pažnjo rešitvi teh vprašanj. Po vsestranskem razmotrivanju in proučitvi je glavni odbor sklenil dostaviti oba priložena projekta, ki obravnavata ti vprašanji, vsem mero-dajriim faktorjem s prošnjo, da s svojo avtoriteto in podporo pripomorejo, da se vnesejo predvidene dopolnitve v zakon o narodnih šolah, ki bi ga bilo treba nujno izpremeniti. Prvo vprašanje, ki je velike važnosti za pouk in izvenšolsko delo učiteljstva, je vprašanje učiteljeve stalnosti na službenem mestu. Po predpisih prejšnjega zakona o nar. šolah so imeli stalnost na službenem mestu oni učitelji, ki so bili nameščeni po razpisu. Potrebe šole jasno dokazujejo, da je stalnost na službenem mestu bila neprecenljive koristi za napredek pouka in izven* šolskega dela za narodno izobraževanje. Učitelj, ki si je svoje službeno mesto sam izbral, je v njem izkoristil do skrajnosti vse svoje moči in je bil srečen ter se je rat d oval nad uspehi svojega šolskega in izvenšolskega dela, ker je po daljšem prostovoljk nem službovanju v istem kraju tudi sam videl rezultate svojega dela. To osebno zadovoljstvo z uspehi in pozitivnimi rezultati osebnega dela in borbe z neprijetnostmi so utrdile učiteljevo voljo. Prostovoljno bivanje v kraju je ustvarilo v učitelju razpoloženje, da se je lahko vsega predal svojemu kulturnemu poslanstvu. Nagrada za delo in odgovornost v šoli, še posebej pa izven nje, je bila zavest, da država priznava njegove napore, ker ga je z zakonitimi predpisi o stalnosti na službenem mestu obvarovala pred raznimi nezaželenimi vplivi pri nameščanju. Sedanji zakonski predpisi se večkrat zlorabljajo od strani nepoklicnih in nes odgovornih oseb, ki zahtevajo premestitev učitelja, a se pri tem niti najmanje ne ozirajo na interese države in šole. S temi vplivi se ne ustvarjajo težkoče samo minU strstvu prosvete, marveč se povzroča tudi materialna škoda državi — da niti ne poudarjamo moralnega ponižanja učiteljev, kulturnih borcev, ki se zavedajo, da nji* hovih premeščanj v mnogih primerih ne zahtevajo interesi države, šole in pouka; — pri tem pa nočemo niti podčrtavati materialne škode, ki se povzroča učiteljstvu s selitvijo. Jugoslovensko učiteljsko udruženje misli, da so izpremembe in dopolnitve Za* kona o narodnih šolah v tej smeri nujne in neodložljive. Z njimi je treba rešiti vprašanje stalnosti učiteljstva samo tako, kakor zahtevajo interesi države, šole, učiteljstva in pouka. Iz prvega projekta, ki si ga dovoljujemo dostaviti, je razvidno, kako si učiteljstvo zamišlja te izpremembe. Drugo vprašanje je i z p r e me mb a in dopolnitev disciplinskih odredb, ki so sedaj veljavne za postopek pri preiskavah učiteljskih prestopkov in izrekanje disc. kazni. Predpisi §§ 185, 204, 211, 212, 222 in 223 Uradniškega zakona v zvezi s specialnimi zakoni se uporabljajo za vse ostale uradnike. Učitelji, državni uradniki, so iz-vzeti od teh predpisov vsled določb Zakona o nar. šolah. Med tem se množijo mnoge neosnovane ustmene, pismene in pa tudi anonimne obtožbe proti učiteljstvu. Radi tega, ker je učiteljski poklic zelo važen, je nujno potrebno dvigniti učiteljevo avto* riteto. Ne izključujemo možnosti učiteljeve krivde, poudarjamo le potrebo po izpremembi in dopolnitvi disciplinskih predpisov. Dokler je bila v veljavi uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih z dne Id. aprila 1927., objavljena v »Službenih novinah« štev. 90. z dne 23. aprila 1927., in uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih z dne 3. oktobra 1927., objavljena v »Služi benih novinah« z dne 15. oktobra 1927. št. 234, je bil postopek pri preiskavi in presos janju učiteljskih prestopkov deloma določen. Šolski interesi in interesi učiteljskega stanu zahtevajo, da se potom izprememb in dopolnitev Zak. o nar. šolah vnesejo precizne odredbe o disciplinskem postopanju pri prestopkih učiteljstva. Iz drugega predloženega projekta je razvidno, kako si učiteljstvo zamišlja te izpremembe. Dostavljajoč priložene projekte glavnega odbora Jugoslovenskega učitelj* skega udruženja, prosimo, da posvetite omenjenim vprašanjem svojo pažnjo in pripo* morete k uzakonitvi teh projektov. Prepričani o velikem prizadevanju za dobrobit naše narodne prosvete, se jugoslovenski učitelji nadejajo, da bodo našli popolno podi poro. Jugoslovemko učiteljstvo je prepričano, da se boste zavzeli za njegove želje in stremljenja, da bi tako skupno ustvarili boljšo bodočnost jugoslovenski šoli in jugo-slovenskemu narodu. Za aktivne delo pri uzakonjenju teh predlogov jugoslovenskega učiteljstva izrekamo v imenu 25.000 učiteljev(ic) narodnih šol že vnaprej svojo najprisrčnejšo zahvalo in pričakujemo, da boste ostali tudi v bodoče iskren prijatelj Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja Blagoje P.Radojevič, D a m n j a n R a š i č, tajnik. predsednik. J ul k a Patrijarh, Ž i v o j in S a vič, pod pred sednika. Člani: Duro Lo gomer ac, predsednik sekcije za savsko banovino, Dorde Mi r ko v, predsednik sekcije za dunavsko banovino, Ivan Dimnik, pred sed* ni< sekcije za dravsko banovino, Risto Šušljič, predsednik sekcije za drin. banovino. Svet olik J ankovič, predsednik sekcije za moravsko banovino, A m x lJ1 a V ukič, predsednik sekcije za zetsko banovino, 1 sai je Mitrovič, prectsednik sekcije za vrbasko banovino, Peter Grego, predsednik sekcije za primorsko banovino, Svet olik Avramovič, predsednik za mesto Beograd, iJy'ca P etkovič, Petrij a Simička, Disenija Lukička, Radiša J li ti 2 ° V-7d' Svetozar P o p o v i č, M il i č Majstorovič in Tihomir j ev 11 c —— člani Izvršnega odbora; J ov o M il o j e v i č in Josip Pezel j, člani iz savsKe banovine; Branko J a g e r o v i č, V u k o s a v a S p ah o v s k a in N i k o* Dl~ ar\OVlč> člani iz dunavske banovine; Anton Hren, Josip Kobal in • j -a n. ,st an> člani iz dravske banovine; Aleksander Avramovič član iz drinske banovine; M i h a j l o M i l i č, član iz moravske banovine; S piro V u* koti c, clan iz zetske banovine; Peter Bogunovič, član iz vrbaske banovine. Opomba: Priložene projekte je priobčila Narodna Prosveta v štev. 71. z dne 11. junija 1933. in jih je v imenu vsega učiteljstva izročilo vodstvo JUU predstavnikom oblasti, gg. senatorjem, gg. narodnim poslancem in zastopnikom centralnih političnih organizacij. Učiteljstvo se mora zavedati, da je borba za uveljavljenje notranjih načel načelna borba vsega članstva ter je dolžan vsak učitelj, član JUU, zagovarjati in zas htevati od svojih gg. poslancev ter sreskih in krajevnih odborov političnih strank, da se izrečejo za izvedbo predlogov Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Apeliramo posebno na stanovske tovariše, člane JUU, ki so v krajevnih in sreskih odborih polU tičnih organizacij, ter od članov teh organizacij, da zahtevajo obravnavo omenjenih predlogov in sklep za uzakonitev istih v vseh krajevnih in sreskih odborih. osobito ker so nekatere stranke že same uvidele potrebo pravične ureditve teh vprašanj, in so vnesle stalnost učiteljstva v svoj program. Zborovanje učiteljev — gospodarskih delavcev V zadnji številki našega lista smo že na kratko poročali o zborovanju učiteljev gospodarskih in zadružnih delavcev, ki se je vršilo 27. junija t. 1. v prostorih naše sekcije JUU. Danes poročamo o poteku zborovanja nekoliko obširneje, da podčrtamo veliko važnost, ki jo je imelo in ki jo ima vsako slično zborovanje za naš stan, narod in državo. Zborovanje je imelo namen izvesti organizacijo učiteljev gospodarskih in zadružnih delavcev v okrilju »Gospodarskega sveta«, ki se je predlanskim osnoval pri naši sekciji JUU. Letos spomladi je zadružniško-gospo-darski odsek, ki je le majhen člen »Gospodarskega sveta«, razposlal na vse učitelje zadrugarje in ostale gospodarske delavce, katerih naslove je mogel dobiti, okrožnico z opozorilom na snujočo se organizacijo učiteljev - gospodarskih delavcev in priložil »Prijavnico« za vpis točnih podatkov o gospodarskem delu. »Prijavnica« je namenjena za evidenčno kartoteko pri sekciji. Evidenco učiteljev - gospodarskih delavcev si izdeluje sekcija JUU. Ta evidenca je nujno potrebna, saj je učiteljstvo eden najbolj poklicanih stanov, vršiti gospodarsko vzgojo med narodom, narod gospodarsko organizirati in mu nuditi v gospodarsko - kulturnem in socialnem delu vso pomoč. Omenjene »Prijavnice« bo zadružniško - gospodarski odsek razposlal šc vsem absolventom tečajev za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalne šole, članom raznih gospodarskih društev (Sadjarsko in vrtnarsko, Čebelarsko, Kmetijska družba itd.) in raznim drugim, ki se gospodarsko udejstvu-jejo. Opozarjamo tudi s tega mesta na to dejstvo in prosimo one, ki so prejeli in ki bodo še prejeli »Prijavnice«, da jih izpolnijo in nemudoma vrnejo sekciji. Na zborovanju učiteljev - gospodarskih delavcev 27. junija se je zbrala skupina naj-vnetejših gospodarskih organizatorjev. Predsednik sekcije JUU tov. Ivan Dimnik je s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril važnost zborovanja in sploh važnost učiteljevega udejstvovanja na gospodarskem polju, otvoril sestanek in podal besedo prvemu referentu tov. Andreju Skulju, ki je govoril o »Potrebi in namenu organizacije učiteljev -gospodarskih delavcev«. V svojem globoko zasnovanem govoru je opozoril na dejstvo, ki je gotovo med vsemi stanovi edinstveno, da namreč učiteljstvo ne dela med narodom le toliko, kolikor mora, temveč toliko, kolikor le more in dostikrat celo več, kakor prenesejo njegove moči. Kljub temu pa se ne moremo veseliti večjih uspehov in še manj priznanja. Učiteljsko delo se je do sedaj pač razprševalo na poedine pravce prosvetnega dela, pri katerem pa navadno ni zavzemalo vodilnega inciativnega mesta/temveč se je gibalo okoli podrejenih funkcij, ki pa so seveda zahtevale tem več truda in napora. Kratko rečeno: učiteljstvo je delalo, priznanje in zasluge so pa želi drugi, često nasprotniki učiteljstva. Prosvetno delo pa je bilo vse premalo zasidrano v narodu. Ni izšlo iz narodove potrebe, bilo je narodu pogostokrat vsiljeno. Poleg tega se je to delo gibalo v partizanskih vodah in se izvajalo iz strankarskih interesov. Razumljivo je, da tako učiteljsko delo ni moglo prinesti zaželenega uspeha in da učiteljstvo ni moglo najti tal med narodom. Ko smo našo stanovsko organizacijo postavili na temelje stanovske zavesti in edinstva, smo šele spoznali pomanjkljivosti dotedanjega dela in smo šele takrat videli, kako smo osamljeni in kako je bila ni-čeva tolikokrat z ene ali druge strani poudarjena naklonjenost. To nam je v glavnem odprlo oči in nas napotilo na novo, sicer težavno, pa uspešno pot, zasidrati se v narodu z občekoristnim gospodarskim delom. Z njim hočemo ustvariti trdne temelje, na katerih bomo zgradili močno, nerazrušljivo stavbo narodne kulture; kajti le gospodarskih skrbi rešen narod bo dovzeten za višja stremljenja. Posameznim akcijam na gospodarskem polju, ki jih je podvzela naša sekcija JUU, je treba dati določen pravec. Potrebno je, da si začrtamo trdno pot, da si ustvarimo jasen sistem, v katerega moramo uvrstiti vsa naša stremljenja. Že več let se vrše zadružno-go-spodarski tečaji za učiteljstvo, že več let se izobrazuje učiteljstvo na posebnih tečajih za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo, že dalje časa se pojavlja stremljenje po zbližanju učiteljstva s kmetijskimi strokovnjaki in po obrnitvi obeh delov v skupno delovno zajednico za izboljšanje kmetskih prilik, za dvig našega kmeta in za asanacijo naše vasi. Vse to se je vršilo dosedaj ločeno drug od drugega. Vse to delo je slonelo več ali manj na posameznikih in je bilo odvisno od večje ali manjše pripravljenosti in sprejemljivosti krajevnih činiteljev. Če pa hočemo doseči resnične uspehe in ustvariti res nekaj velikega in trajnega, nam je treba skupnosti, nam je treba enotnega programa. Čeprav se nahaja med nami učitelji že lepo število delavcev na gospodarskem polju, je vseeno treba tem delavcem neke skupnosti, homogenosti, katero bomo dosegli s skupnim vodstvom, ki bo dajalo dobre nasvete in zdravo pobudo. Naloga in namen organizacije učiteljev -gospodarskih delavcev bo širiti ta krog, da bodo prej ali slej vsi naši člani tudi vredni sodelavci na gospodarskem in s tem tudi na kulturnem napredku našega naroda. Predvsem pa moramo delati na to, da se kot stan sami dobro gospodarsko podpremo. Sicer je že lepo število naših stanovskih gospodarskih ustanov, vendar pa je število učiteljev (ic), ki se v njih udejstvujejo, še vse premajhno. Naša naloga mora biti pritegniti vse učiteljstvo v krog stanovskih zadrug: Le močna gospodarska zavednost in s tem gospodarska okrepitev učiteljskega stanu bo za naš narod oni verjetnostni činitelj, ki bo povzročil, da bo naše gospodarsko delo med narodom imelo zaželeni uspeh. Ako bomo izvedli to najbližjo nalogo, potem se bomo lahko s prostimi rokami lotili druge, še težje naloge: po-vzdige in okrepitve kmetskega gospodarstva. Velika in lepa je ta naloga, izvedljiva pa je le, če trdno vztrajamo pri njej in prepričamo o njeni elementarni koristnosti vse naše članstvo. Tov. A. Skulj je končal svoj referat s sledečimi predlogi: 1. Pri sekciji naj se ustanovi odsek gospodarskih delavcev, ki naj prevzame vodstvo in organizacijo vsega gospodarskega udejstvovanja učiteljstva v banovini. 2. Na osnovi dosedanjih izkušenj in smernic, ki se bodo izkristalizirale na prihodnjem tečaju, je sestaviti okviren program in določiti metodo dela. 3. Odsek naj skrbi za izobraževanje učiteljev s prirejanjem tečajev za to delo, posebno pa bo njegova naloga, da se izobrazba na učiteljiščih v tem oziru izpopolni, odnosno zasnuje. 4. Sreska učiteljska društva naj osnujejo enake odseke, ki bodo v stalnem stiku z odsekom pri sekciji. Ti odseki bodo skrbeli za organizacijo in vodstvo vsega gospodarskega udejstvovanja učiteljstva v srezih. 5. Po možnosti in s pomočjo odseka pri sekciji bodo prirejali izobraževalne tečaje v svojem delokrogu. 6. Odseki morajo poleg danih nalog prevzeti tudi skrb za okrepitev organizačnih gospodarskih ustanov s tem, da bodo članstvo v tem smislu vzgajali in organizirali skupno udejstvovanje v prid organizačnih ustanov. Slediti bi morala debata o referatu tov. Skulja ter o njegovih predlogih. Na predlog tov. Hreščaka pa se počaka z debato do konca njegovega referata, ki se v marsičem dotika misli, iznešenih v Skuljevem predavanju. Tov. Alojzij Hreščak je referiral o »Koncentraciji javnega dela na gospodarskem polju in o metodi gospodarskega dela«. Zadružništvo je le del splošnega gibanja za ozdravljenje in okrepitev kmetskega gospodarstva. Treba je določiti stališče, mesto, ki ga naj zavzema zadružništvo pri splošnem izvenšol-skem gospodarskem delu učiteljstva. Da to lažje storimo, si nekoliko pobližje oglejmo to izvenšolsko delo ter njegove uspehe. Današnja kriza, ki je zajela prav vse stanove in tudi kmetsko prebivalstvo, je splošna in se kaže na vseh področjih zasebnega in javnega življenja. Vendar pa korenini v neurejenih gospodarskih razmerah. Individualistični gospodarski red je privedel človeštvo na rob prepada. Zato nima smisla započenja-ti pomoč z individualističnimi akcijami in metodami. Splošno zlo je treba zdraviti z akcijami množic, ki morajo biti seveda tako vzgojene, da predstavlja vsak posameznik med njimi celega moža. Le cela množica so- eialno vzgojenih in aktivnih posameznikov bo lahko uspešno posegla v današnji gospodarski kaos. Tako množico pa se more vzgojiti le z večletnim vztrajnim in sistematičnim delom in to vzgojo more vršiti le učiteljstvo na podlagi lastnih izkušenj in vpogleda v težke razmere kmetskega prebivalstva. To pa moramo v prvi vrsti doseči. Ako pogledamo, zakaj se učiteljstvo v pretežni večini udej-stvuje le na prosvetnem polju, spoznamo, da zato, ker je pač za tako delo edino usposobljeno. Kriva je nezadostna priprava za gospodarsko delo, ki ima svoj izvor že v šolah. Vse dosedanje delo izven šole je bilo preveč individualistično. Vsakdo je delal na tistem polju, za katerega je čutil največ veselja in največ sposobnosti. Izvenšolsko delo je bila torej posledica potrebe posameznega delavca, ni se pa oziralo na dejanske potrebe službenega kraja. Posledica je bila seveda nezani-manje tistega, kateremu je bilo delo namenjeno, torej prebivalstva, in s tem neizogiben neuspeh. Krivo temu ni bilo ljudstvo in razmere v kraju, kriv je bil edino napačni način učiteljevega izvenšolskega dela. Iz statistike vidimo, da je izvenšolskega učiteljskega dela na gospodarskem polju, ki je kmetskim potrebam najbližji, komaj ena desetina vsega izvenšolskega dela. Ostalih devet desetin se je gibalo na prosvetnem polju. To delo je bi-io zvezano z neizmernimi težavami in je rodilo mnogo neuspehov, ki so vsi ubijali v uči-teljstvu energijo in veselje do dela. Vsled tega je bilo tako delo tudi popolnoma nesistematično. Sistem dela bi moral izhajati iz najnujnejših potreb, dobiti bi se moral osrednji problem dela, nanj pa nanizati vse vzporedno delo. Širja gospodarska in socialna vzgoja ni mogoča, če se prebivalstvo enega okrožja organizira v nebroj društev, ki zasledujejo ločeno svoje cilje. Le iz koncentriranega dela vstaja pravo spoznanje velikanske važnosti izobrazbe na vseh življenjskih področjih. Treba je nekakšnega osrednjega društva za vse vaščane in za vse delo. V tem društvu se najprej določijo najvažnejše potrebe kraja za tisto pridobitno panogo, ki služi kot podlaga življenjske eksistence prebivalstva. Ta panoga naj se predvsem goji in v smeri te panoge naj se vrši vse glavno delo. Same od sebe se bodo razvile še ostale stranske panoge in se razvijale v pravem razmerju z glavno. Organizirano mora biti to delo tako, da je porazdeljeno na domačine, učiteljstvo pa naj pomaga, kjer je potreba. Izobraževalno delo na deželi torej ne sme biti samo sebi namen, temveč mora biti v tesni zvezi z gospodarskim. Take so približno smernice, ki si jih je osvojil odsek za izvenšolsko delo pri naši sekciji JUU in v ta okvir je treba spraviti tudi zadružno - gospodarsko udejstvovanje učiteljstva. S tem je tov. Hreščak končal svoja izvajanja in sledila je debata. Ta je predvsem osvetljevala iznešena fakta in ilustrirala dosedanje delo ter sedanje razmere na deželi. Debata, v katero so posegli tovariši Humar, Jurančič, Dolgan, Hude, Šerbec, Serajnik, Kržišnik, Kumelj, Lovše, Mercina, Skulj, Dimnik in drugi, je bila izredno živahna in je pričala o skrajni potrebi započetega dela na gospodarskem polju. Ker je določeni čas potekel, se je moralo zborovanje prekiniti. Nadaljevalo se bo ob priliki idejnega dela za-družno-gospodarskega tečaja, ki se bo vršil od 24. do 26. julija t. 1. v glavni dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Takrat bo referi-ral tov. M. Zor o »Šolskih zadrugah in zadrugah učencev na šolah« ter o »Pravilniku organizacije učiteljev - gospodarskih delavcev«. Izvršilo se bo nominiranje zastopnikov v centralnem odboru in po sreskih društvih. Potem pa bo tov. R. Grum poročal še o »Za-družniških in gospodarskih počitniških tečajih za učiteljstvo«. S tem bo 27. junija zapo-četo zborovanje zaključeno ter ustanovljen gospodarski center učiteljstva, iz katerega bodo izhajale v bodoče smernice za gospodarsko delo med narodom. Četrti zadružno - gospodarski tečaj za učiteljstvo Dne 3. t. m. je bil otvorjen četrti zadružno-gospodarski tečaj za učiteljstvo dravske banovine. Trajal bo do 26. t. m. Priredila ga je kraljevska banska uprava na inicijativo našega udruženja, ki je tečaj tudi organiziralo. V tečaj je bilo sprejetih 30 slušateljev iz raznih srezov. Prostore za tečaj je dala na razpolago gremijalna šola v Trgovskem domu. Tečaj je otvoril ob 8. uri tov. Ivan Dimnik, predsednik sekcije JUU za dravsko banovino. V svojem govoru je poudaril veliko važnost, ki jo imajo gospodarski tečaji ravno za učiteljstvo, katero je kakor nalašč pripravno za vodstvo naroda k boljši bodočnosti. Sekcija JUU je započela široko zasnovano akcijo za gospodarsko vzgojo naroda in zato pospešuje take tečaje v raznih smereh. Prvi začetek tega dela je bila organizacija kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva. Lepo je danes število učiteljev (-ic), ki se uspešno udejstvujejo na tem polju. Skoro istočasno s tem šolstvom je sekcija pričela z zadružni-ško vzgojo učiteljstva, ki naj aktivno posega v delo številnih naših zadrug ter s tem pospeši njih razvoj in napredek. Tretja smer dela se giblje v pospeševanju kmetijstva samega. Sekcija JUU je letos pričela s širšo akcijo sodelovanja učiteljstva s sreskimi kmetijskimi referenti. Plod tega dela se je že pokazal v mnogih referatih sreskih kmetijskih referentov na učiteljskih zborovanjih in pri iskanju medsebojnih stikov. Četrti korak v osnovno gospodarsko smer je storila sekcija z ustanovitvijo Gospodarskega sveta, kateremu je podrejena tudi organizacija učiteljev gospodarskih delavcev, ki ima pri sekciji tudi svoje tajništvo. vi, posebno gospodu banu dr. Marušiču in gospodu podbanu dr. Pirkmajerju, ki vsestransko podpirata učiteljstvo v izvrševanju gospodarskih stremljenj, dalje pa še g. ravnatelju »Akademskega kolegija« prof. Fr. Je-ranu, ki je prav ljubeznivo preskrbel udeležencem tečaja stanovanje in upravi Trgovskega doma za prepustitev prostorov za tečaj. Kraljevska banska uprava je poverila vodstvo tečaja tov. Radu Grumu, sreskemu šolskemu nadzorniku v Ljubljani. V prvem strokovnem delu tečaja bodo zadružni in gospodarski strokovnjaki obdelovali vprašanja o zadružništvu v obče, zadružnega prava, ustroja in delovanja raznih vrst zadrug, zadružnega knjigovodstva in prometa. V idejnem delu pa se bo predavalo o poleg zgoraj omenjeni državljanski vzgoji še o zadružnem gospodarstvu v okvirju izvenšolskega dela učiteljstva, dalje o šolskih zadrugah in o zadrugah učencev, o potrebi ožjega medseboj- nega stika in organizacije učiteljev gospodarskih delavcev ter o vprašanju narodne šole v službi splošne vaške gospodarske kulture. Po otvoritvenem nagovoru predsednika sekcije JUU za dravsko banovino tov. Dimnika, je prevzel takoj vodstvo tečaja tovariš nadzornik Rado Grum, Na zanimiv način je očrtal važnost zadružništva za narod in za poedinca ter poudaril nacionalno važnost gospodarskega dela. Nato se je lotil praktične izvedbe tečaja, uredil prehrano in stanovanje udeležencev, pojasnil urnik ter imenoval posamezne predavatelje. Tečaj se bo vršil vsako dopoldne po pet ur, popoldan pa bo prost za razne ekskurzije. Udeležencem tečaja, ki se niso strašili žrtvovati del svojega težko zasluženega počitka v korist narodu, želimo čim več uspeha na tečaju in pri poznejšem delu med narodom. M. Z. Marjan Tratar (Trebnje): Še o šolskem časopisu Končno smemo smatrati kot jako važen korak tudi spoznanje našega odseka za izvenšolsko delo učiteljstva, da je delo na gospodarskem polju osnovne važnosti in podlaga vse narodove kulture. Ta odsek hoče spraviti vse izvenšolsko delo učiteljstva v to smer, da postane gospodarsko delo osrednja panoga dela. na katero se mora nasloniti vse ostalo socialno in kulturno nacionalno delo. Tovariš Dimnik je podčrtal izrazito nacionalni značaj naše stanovske organizacije JUU, ki se zrcali ravno v tem našem delu v naj konstruktivne j ši obliki. Zato se ne sme smatrati zadružniški tečaj kot izolirano akcijo, temveč kot bistveni del celotnega sistema. Četrti zadružno gospodarski tečaj pa ima še nekaj novega, nekaj, kar ga jasno označuje kot del celotne akcije t. j. njegov idejni del. Medtem, ko se vrši tehniško-strokovni del od 3. do 22. t. m., se vrši idejni del od 24. do 26. t. m. Dostop k temu delu tečaja imajo poleg tečajnikov, za katere je obvezen, tudi vsi učitelji (-ice), člani JUU iz dravske banovine, ki se za izvenšolsko delo zanimajo. Otvoritev idejnega dela se izvrši 24. julija 1.1. ob 8. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma. Ob otvoritvi bo gospod podban dr. O. Pirkmajer govoril o državljanski vzgoji, katero bo potem s pedagoškega stališča obravnaval gosp. obl. nadzornik M. Senkovič. S tema predavanjima namerava sekcija JUU začeti s široko akcijo v smeri državljanske vzgoje, ki se mora naj intenzivneje vršiti v šoli, pa tudi v vseh društvih, v katerih učiteljstvo deluje. Predsednik tov. Dimnik je ob otvoritvi tečaja izrekel zahvalo kraljevski banski upra- Ne proti »Našemu rodu«, toda za šolski časopis! Dobro se še spominjam naše akcije, ki smo jo započeli pred štirimi leti v ljutomerskem učiteljskem društvu za nov mladinski list. V svojem referatu, ki sem ga imel takrat na učiteljskem zborovanju pod naslovom: »O našem mladinskem tisku«, sem takrat že poudaril žalostno dejstvo, da številni naši mladinski listi niso za mladino. Ali so pisani literarno previsoko — ali pa preveč šolsko, ko se vsaka pravljica, pesem ali povest končuje z znanim moralnim repkom: Bodi dober, ubogljiv, usmiljen in podobno. In naštel sem še druge primere, ki so kričali po temeljiti remeduri našega mladinskega tiska. In rodila se je po nasvetu tov. Žerjava takrat misel, ustvariti naši mladini njej ustrezajoč list — nov mladinski list. Prišel je Naš rod, novopričakovani list, ki pa, žal, ni prinesel onega, kar smo vsi od njega pričakovali. Štirje letniki so pred nami — vsi bogati, pestri, lepi, vse pohvale vredni — literarno bogati — a šolskemu in življenjskemu pouku premalo dostopni, dostopni pa večkrat tudi premalo naši čitajoči mladini, ki je sicer zelo rada posegala po njem, vendar mnogokrat ostala prazna brez pravega dojemanja snovi. Manjkalo je v listu one otroške preprostosti v izražanju in aktualnosti. Zato se tudi jaz priključujem mnenju tovarišev Vranca in Žerjava, da damo naši mladini šolski časopis, — kar je bilo tudi prvotno mnenje tovariša Žerjava, — ki naj bo res sopomočnik pri šo'-skem pouku mladini in učiteljstvu, obenem pa vez zunanjih aktualnih dogodkov z delom in življenjem naše mladine ter preko nje z domom. Poudarjam pa: nisem proti Našemu rodu, ampak sem za šolski časopis! Ko se bo na letošnji banovinski skupščini razgovarjalo o tem vprašanju, naj se tovariši delegati odločijo najprej za načela, potem šele za podrobnosti. A ko bo že govora o reorganizaciji našega tiska, bi bilo zelo umestno, da bi se storili kakšni ukrepi, kako združiti ves ostali mladinski tisk pri nas v eden do dva, mesto do sedanjih sedem, ki izhajajo v dravski banovini. Tudi to vprašanje je v ozki zvezi z gornjim, ker vidim že v duhu rezultate te borbe: ali ukiniti Naš rod v sedanji smeri in obliki — ali ustanoviti nov šolski časopis. Eno ali drugo! Dajmo naši mladini šolski časopis, ki naj izhaja vsaj dvakrat mesečno, kot priloga pa naj izide vsak tretji mesec Naš rod v sedanji smeri! Ce pa ostane samo en list, naj bo ta — mladini razumljiv in aktualen. Splošne vesti — UČITELJSKI ZADRUŽNO-GOSPO-DARSKI TEČAJ. Dne 24. julija t. 1. ob 8. zjutraj prične v Ljubljani širši del zadružno-gospodarskega tečaja za učiteljstvo, ki bo trajal do 26. julija t. 1. Tečaj se bo vršil v veliki dvorani Trgovskega doma v Simon Gregorčičevi ulici, poleg palače banske uprave. Ta del tečaja bo otvoril gospod pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer z uvodnim predavanjem k referatu o državljanski vzgoji. Temu bo sledil referat o državljanski vzgoji s pedagoškega stališča od obl. šol. nadzornika g. Matija Senkoviča. Popoldne istega dne (uro' določijo zborovalci) se vrši poročilo in razprava o vprašanju šolskih zadrug in zadrug učencev, dne 25. julija dopoldne o vprašanju zadružno gospodarskega dela v okviru izvenšolskega dela učiteljstva, popoldne pa o vprašanju ožjega stika in organizacije učite-ljev-zadrugarjev in gospodarskih delavcev sploh, dne 26. julija dopoldne se bo obravnavalo vprašanje narodne šole v službi splošne vaške in gospodarske kulture ter se bo vršil resume in zaključek iz debat. Referatom bodo sledile debate in se bo z ozirom na čas po potrebi tečaj izpremenil in raztegnil tudi na 26. julija popoldne. Posebno važno je vprašanje državljanske vzgoje, ki je ostalo pri nas v vseh pogledih zanemarjeno, a bi moralo prevevati vse naše privatno, šolsko in društveno življenje. Nič manjše važnosti ni za nastopajoče gospodarske razmere vprašanje vzgoje k zadružništvu potom šole in aktivne vzgoje v zadrugah za učence ter tesnejšega in stalnega stika učitelj ev-gospodarskih delavcev. Enako je treba razčistiti pojme o izvenšolskem delu ter kritično premotriti metodo izvenšolskega dela v preteklosti, kakor tudi za bodočnost. Prvi pogoj vzgojitve nove generacije je pa tesnejša spojitev šole s potrebami in interesi naroda in postavitev šole v službo kulturnih in gospodarskih potreb vasi, kjer živi večina naroda. Na željo učiteljstva je pristala kraljevska banska uprava na to, da omogoči dostop k temu delu tečaja vsemu učiteljstvu dravske banovine. Iz tega razloga se lahko udeleže tega dela zadružno-gospodarskega tečaja, ki ga je priredila kraljevska banska uprava, vsi učitelji in učiteljice iz dravske banovine. Oso-bito je želeti, da se tečaja udeleži učiteljstvo iz Ljubljane in okolice. Udeleženci lahko prisostvujejo poedinim referatom. V spomin tovarišici Milici Potočnikovi Preidealna, predobra si bila za ta realni svet, zato si ga ostavila stara komaj 23 leta. Dne 25. jun. je došla brzojavka o tvoji smrti. Akoravno ne povsem nepričakovano, — nas je globoko pretresla. Pohiteli smo vsi Tvoji ožji tovariši, da Te pokropimo in spremimo na Tvoj poslednji dom. Želela in hrepenela si vedno priti v Trbovlje, a ne umret, vsaj si imela pred sabo še vso življenjsko pot. Tu, kjer živi tvoja zlata mamica, katera ti je bila vse in ti njej vse veselje in vsa nada — si želela učiti vzgajati in razvijati svoje bogate duševne zaklade v prid naroda. Lepa si bila tudi na mrtvaškem odru. Vsa bela med samim cvetjem, kot bi spala začasno — le rdečica je izginila s tvojih ličec — otožno mil smehljaj, ki te je spremljal vedno, tudi kadar ti je bilo hudo v duši, je krasil tvoje obličje tudi še, ko je prenehalo biti tvoje blago srce. Kruta in trda si smrt, najkrutejša pa takrat, ko posežeš v vrste nadebudne mladine in pokosiš komaj dobro vzcveli cvet! Milica je bila srčno dobra, nežnočuteča in zelo misleča mladenka in kljub svoji mladosti zelo odločna in značajna. Veliko smisla je imela za lepoto narave in rada je hodila po planinah. Še na Golniku je izjavila, kako hudo ji je, ker ne bo več smela hoditi na visoke hribe. Burnemu veseljačenju ni bila prijateljica. V šoli je vladala med njo in njenimi učenkami velika ljubezen, zato tudi krasni uspehi niso izostali. Učiteljstvu je bila najboljša tovarišica in zelo pridna in sposobna delav- ka. Za noben referat in za nikako predavanje ni pokazala najmanjše zadrege. Za vse je imela najboljšo voljo in izvrstno zmožnost. Drugi izpit je naredila s prav dobrim uspehom, navzlic temu, da je bila že bolna. V mislih se je bavila z načrti, kako bi šla na pedagoško šolo in bi postala profesorica. Njena prikupljiva zunanjost je bila pravi odsev njene blage duše. Dostikrat sem si prizadevala, da bi našla na njej kako senčno stran, pa se mi ni sponeslo. Bila je zares vzorna mladenka, vzorna učiteljica in vzorna hčerka. Najlepši dnevi so bili oni, kadas je za-mogla preko kake nedelje pohiteti domov. Svojo »mamico« je naravnost oboževala. Kadar je snovala kake načrte za bodočnost, je večkrat z nekako bojaznijo dodala: ako bom dočakala. Bila je pač slutnja, ki se je žal uresničila. Prihrumel je vihar in neusmiljeno podrl in stri komaj razvit cvet. Si li slutila, draga Milica, da si pred 4. leti v svoji odlični maturitetni nalogi napisala svoj nagrobni govor: »Prah si bil, v prah se povrneš« je bila vodilna nit tvoje naloge, katero je pri odprtem grobu prečitala tvoja sošolka. Morda si se zavedala, da nosiš v sebi smrtno kal, vsaj par mesecev pred maturo je že ugašalo tvoje življenje, le skrbna nega in tvoja trdna volja ti je podaljšala tek življenja še za štiri leta. Ob lanskem sklepu šol. leta si pohitela polna veselja in raznih načrtov domov, nikomur se ni zdelo, da si odšla za vedno iz Leskovca, dasi se že med letom nisi dobro počutila. Čez kakih 14 počitniških dni si mi pi-sala z Golnika, da si takoj drugi dan počitnic bruhnila kri in se po zdravnikovem nasvetu zatdkla na Golnik po okrepilo. Do Božiča so pogosto prihajala pisma, pozneje vedno redkeje in za Veliko noč, ko si čestitala k praznikom, si se javila zadnjič in sporočila, da imaš stalno vročino okrog 40°. Pred mesecem si želela, da so te prepeljali domov v Trbovlje, kjer si 24. junija po celoletni bolezni spokojno zaspala. Ob odprtem z belim cvetjem obsutem grobu se je poslovil z lepimi besedami najprvo njen šol. upravitelj g. Žnidarčič in slednjič še njena prijateljica in sošolka g. Dorica Klemene in njen katehet. Milica draga! Meni ostaneš nepozabna. Bila si najmlajša tovarišica na šoli, jaz pa najstarejša in vendar je naju vezala tako lepa harmonija, da si lepše ne morem predstavljati. Bila si mi prijateljica. Neizrekljivo žal mi je, da si odšla. — Blaženstvo, mir tvoji blagi duši, a tvojo neutolažljivo mamico naj potolaži dobri Bog! Angela Bavdek. t Korbar France delo. Narod ga je kmalu Ikot iskrenega prijatelja cenil in spoštoval. V jeseni gre priroda k počitku. Vemo, da mora tako biti in vendar nam je težko. Mnogo tovarišev smože tekom let spremili na zadnji poti. Osiveli so v službi, v letih pokoja jim je polagoma ponehavala življenjska sila in ko je prišel čas. so se mirno in vdano zrušili, Iker pač tako biti mora. Mora tako biti in vendar nam je težko vsako slovo, če tudi smo vedeli, da mu večni spanec sili na oči in da je poslednjega počitka potreben. Ravno četrt stoletja je minilo. Pred 25. leti je prišel v Sv. Peter nov nad-učitelj tov. Korbar in ž njim njegov prvorojenec in edinec Franci. Bil je to zdrav, živahen dečko, kmalu znan z vsemi in ljubljenec vseh. Mladostna leta so mu tekla malo v učenju, malo v igri, malo v brezdelju, kakor pač običajno minevajo leta učiteljskim sinovom na deželi. Kmalu pa je moral zapustiti varno materino Ikrilo ter je postal študent in še celo medvojni študent. Pričel je okušati bridkosti tega sveta. Nadarjen in priden je dovrševal razred za razredom. Pripravljal se je za učiteljski poklic, da sledi tako vzgledu svojega očeta. Nekaj časa je služboval v Vitanju. Ustalil pa se je v Dramljah, si s prijazno življenjsko družico ustanovil družinsko srečo in šel na V jeseni gre priroda k počitku, iker je počitka potrebna in vendar nam je težko. A nekaj drugega je, če se v bujno rast v juniju ali juliju vsiplje ledena smrt. Bohotna moč, zanosito upanje strto tako brez vzroka, brez svrhe. Komaj nekaj nad 30 let je imel pokojni Korbar mlajši in že je moral pod rušo. Na poti v življenje je prišel pred 25. leti v Sv. Peter, črez četrt stoletja so ga pripeljali zopet tja, da ga prijatelji iz mladih let spremijo na zadnji poti. Številni so bili pogrebci in duše so jim tile tožne, ker je toča udarila v strnen in je uničeno upanje, uničena sreča mnogih. Še nekaj bi moral napisati. A se napisati ne da. Ožjemu krogu ljudi je bil pokojnik življenjska sreča. Kjer nosijo k pogrebu življenjsko srečo, molčijo besede in zamirajo vzdihi. Ti pa France počivaj v miru pod zeleno Stražo, Mrzlek in Ločnica Ti naj šumljata večno uspavanko! M V. Predloži projekata za izmene i dopune u Zakonu o narodnim školama koje je izradio Glavni odbor Jugoslovenskog učiteljskog udruženja na sednicama održanim 19 i 20 aprila 1933 godine u Beogradu Projekat izmena i dopuna u Zakonu o narodnim školama o postavljanju i premeštanju učitelja Čl. 1. Nastavnik narodne škole koji služi kao stalni učitelj u mestu dobivenom stečajem, nepokretan je osim u slučajevima koje predvida ovaj zakon. Nepokretna nastavna lica moraju biti samo ona, koja su položila državni stručni ispit, koja su stalna u državnoj službi i dobila stečajem sistematizovano stalno mesto službovanja. Pokretna su sva ona lica, koja su postavljena na mestima sistematizovana za privre-mene učitelje, ili koja su na školama preko-brojna, ili su privremeno postavljena na mestima, za koje nemaju po Zakonu prava. Čl. 2. Nepokretna nastavna lica stečajem utvrdena u mestu sistematizovanom za stal-nog učitelja, mogu se premestiti u drugo mesto samo u ovim slučajevima: 1) Po vlastitoj molbi podnesenoj na osnovi raspisanog stečaja; 2) Po službenoj potrebi u prva dva meseca školske godine i to samo kad se u školi odeljenje zatvori zbog nedovoljnog broja dece, za školu obavezne, pa i u ovom slučaju samo onda, ako u tom mestu nema pokret-noga nastavnog lica, koje se u prvom redu premešta; 3) Ako dobije ocenu »Rdav«; 4) Ako bude disciplinski osuden na pre-meštaj po kazni; 5) Ako dva učiteljska lica zamole za raz-menu mesta i to sa opravdanim važnim raz-lozima. U slučajevima tačke 2 ovog člana premešta se ono lice, koje je naj mlade po godina-ma službe. Ako u tome mestu nastane potreba učiteljskog lica u toku tekuče godine ili u početku naredne, onda ono stalno lice, koje je bilo premešteno, ima pravo, da se vrati. Naknada putnih i selidbenih troškova daje se jedino u slučaju premeštaja po dru-goj tačci ovog člana i izuzetno po tačci 4 ako ovako odredi disciplinski sud. Čl. 3. I pokretna lica u mestu sistematizovanom za privremenog učitelja nepokretna su u toku školske godine, izuzev slučajeva označenih u ovom Zakonu. Banska uprava na predlog sreskog škol-skog nadzornika može u toku školske godine na osnovu paragrafa 117-12 Zakona o narodnim školama privremeno dodeljivati name-štenog učitelja na školu gde je potreba: a) Aiko bude prekobrojan. b) Ako traži potreba službe, da bude dodeljen na koje drugo mesto službovanja u srezu. Ovo važi naročito za slučajeve zame-njivanja na nepodeljenim školama. Iz istih razloga može banska uprava u smislu paragrafa 122-3 Zakona o narodnim školama privremeno dodeljivati privremeno nameštenog nastavnika u toku školske godine iz jednog sreza u drugi u istoj banovini. O svim takvim dodeljivanjima obave-štava se odmah i Ministarstvo prosvete. Svi dodeljeni učitelji ostaju u osoblju škole za koju su postavljeni stečajem od banske uprave, dok ih banska uprava ne premesti po molbi u drugo mesto. Čl. 4. Učitelje sa stalnim mestom službovanja može po čl. 2-2 privremeno dodeljivati na druge škole banska uprava, i to u smislu paragrafa 122-3 Zakona o narodnim školama. O svim takvim dodeljivanjima obaveštava se odmah Ministarstvo prosvete. Svi dodeljeni učitelji ostaju u osoblju škole za koju su postavljeni od Ministarstva prosvete dok ih Ministarstvo ne premesti po molbi u drugo mesto. Čl. 5. Svaki učitelj sa stalnim ili privre-menim mestom službovanja koji bude u jednoj školi prekobrojan, mora odmah pod-neti molbu za premeštaj u stečajem raspisano mesto službovanja, na koje ima po zakonu pravo. Učitelj, koji se nalazi u mestu službovanja, na koje nema po Zakonu prava, mora na zaključku školske godine podneti molbu za mesto službovanja, na koje ima po Zakonu pravo. Ako u navedenim slučajevima učitelji ne podnesu molbe, može ih nadležna vlast predložiti sama za premeštaj i taj premeštaj smatra se kao premeštaj po vlastitoj molbi. Čl. 6. Svi učitelji koji su premešteni po potrebi službe imaju pravo na naknadu putnih i selidbenih troškova. Čl. 7. Učiteljska mesta koja su privremeno popunjena u smislu propisa ovog Zakona i koja su uz to trajno upražnjena za stečajno i komisijsko popunjavanje sa pokret-mm ili nepokretnim licima, imaju se staviti u naredni stečaj. _ Čl. 8. Školske upravitelje i učitelje na-mesta i premešta na stalna mesta službovanja Ministarstvo prosvete. Na privremena mesta službovanja postavlja i premešta učitelje banska uprava. Privremena dodeljivanja u toku godine vrše banske uprave na predlog sreskog školskog nadzornika. Sva postavljenja, premeštaji, dodeljivanja moraju biti izvedena sa odredbama ovog Zakona. Čl. 9. Na svakoj školi mesta službovanja sistematizovana su. Pored stalnog mesta upravitelja škole mora biti tačno odreden broj nastavnih lica sa stalnim mestom službovanja na školi i to broj mesta za učitelje i učiteljice napose. Tako isto moraju biti sistematizovana mesta za veroučitelja, zabavilje i učiteljice ručnog rada kao i druga mesta koja su na školi potrebna. Kod svakog sistematizovanog mesta moraju biti odredene prinadležnosti u naturi na koje ima pravo nastavnik koji dode na ovo sistematizovano mesto. Isti postupak potreban je kod sistematizacije novog mesta službovanja. Sistematizaciju mesta na pojedinim školama odreduju banske uprave i obaveštavaju o tome Ministarstvo prosvete. U svima školama moraju se sistematizo-vati stalna mesta za upravitelje škole i to u muškim za učitelje, a u ženskim za učiteljice, a u mešovitim školama za učitelje ili učiteljice. U muškim školama moraju se sistemati-zovati stalna i privremena mesta službovanja za učitelje, u ženskim za učiteljice, a u mešovitim školama moraju biti sistematizovana pored upraviteljskog mesta još mesta za na-stavnike i to pola za učitelje a pola za učiteljice. U nepodeljenim školama sistematiziraju se jedino stalna mesta za upravitelje. U školama sa dva odeljenja oba mesta su stalna. U školama sa tri odeljenja i četiri ili sa paralelnim odeljenjima dva mesta su stalna a jedno privremeno. U školama sa pet do osam odeljenja ili sa paralelnim odeljenjima moraju biti uvek dva privremena mesta. Od 9 do 12 odeljenja tri privremena mesta službovanja, a od 13 dalje sa 4 privremena službovanja. Čl. 10. Učitelji se postavljaju na stalna i privremena mesta službovanja: a) privremeno u mestu službovanja, b) $talno u mestu službovanja. Gde god je moguče, učitelji koji prvi put stupaju u službu, odredivaee se u prvoj godini službe, a učiteljice za prve dve godine službe na rad u škole sa najmanje tri nastavnika. Učitelji posle te jedne godine, a učiteljice posle te dve godine, premeštaju se obavezno u manje seoske škole. Varošice mogu dobiti nastavnici sa najmanje 5, varoši sa najmanje 8, varoši sa pu-nom srednjom ili stručnom školom sa najmanje 10, a varoši s fakultetom sa najmanje 12 godina uspešne učiteljske službe. U školama sa manjinskim nastavnim jezikom mogu se po potrebi za učitelje postaviti i lica bez ovih uslova. Isto tako mogu se prema potrebi sa manje godina službe privremeno postavljati u varošicama i varošima oni učitelji, koji imaju pored opštih školskih kvalifikacija i neko naročito stručno osposobljenje (svršili su na pr. kurs za ručni rad, gimnastiku, muziku i slič-no) ako su potrebni za nastavu tih predmeta u školi i ako nema molilaca sa propisnim bro-jem godina službe. Čl. 11. Skolski upravitelj ili njegov za-menik moraju odmah javiti sreskom škol-skom nadzorniku svako mesto službovanja koje bude u školi upražnjeno. Ova prijava mora imati sve podatke po čl. 9 i ostale podatke, koji su u vezi sa postavljenjem upraž-njenih mesta na nepodeljenim školama. On vodi računa za zamenjivanje na upražnjenim mestima i podnosi predloge banskoj upravi ako sam ne može urediti redovnu nastavu. Javiti mora i stalno upražnjena mesta za koja treba raspisati stečaj. Prijava mora imati sve uslove za službovanje po čl. 9 i druge uslove koji su u vezi sa postavljenjem u pojedinim mestima. Čl. 12. Banska uprava objavljuje od 1 do 5 svakog meseca u »Službenim novinama« i »Službenom listu« svoje banovine sva upražnjena mesta sa navodom svih uslova i poda-taka iz čl. 9 koji su potrebni za postavljanje na odredeno mesto službovanja. U stečaju potrebno je navesti uslove koji dodu u obzir za rad van škole po čl. 14 tač. 5, naročito o potrebama po §§ 153—157 Zakona o narodnim školama. Rok za podnošenje molbi odreduje se na mesec dana. U stečaju mora da bude navedeno sre-sko načelstvo pod čijom je upravom upražnjeno mesto. Čl. 13. Na objavljeni stečaj u jednoj banovini može se javiti svaki nastavnik iz Kraljevine Jugoslovije koji na to ima pravo i potrebne kvalifikacije po ovom Zakonu i uslo-vima raspisanog stečaja. Na svaki raspis stečaja može se nastavnik javiti najviše na tri upražnjena mesta u celoj državi. Čl. 14. Prvenstvo na raspisano mesto imaju ona učiteljska lica, koja po svojim svoj-stvima imaju jače pravo. Prvenstvo se daje svojstvima navedenim u ovom članu. Najjače pravo ima svojstvo označeno na prvom mestu, a za njim postepeno dolaze ostala svoj-stva redom kako su ovde navedena: 1) Uspeh u školi: — koji imaju više i boljih ocena nastavnog rada. 2) Uspešan rad u seoskim školama u nepodeljenim odeljenjima i težim mestima koje na predlog banskih uprava odredi Ministarstvo prosvete. 3) Porodične potrebe, koje učiteljska lica imaju radi školovanja dece. 4) Vreme službovanja: koja učiteljska lica uz jednake prednje uslove duže službuju, naročito duže službovanje u istom mestu. 5) Uspešan rad na narodnom prosvečiva-nju, širenju pismenosti, organizovanju kulturnih ustanova, organizovanju i pomaganju zemljoradničkih zadruga, čuvanju narodnog zdravlja, suzbijanju alkoholizma, rad na školskoj književnosti. Za vanškolski rad učitelja merodavni su jedino zvanično ustanovljeni podaci, koje priključi sreski školski nadzornik i odeljenje za narodno prosvečivanje banske uprave. Zbog eventualnog poučavanja u veri u mestima, gde nema veroučitelja nastojavače se da, pod inače jednakim uslovima, učiteljsko lice ima biti one vere, kojoj pripada večina učenika. Čl. 15. U mestima koja su sistematizovana za učiteljice mogu biti postavljene učiteljice privremeno samo ako nema kvalif¡kovanih učitelja molioca. Stalni učitelji mogu biti postavljeni na privremeno mesto službovanja jedino u slučajevima ako nema ni jednog molioca sa kva-lifikacijom privremenog učitelja. Svi navedeni ne mogu biti u ovim mestima stalno namešteni i moraju se ova mesta ponovo stečajem raspisati. Čl. 16. U stečaju moraju biti mesta školskih upravitelja navedena napose. Upravitelje postavlja Ministar prosvete na osnovi konačnog predloga centralne komisije za raspored. Postavljanje stalnog upravitelja škole mora biti označeno napose u dekretu o nameštenju. Privremeno postavljenje upravitelja po § 113-3 Zakona o nar. školama ne daje zakon-skog prava za postavljanje stalnog upravitelja škole. U slučaju proširenja škole ne gubi stalno namešteni upravitelj svoj položaj. Gubi ga jedino kao posledicu disciplinske kazne na osnovu presude disciplinskog suda ili ako sam zamoli za stalno učiteljsko mesto. Čl. 17. Na stečaj za stalno mesto službovanja mogu se javiti učiteljska lica narodnih škola koja imaju najmanje tri godine uspešne učiteljske službe, koji su položili državni ispit i imaju stalnost u državnoj službi. Nemaju prava javljati se na stečaj učitelji: 1) Kojim prosečna ocena nastavnog rada poslednje tri godine nema prosečno dobar (3) uspeh, ili su u poslednjoj školskoj godini ocenjeni rdavom (2) ocenom; 2) Koji još nisu u mestu dobivenom stečajem proveli najmanje dve godine, izuzevši slučaj braka izmedu učiteljskih lica i zdravstvenih razloga utvrdenih na osnovu komisij-skog predloga. Čl. 18. Molbe za raspisana mesta stečajem, predaju učitelji koji nisu postavljeni, neposredno kod nadzornika u čijem srezu se nalazi upražnjeno mesto službovanja, a ostali učitelji podnose molbu redovnim putem. Upravitelji moraju opremiti molbu svojim mišljenjem i u toku 3 dana dostaviti ih svome nadzorniku koji ih istovremeno sa svojim mišljenjem pošalje u toku 3 dana nadzorniku onog sreza u kojem se nalazi stečajem raspisano mesto službovanja. Ako traži mo-lilac premeštaj iz jedne banovine u drugu, mora nadzornik u tom slučaju poslati molbu preko banske uprave da i ona dostavi svoje mišljenje i pošalje molbu u toku 3 dana nadzorniku sreza u kojem se nalazi stečajem raspisano mesto. Čl. 19. Osam dana posle ¿završenog roka za podnošenje molbi prema stečaju sastaviče nadzornik sreza, u kojem se nalaze raspisana upražnjena mesta tabelu, u kojoj mora da budu personalni podaci, uspeh u nastavi, poznavanje jezika, ostale vrednosti, tok službovanja i svi ostali podaci, koji dolaze po Zakonu u obzir za postavljanje na upražnjeno, stečajem raspisano mesto. Sve ove podatke opremljene sa vlastitim predlogom i svima molbama šalju se banskoj upravi u kojoj se nalaze stečajem raspisana mesta službovanja, koja preda molbe komisiji za raspored. Čl. 20. Banovinska komisija za raspored učitelja postavlja učitelje na privremena mesta službovanja i podnosi Ministarstvu prosvete predlog za nameštenje učitelja na stalnim mestima službovanja. Članovi banovin-ske komisije za raspored učitelja kod svake banovinske prosvetne uprave su ovi: a) Pomočnik bana ili njegov zamenik kao pretsednik. b) Načelnik prosvetnog odeljenja banske uprave. c) Šef personalnog odeljenja banske uprave za osnovnu nastavu. č) Jedan učitelj po izboru sreskog nastav-ničkog veča iz sedišta banovine. d) Učiteljica po izboru sreskog nastav-ničkog veča iz sedišta banovine. Komisija radi u mestu, gde je sedište banske prosvetne uprave; sastaje se na poziv pretsednika po potrebi mesečno na sed-nice, a rešava večinom glasova. Mandat iza-branih članova traje godinu dana. Čl. 21. Glavna komisija za raspored učitelja u Ministarstvu prosvete postavlja po predlogu banske uprave učitelje na stalna mesta službovanja. Članovi Glavne komisije su ovi: a) Načelnik odeljenja za Osnovnu nastavu i narodno prosvečivanje kao pretsednik; b) Sef personalnog otseka odeljenja osnovne nastave Ministarstva prosvete. Po izboru zajedničkog nastavničkog veča (sva tri šk. sreza) za grad Beograd ulaze u ovu komisiju i po jedan učitelj i jedna učiteljica narodne škole. Čl. 22. Kad se na neko privremeno mesto javi samo jedan učitelj, onda postavi banovinska komisija njega, ako ima potrebne kvalifikacije. Kad ima više molilaca, komisija postavi za svako upražnjeno mesto onoga, koji ima najjače kvalifikacije. Za stalno mesto službovanja izabere banovinska komisija iz tabele trojicu molilaca koji imaju po raspisu najjače kvalifikacije te podnesc Glavnoj komisiji predlog iz kojega izabere ova komisija jednoga. Banska uprava mora najkasnije u toku 15 dana posle zaključka raspisa dostaviti predloge sa svim ostalim spiskovima Ministarstvu prosvete. Glavna komisija za raspored učitelja može, ako se banovinska komisija nije držala propisa ovoga Zakona, promeniti predlog banovinske komisije za pojedina mesta. Za svaki slučaj promene ima navesti razloge zašto je učinila. Gde ima više upražnjenih učiteljskih mesta predlaže komisija za svako mesto pro-pisan broj učiteljskih lica. Na istoj školi mogu se postaviti u rod-binskom odnosu najviše dva nastavna lica. Čl. 23. Banske uprave imaju izvestiti Ministarstvo prosvete o svim popunjavanjima na privremena mesta koja su izvršile na osnovu ovoga Zakona. Čl. 24. Na osnovi predloga Glavne komisije donosi konačnu odluku o postavljanju na stalna mesta službovanja Ministar prosvete, kojom odlukom postavlja na upražnjeno mesto jednog od predloženih učiteljskih lica. Postavljanje na stalno mesto službovanja vrši se kraljevskim ukazom u smislu čl. 103 Zakona o činovnicima. Čl. 25. Raspisivanje stečaja za upražnjena mesta, podnošenje molbi i rad banovinske komisije ima biti gotov u roku od 2 meseca, a rad Glavne komisije i Ministarstva prosvete za mesec dana. U toku 8 dana od ovog termina mora biti obnarodovan raspored u »Službenim novinama« i u »Službenom listu« banovine koja je raspisala stečaj. Čl. 26. Molilac koji je dobio mesto mora dobiti odmah posle obnarodovanja u »Službenim novinama« dekret o postavljenju. U dekretu koji izdaje vlast, koja je izvršila postavljanje mora da bude navedeno pored sviju potrebnih podataka, objava, raspisa i postavljanja u »Službenim novinama«, sistematizovano mesto na koje je molilac stečajem postavljen, i sve prinadležnosti u naturi koje su povezane sa ovim mestom službovanja. Čl. 27. Svi nastavnici, koji dobiju stečajem stalno mesto, moraju se seliti na novo mesto službovanja izmedu 15 jula i 15 avgusta. Ranije se mogu seliti samo ako je u dekretu naročito naveden rok kada mora pri-miti dužnost. Privremena mesta službovanja moraju biti zauzeta u roku koji je naveden u dekretu. Čl. 28. Učitelje, koji po svršenim stečajnim razmeštajima ostanu bez mesta banska komisija za raspored učitelja rasporeduje na mesta na kojima su potrebni i o tome obaveštava Ministarstvo prosvete. Učiteljska mesta upražnjena u toku školske godine penzionisanjem, smrču, suspen-dovanjem, ostavkom ili otpuštanjem dok se ne popune razmeštajem po raspisu popunjava banska komisija privremenim učiteljskim kandidatima. Učiteljima koji su na bolova-nju ili na otsustvu postavlja zamenike prema potrebi i dok potreba traje banska uprava po propisima ovog Zakona. Sva ova postavljanja su privremena. Čl. 29. Učiteljska mesta koja su privremeno popunjena a trajno upražnjena, imaju se staviti u naredni stečaj. Čl. 30. Učitelji, koji ostave svoje privremeno mesto radi otsluženja kadrovskog roka, imaju prvenstveno pravo pred ostalim privremenim učiteljskim licima, ako se u roku od mesec dana posle otsluženja kadrovskog roka jave posle stečaja na dužnost za isto mesto. Ako je za kadrovsku službu pozvani učitelj po zaključku lekarske komisije za voj-ničku službu privremeno ili trajno nesposo-ban, može se odmah vratiti u službu. Mesta stalnih učitelja koji su otišli u kadrovsku službu popunjava banska uprava privremenim učiteljima. Stalni učitelji zadrže svoje pravo na mesto službovanja. Vreme koje provede učitelj u vojsci ura-čunava se u godine službe. Svi učitelji koji idu u vojsku imaju pravo na polovinu redovnih prinadležnosti, ako imaju porodicu. Čl. 31. U slučaju prekobrojnosti učitelja s obzirom na sistematizacij u mesta moraju biti stavljeni na raspoloženje oni, koji su po službenim godinama najmladi. Čl. 32. U smislu ovog Zakona moraju se sistematizovati sva mesta koja mogu biti po § 70 Zakona o narodnim školama zauzeta na-stavnicima iz Zakona o narodnim školama u prosvetnoj upravi i na drugim mestima, te če se i pri razmeštajima na ova mesta postupati po odredbama ovog Zakona. Ovi nastavnici zadržavaju sva prava po Zakonu o narodnim školama. Čl. 33. Svaki učitelj ima pravo na žalbu Državnom savetu ako je bio premešten pro-tivno odredbama ovog zakona. Prelazna naredenja Čl. 34. Banske uprave moraju u roku od tri meseca posle objave ovog Zakona spro-vesti sistematizaciju stalnih, privremenih i drugih potrebnih mesta službovanja za učitelje i za učiteljice napose. Ministarstvo prosvete če u roku od tri meseca odobriti predlog banske uprave ili izmeniti posle čega se smatraju sva mesta kao sistematizovana. Čl. 35. Svi učitelji koji su bili na svojim sadašnjim mestima službovanja prevedeni po Zakonu o činovnicima iz 1923 godine reše-njem Ministarstva prosvete, smatraju se da imaju stalnost na dotičnom mestu. Tako isto imaju stalnost na svom dosadašnjem mestu oni, koji su bili na ovo mesto postavljeni posle ovog roka dekretom Ministarstva prosvete. Učitelji sa gornjim uslovima koji su dodeljeni prosvetnoj upravi ili na drugo mesto, stalni su na onom mestu ko je ,su dobili re-šenjem o prevodenju 1923 godine, odnosno koji su bili kasnije postavljeni dekretom Ministarstva prosvete. Njihova mesta smatraju se kao privremeno zauzeta. Ostali smatraju se kao privremeni na mestu službovanja i mogu se premestiti po ovom Zakonu. Tako isto se mogu premestiti od gore navedenih svi oni, koji nemaju po ovom Zakonu uslova za ova mesta koja sada zauzimaju, ili su zbog sistematizacije mesta postali u školama prekobrojni. Svim učiteljima moraju banske uprave izdati po propisima čl. 26 ovog Zakona nove dekrete u kojima če biti navedeno mesto objave postavljenja,. rešenje ili kasniji dekret Ministarstva prosvete ko jim su bili postavljeni na dotično mesto, odnosno da su po ovom članu Zakona privremeni i na sa-dašnjem mestu pokretni. Čl. 36. Sva upražnjena stalna mesta i pri-vremena mesta službovanja i ona koja su zauzeta od učitelja koji nemaju uslova po ovom Zakonu, moraju banske uprave u toku od 2 meseca posle sistematizacije raspisati i stečajem popuniti u smislu propisa ovog Zakona, Svi učitelji koji nemaju odgovarajuče mesto po novom Zakonu čl. 33/2 moraju pod-neti molbe za odgovarajuče mesto. Ako sami ne podnesu molbe, može ih prosvetna uprava sama predložiti za premeštaj i ovaj se premeštaj smatra kao premeštaj po vlastitoj molbi. Čl. 37. Od dana stupanja ovog Zakona na snagu prestaju važiti za učitelje sve odredbe Zakona o narodnim školama i Zakona o činovnicima, koje su protivne odredbama ovog Zakona. Projekat disciplinskih propisa koje treba uneti u zakon o narodnim školama Čl. 1. Za sve nastavnike po Zakonu o narodnim školama u kraljevini Jugoslaviji va-že odredbe i disciplinski propisi, koji su od-redeni za ostale državne činovnike u glavi XI čl. 183 do 247 Zakona o činovnicima iz godine 1931 u Ikoliko ih ne menja ovaj Zakon. Na osnovu čl. 198 Zakona o činovnicima iz godine 1931 osnivaju se naročiti disciplinski sudovi i propisuju se dopune disciplinskih propisa za kazne i postupak za sve nastavnike iz Zakona o narodnim školama od 5 decembra 1929 godine. Čl. 2. Disciplinske prestupe, koje učine nastavnici po Zakonu o narodnim školama izvidaju i presuduju naročiti disciplinski sudovi; a za istupe važe članovi 183 do 187 Zakona o činovnicima iz 1931 godine. Čl. 3. Disciplinske prestupe nastavnika po Zakonu o narodnim školama presuduju: 1) Banovinski učiteljski disciplinski sudovi u sedištu banskih uprava; 2) upravni sudovi; 3) ivrhovni disciplinski sud kod Ministarstva prosvete; i 4) državni savet. Čl. 4. Banovinski učiteljski disciplinski sud nadležan je za disciplinske krivice uči-njene zbog nevršenja dužnosti po Zakonu o narodnim školama i § 188 tač. 1, 4, 5, 6—12 Zakona o činovnicima. i Upravni sudovi presuduju žalbe protiv presuda banovinskih učiteljskih discipl. sudo-va. Protiv presuda ovoga suda nema mesta žalbi. Vrhovni disciplinski sud u Ministarstvu prosvete presuduje krivice iz § 188 tač. 2, 3, 13, 14, 15 i 16 Zak. o činovnicima. 'Protiv presuda vrhovnog disciplinskog suda u Ministarstvu prosvete dozvoljena je žalba Državnom savetu, čija je presuda izvršna. Banovinski i vrhovni disciplinski sudovi rade po propisima ovog Zakona; Upravni sud i Državni savet rade po propisima koji su za njih predvideni Zakonom o činovnicima u koliko ih ne menja ovaj Zakon. Čl. 5. Banovinske učiteljske sudove sači-njavaju: a) pomočnik bana kao pretsednik suda a sam odreduje svog zamenika, koji mora biti svršeni pravnik; b) načelnik prosvetnog odeljenja banske uprave ili njegov, zamenik šef odeljenja za osnovnu nastavu, kad ga on odredi; c) jedan stručni drug. Svi članovi sastavljaju po svojoj zvanič-noj dužnosti i svom položaju sud svoje banovine, a otsutne zamenjuje njihovi zamenici. U vršenju svoje disciplinske sudske dužnosti nezavisni su. Čl. 6. Stručni drug dolazi u sud na ovaj način: Sresko nastavničko veče izabere na svojim skupštinama predvidenim u § 146 i 147 Zakona o narodnim školama 20 stručnih dru-gova od kojih se uzima sudija za banovinski disciplinski sud. Stručni drugovi biraju se iz redova stalnih učitelj a-ca iz mesta banske uprave ili najbliže okoline. Jednu polovinu čine učitelji a drugu učiteljice. Banska uprava predložiče blagovremeno školskim nadzornicima listu stalnih učitelja, koji mogu biti izabrani u disciplinski sud. Izbori se vrše pismeno i to za učitelje zasebno i za učiteljice zasebno. Sreski školski nadzornik sastavi listu kandidata (10 učitelja 10 učiteljica) koji su dobili najviše glasova. Listu kandidata i kandidatkinja sastavljaju po redu prema dobivenom broju glasova upisanim dostaviče do 31 jula banskoj upravi. Kraljevska banska uprava prebroji glasove koje su dobili pojedini kandidati u poje-dinim srezovima te sastavi listu od 10 učitelja i 10 učiteljica koji su dobili po vrsnom redu najviše glasova. Ovi su izabrani za stručne drugove. Poslovno doba stručnih drugova — sudija traje od 1 januara do 31 decembra na-redne školske godine. Banska uprava objavi listu izabranih stručnih drugova — sudija u svom zvaničnom organu. Kad pretsednik sa-ziva disciplinski sud, odredi i stručnog druga — sudiju po vrsnom redu. Kad je optužena učiteljica ulaze u sud sudije učiteljice, u me-šovitom primerima i kad je optužen učitelj uči če učitelji kao stručni drugovi-sudije. Čl. 7. Vrhovni disciplinski sud sačinjava- ju: a) pretseldnik Glavnog prosvetnog sa-veta kao pretsednik suda ili njegov zamenik, jedan član Glavnog prosvetnog saveta koga ovaj za to izabere; b) načelnik odeljenja za osnovnu nastavu i prosvečivanje; c) jedan pravni referent u Ministarstvu prosvete; č) jedan personalni referent u Ministarstvu prosvete; d) dva stručna druga i to jedan učitelj i jedna učiteljica. Svi članovi sastavljaju sud po svojoj zva-ničnoj dužnosti i po svom položaju; otsutne zamenjuju njihovi zamenici u službi. U vršenju dužnosti u disciplinskom sudu nezavisni su. Stručne drugove-sudije za vrhovni disciplinski sud izaberu stručni drugovi-sudije koji su izabrani u banovinske disciplinske sudove, iz učiteljskih redova sa teritorije uprave grada Beograda. Ministarstvo prosvete dostavi blagovremeno svim banovinskim upravama liste učitelja i učiteljica koji bi mogli biti izabrani. Šef odeljenja za osnovnu nastavu kod banske uprave pozove stručne drugove - sudije banovinskih disciplinskih sudova na sa-stanak da izaberu 10 učitelja i 10 učiteljica iz dostavljene liste. Jzbori se vrše pismeno i moraju se završiti do 30 septembra. Lista izabranih kandidata dostavlja se Ministarstvu prosvete do 15 oktobra. Ostali postupak isti je kao kod izbora stručnih drugova sudija banovinskih disciplinskih sudova u čl. 6. Ministar prosvete objavi listu izabranih stručnih drugova sudija do 15 novembra u Službenim novinama. Izbor sudija stručnih drugova za pretres vrši se po vrsnom redu i to tako, da se uzima za svaki slučaj po jedan učitelj i jedna učiteljica. Čl. 8. Za disciplinskog tužioca, odnosno njegovog zamenika uzima se prema odredbi čl. 203 Zakona o činovnicima jedno lice od državnih službenika, pravnika kod dotične banske prosvetne vlasti, za banski disciplinski sud, odnosno kod Ministarstva prosvete za vrhovni disciplinski sud. To isto važi i za delovodu, koji mora biti pravnik. Ostalo niže administrativno osoblje uzima se po potrebi prvenstveno iz učiteljskih redova, odnosno iz odeljenja za osnovnu nastavu i narodno prosvečivanje. Čl. 9. Ministar prosvete imenuje članove učiteljskih disciplinskih sudova, kad mu svaki ban za svoju banovinu predloži listu stručnih drugova čl. 6. Sastav sviju disciplinskih sudova Ministarstvo prosvete objavljuje preko »Služb, novina«, a potom svaki sudski pretsednik objavljuje i na odredenom mestu objave svoga suda. Ovo uvek vrši do 15 decembra svake kalendarske godine i tako objavljeni sud važi za narednu kalendarsku go-dinu. Svaki pretsednik imenuje za svoj sud delovodu i niže osoblje po čl. 8 ovoga Zakona. Čl. 10. Okrivljeni ima pravo uzeti brani-oca prema odredbi čl. 204 Zakona o činovnicima. Branioci mogu biti prvenstveno javni pravozastupnici a zatim pravnici ili koji stručni drug u sedištu dotičnog banovinskog disciplinskog suda. Ako okrivljeni ne prijavi branioca ili dode na pretres bez njega sud če mu ga službeno odrediti odmah u početku pretresa i tako pozvani branilac dužan je odazvati se po zvaničnoj dužnosti. Branilac je slobodan u' odbrani i dužan je čuvati poverenu mu tajnu. Sva saopštenja u disciplinskom postupku daju se neposredno okrivljenom ili licu koje je okrivljeni poverio za to. Čl. 11. Izuzeča mogu biti protivu banovinskih sudija učiteljskog disciplinskog suda, po opštim zakonskim propisima jli krivičnom postupku i to najviše za dva člana. Na mesto izuzetih sudija dolaze njihovi službeni zamenici protivu kojih nema mesta izuzeča. Ovo se izuzeče može vršiti na osnovu obrazložene pismene pretstavke upučene pret-sedniku dotičnog disciplinskog suda najmanje na tri dana pre pretresa, koji se ni u kome slučaju ne odlaže i pretsednik čita odluku o izuzeču odmah u početku pretresa. Protivu te odluke nema mesta žalbi. Čl. 12. Samo disciplinski sudovi mogu re-šavati o suspenziji ili 'udaljenju optuženoga od dužnosti za vreme ¡sledenja, i to odmah u roku prva tri dana po prijemu optužbe i žalbe optuženoga. Nu: ni po tako privremenoj sudskoj odluci ne može se optuženome odu-zeti cela plata ili sve novčane prinadležnosti, a i ob ustavljene vračaj u mu se odmah u slučaju oslobodenja ili puštanja ispod sudenja na osnovu konačne presude. O zadržatim pri-nadležnostima vodi računa blagajna na kojoj optuženi prima svoje prinadležnosti i upravlja se prema izvršnoj sudskoj presudi saob-razno Zakonu o državnom računovodstvu. Kod udaljenja od dužnosti mora disciplinski sud voditi računa o odredbama § 235— 237 Zakona o činovnicima. Na ovo rešenje o udaljenju od dužnosti optuženi se može žaliti drugostepenom uči-teljskom disciplinskom sudu u roku od 15 dana po prijemu ili saopštenju mu ožalbenog rešenja; ne bude Ii žalbe u roku od 15 dana rešenje je izvršno po sili Zakona ili na zahtev onog suda koji ga je doneo. Drugostepeni sud donosi svoju odluku po žalbi na to rešenje izuzetno i hitno u roku od 8 dana po prijemu žalbe i predmeta od dotičnog suda. Odluka drugostepenog suda je izvršna. Čl. 13. Svaki oštečeni ima pravo tužiti učitelja-cu neposredno Ministarstvu prosvete ili starešini, odnosno nadzorniku, na čijoj je teritoriji optuženi. Primati se mogu jedino pismene tužbe koje su predate lično i potpi-sane od tužioca. Starešina mora u roku od tri dana uputiti tužbu nadležnom disciplinskom sudu. Čl. 14. Za sudenje optuženome prvenstveno je nadležan onaj banovinski učiteljski disciplinski sud na čijoj se teritoriji desilo delo, za koje se optužuje. Ako je optuženi premešten nadležan je onaj disciplinski sud koji je več počeo sa postupkom. Čl. 15. Disciplinski postupak protiv nastavnika iz Zakona o narodnim školama vrši se po propisima §§ 207 do 234 Zakona o činovnicima. Disciplinske krivice izvidaju na nižem stepenu školski nadzornici. Tumačenja za ovaj postupak u koliko ni-su jasna izdaje Ministar prosvete. Nadleštva moraju postupati u disciplinskim stvarima po propisima § 242 Zakona o činovnicima. Čl. 16. Nastavnici po Zakonu o narodnim školama koji u službi ili van nje povrede svoju službenu dužnost ili ugled svoga reda kako predvida Zakon o činovnicima naročito u čl. 69 do 79, 82 do 83 i 90 čine disciplinski istup i kažnjavaju se za neurednost, od svojih starešina. i(Čl. 2 ove uredbe). Disciplinske istupne kazne su: 1. pismena opomena, 2. pismeni ukor, 3. novčana kazna. Novčana kazna u pojedinim slučajevima ne sme biti veča od 10 od sto od prinadležnosti i to mesečne plate, položajnog dodatka i dodataka na skupoču. Opomenom kazni upravitelj, ukorom sre-ski načelnik, gubitkom plate kazni ban (Zakon 0 narodnim školama § 83/1). Kazne se upo-trebljavaju postepeno a odmeravaju se prema veličini krivice. Ni jedna kazna se ne može izreči, dok se krivica potpuno ne isledi 1 dok se nastavnik pismeno ne sasluša. Čl. 17. Protiv kazni iz čl. 16 kažnjeni se može u roku od 15 dana žaliti (čl. 4). U to m slučaju važe propisi § 241 Zakona o činovnicima. Čl. 18. Disciplinske kazne izriču protiv optuženog jedino nadležni disciplinski sudovi, predvideni ovim Zakonom na osnovu disciplinskog postupka. Disciplinski učiteljski sudovi za učinjene disciplinske prestupe po čl. 189 Zakona o činovnicima izriču ove kazne: 1. umanjenje prinadležnosti; 2. gubitak vremena za unapredenje; 3. premeštaj sa umanjenim povratkom putnih i selidbenih troškova ili bez njih; 4. penzionisanje bez umanjenja ili sa u-manjenjem penzijskih prinadležnosti; 5. otpust iz službe bez gubitka stečenih prava u slučaju povratka u službu; otpust iz službe s gubitkom nekih ili svih stečenih prava (Zakon o narodnim školama § 88). Kazne pod tačkama 1, 2 i 3 ovog člana mogu se izreči i po dve paralelno za isti disciplinski istup. Kazne se odreduju prema veličini krivice prema okolnostima koje olakšavaju ili ote-žavaju krivicu i prema tome da li se nastavnik kazni prvi put ili se kazna ponavlja. Ni jedna se kazna ne može izreči dok se krivica potpuno ne isledi i dok se nastavnik pismeno ne sasluša i ne izvrši disciplinski postupak po ovom Zakonu. Ni jedan nastavnik se ne može premestiti po kazni bez disciplinskog postupka po o-vom Zakonu. Nastavnik koji je otpušten iz službe može se opet vratiti u službu po predlogu Glavnog prosvetnog saveta s obzirom na njegovo vladanje i zanimanje posle otpusta i s pogledom na opšte zakonske propise. Sve novčane kazne iz čl. 15 i 17 sakup-ljaju se u disciplinski fond koji se upotreb-ljava za pokriče disciplinskih troškova ako mora snositi troškove država. Ministar prosvete propisače naročitu uredbu za upravljanje ovim fondom. U primerima kazne umanjivanja prinadležnosti mora se raditi po propisima §§ 190 i 192 Zakona o činovnicima. Čl. 19. Ko je prvi put kažnjen opomenom, ukorom ili umanjivanjem plate najviše do tri meseca, pa posle te kazne ne bude okrivljen ni disciplinski kažnjen za tri godine, — opra-šta se prva krivica i kazna tako, da se S b S.s. >w a a — .2 o tó 4>csJ2 J w ®8 S 3 J8 C ■SJUa «1 i "S tK* o 3 -n ■v c o «i C o a o ~ > ■ t - « o a o . >o K. Pužnik nasproti kavarne Zvezda Selenburgova ulica Stew. 1 Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti pri odplačevanju. Th Oglejte si zbirko učil (aparatov in stenskih slik) katere je prejela podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru aročaite pri tvrdkah, ki inseriraio v našem glasilu! VIDOV DAN! Avgust Agnola LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti. „SIAVA VIDOVDANA" Slika je pestro barvana in je velika 50X70 cm Na razpolago imamo sliko — alegorijo l delo slikarja prof. I. T i š o v a Naročite takoj, dokler zaloga ne poide. Cena Din 20'— UČITELJSKA TISKARNA — ODDELEK ZPl UČILA LJUBLJANA FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 VELETRGOVINA F. Kónig Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofo> nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO ČEMAŽAR JOSIP LJUBLJANA, IGRIŠKA UL. 6 izvršuje vsa litografska dela v najokusnejši izdelavi RESTAVRACIJA NOVI SVET LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 14 Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. G o stl I na Ražem LJubljana nažabjakušt.3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak č e i r t e k, petek in nedeljo sveže morske ribe DOBRA KNJIGA JE ZLATA VREDNA! Slovenske srbohrvaške češke n e m š k ' francoski anglešk< in druge knjige š o I s k znanstvene leposlovne m u z i k a I i j revij Šolske in pisarniške potrebščine, zvezke in noteze, svinčnike, peresnike, črnila, tuše, ravnila, šestila, barvice, čopiče, papir In še mnogo drugega nudi KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE LJUBLJANA FRANČIŠKANSKA 6 MARIBOR TYRŠEVA ULICA 44