Kaj naj bi jedli ž
Ne le ob hudih letinah, temuč tudi takrat, kadar je vsega dosti, naj bi gospodar in gospodinja prevdarjala: kaj bota kuhala za se in za svojo družino. In če ima gospodar ali mojster delavce, pa jim, kadar mu tožijo: ^gospod, kako čemo živeti od tega plačila (lona}?a ne more nobenega druzega odgovora dati, kakor: »glejte, kako bote izhajali I" je to pač žalostno. Ob časih potrebe naj se vsaki krajcar tako obrača, da se oberne za to, kar več zda.
Pa kdo nam bo odgovoril na vprašanje: kaj naj bi jedli? Kuhinske bukve gotovo ne, zakaj v teh se le bere, kako naj se kuha, da so jedila prijetniše untam, in kako naj se krompir na 50 viž za mizo napravlja.
Vprašanje pa je še: ali je bolje krompir si kuhati ali kaj druzega?
Na to vprašanje nam bo morebiti odgovorila ter ž na cena? Tudi ne — zakaj cena, po kteri se ta in uni živež kupuje, se ne vjema vselej s tečnostjo njegovo. Marsiktera stvar je draga, pa vendar veliko manj zda, manj tekne, kakor druga 5 ki je bolj po ceni. Ali to je ravno, česar ljudje večidel ne vejo in tedaj tudi ne poraj-tajo ae. Večidel je misel pri ljudeh, da leto dobro redi, kar človeku zlo želodec nabaše, — al to je napačna misel. Redivna moč kakošne hrane ni iskati v velikem kupu, ampak v tem: iz kako snih dr občo v obstoji: ali so takošni, da se dela iz njih meso itd. v našem truplu ali ne. Zakaj le iz tega izvira naša moč, da to, kar se po življenji podela in   pogubi,   se   spet po živežu nadomestuje.
Znano je, da človek zamore več kruha snesti kakor mesa, več krompirja kakor kruha itd. Učeni možje so preiskovali natanko obstojne dele teh stvari, in so zvediii, da naj več redivnih drobcov je v mesu, manj v krohu? se manj v krompirji.   Pa še dalje so to reč gnali in uao&
26
natanko povedali te eno s t ene jedi memo drage. To pa, kar so nam oni o tem razodeli, je tako gotova, kakor je amen v Očenasu.
Kar hrano (živež) iz rastlinstva zadeva, so nam razodeli, da 25. funtov boba toliko tekne kakor 26 fantov grahove, 27 fant. graha, 29 fant. leče, 62 fant. psenične moke, 65 fant. ječmenove, 70 funt. koruzne, 77 fant. režene, 96 funt. rajža, 72 funt. belega kruha, 100 funt. soldaškega k r u h a (komisa) 288 funt. krompirja iz suhe in 319 fant. krompirja iz bolj mokre zemlje, 411 funt. zelja, 676 funt. pa kor enj a. Iz te verste se očitno vidi, ktera stvar je tečniša od druge.
Mleko redi po tem, kakor ima več sladkora, sirovega masla in sira v sebi, — še bolj redi kri, še bolj meso, naj bolj pa rede jajca.
Če pa pravimo: ena hrana bolj redi memo drage, se to toliko pravi, kakor da ima več tiste stvari (gnjilca) v sebi, iz ktere se v našem truplu meso narejain pa tisto, kar človeka močnega dela.
Če pa pri tem ali unem živežu gledamo na to, kar v našem truplu mast dela, moramo reči, da so raj ž, potem pšenica,   bob, grah,   rež, j ečme n in krompir naj
boljizato.
Če pa vprašamo: iz kterih jedi se naj bolj kosti delajo v našem truplu? moramo odgovoriti, da iz boba, graha, potem iz rajža, kervi in mleka, zato ker te jedila imajo naj več tistih dveh delov v sebi, iz kterih naše kosti obstoje, namreč fosforokisliue in pa apna.
Iz vsega tega je očitno, da bob, za bobom pa gra-horka, grah in leča so med navadnim živežem iz verste rastlin naj tečnise jedila.
1 funt boba ali graha zda in zaleže tedaj toliko kot 2 funta psenične moke, 3 funte rajža, 3 fante belega kruha, 3 fante in pol komis-kruha, 10 do 12 funtov krompirja, 16 funtov zelja (kapusa) in 20 funtov korenja.
Pšenic na   moka   je   skor   za   tretji  del bolj tečna
kakor režena moka.
Al pa porajtajo to naši gospodarji in gospodinje? — Poglejmo, kaj kupujejo?
Vagan (mecen) graha velja — postavimo — 8 fl., vagan pšenice pa tudi 8 fl. Al po meri se ne sme soditi teč no s t živeža. Vagati moramo: koliko funtov vaga vagan enega, koliko vagan druzega živeža.
Kar je težje, ima več moke in je tedaj več vredno.
Če tedaj vagan pšenice ravno toliko velja, kot vagan graha, kaj naj tedaj kupujemo za kuhinjo? — Graha, ker grah ima še enkrat toliko redivne moči (tečnosti) v sebi kakor pšenica.
Še bolj memo graha je pa zaničevan bob, in bob v tečnosti še presega grah.
Pa boba in graha ne jemo radi, ker nas preveč napenja — bo rekel ta in uni. Kdor dela, se mu tega ni bati, in če sočivje, kakor je samo na sebi, se enmalo težje prebavija, naj se pa da do dobrega razkuhati in bobov ali grahov sok (Suppe) ali kaj tacega naj se iz njega naredi. Tudi jajca niso lahko prebavljive, tudi sir ne, tudi sirovo maslo ne — stanšajmo bob in grah po kuhi, in ne bosta nam želodca nadlegovala. Sploh je dobro, če k tečnim jedilom prikuhamo kisle repe, zelja, korenja ali kake druge zelenjadi.
Ne! da bi s tem silili vsem ljudem grah in bob, čeravno ga sami radi jemo, — priporočamo sočivje le bolj ubogim, delavcem in takim, ki malo tečen živež drago kupujejo, namesto da bi tacega kupovali, ki bi jim veliko zdal in jih dobro redil. In res je taka marsikod. Rež, ječmen in krompir so pregnali grah, lečo in bob iz mize delavca in revnega, kteri svoj živež morebiti 5krat in celo lOkrat dražje plačuje, zato, ker ne pozna razločka med t e č n o s t j o te in une jedi, ker ne pozna tiste stvari (gnjilca), ktera našim truplom dela meso in nam daje moč.
Prevdarimo enmalo natančniši krompir po njegovi pravi vrednosti. Kakor amen v Očenasu je gotovo, da ima krompir 4 do okrat manj reiivne moči v sebi kakor pšenica, in 10 do 12krat manj kakor grah, bob in leča. Ako je vagan krompirja 4krat ali še večkrat bolji kup kot grah in bob, takrat je prav krompir kupovati, ali, če ga imamo, ffajesti namesto da ga prodajamo, — dražje pa krompir kupovati, je očitno zapravljanje, je potrata! Se ve da krompir se lahko kuha, ž njim ni nič opraviti, če ga v oblicah dajemo na mizo. Ta je vse res in tadi to je gotovo, da je krompir dober. Ali memo vsega tega srni pozabili zvediti: ali nam pa tudi zares toliko zaleže kakor sočivje, ali nam naredi dosti mesa, kosti in moči, ktere ni brez mesa in kosti? Nikdar! kakor smo ravno povedali. Če je tedaj taka hrana (živež), ki nam ne zaleže dobro, ki nam ne daje prave stanovitne moči (in to je pri delavnem človeku vendar le poglavitna reč) — če je taka hrana še dražja kakor druga, ki je 5 ali lOkrat bolj tečna: kaj bo tedaj bolj pametno, da bomo kuhali? da bomo jedli?
Naj si gospodarji in gospodinje sami dajo odgovor   na to vprašanje.                                                 (Sonnt. Zeit.)