ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK JUNIJ 1978 PRED 11. KONGRESOM JUGOSLOVANSKIH KOMUNISTOV Zveza komunistov in mladina Dnevi, ki nas ločijo od 11. kongresa ZKJ, se naglo iztekajo (kongres bo od 20. do 23. junija 1978 v Beogradu), pri roki pa je vse več predlogov, o čem naj bi tekla beseda na tem največjem, zboru jugoslovanskih. komunistov. Veliko jih bo namenjenih mladi generaciji, kar je tudi logično in prav, saj je vsak tretji član ZKJ star manj kot 27 leti Od skupnega števila novosprejetih članov v zadnjih treh letih je nad 70 odstotkov mlajših od 27 let. Da bi si lahko predstavljali, kako veliko idejnopolitično silo predstavlja ZKJ v naši družbi, si velja ogledati še tele podatke: Od X. kongresa ZKJ je sprejem novih članov nenehno naraščal. Od 1974. leta do polovice 1977. leta je bilo sprejetih več kot 708.267 novih članov. Tako je bil v tem obdobju sprejet več kot vsak tretji član ZK, skupno število članov pa se je povečalo od 1,076.711 v 1973. letu na 1,573.883 v prvem poleitju 1977. leta ali za 46,2 odstotka. S V zvezi .komunistov so najštevilnejša socialna skupina (28,9 odstotka) delavci-neposredni proiz-vajalci. Ob koncu leta 1977 je bil vsak sedmi delavec-neposredni proizvajalec član ZK. Po vsej državi pravkar poteka ' organizirana razprava o tezah za pripravo'-stališč in dokumentov 11. kongresa ZKJ. Ocena o dejavnosti • zveze 'e socialistične mladine, ki jo vsebujejo teze, je dokaj kritična, bolje "rečeno, samokritična, saj so 'jo pomagali oblikovati mladi komunisti, ki "delujejo v zvezi socialistične mladine. “ ’ . ;Z graditvijo idejno in akcijsko enotne organizacije mladih, ki o-mogoča izražanje interesov vseh: delov mladine, so mladi komunisti veliko prispevali k temu, da zyeza ■ socialistične mladine |e množično vključuje mlade v celotni proces družbenega odločanja; Uspešnost takšne vsebinske ih organizacijske preobrazbe organizacije. mladih je bila neposredno odvisha od njihove ustvarjalne dejavnosti v zvezi komuni-stov. Z uveljavljanjem načrtnega, razvejenega: družbenopolitičnega izobraževanja,-se je veliko' mladih ljudi usposobilo za prevzemanje nalog iii odgovornosti V- graditvi socialističnega samoupravnega ..sistema. Treba pa je tudi u-gotoviti, da del komunistov — mladincev še vedno ni v zadostni meri vključen v ideološko in politično akcijo znotraj mlade generacije. Posledica tega je, da ostajajo posamezni deli mlade gene- racije zunaj socialističnih samoupravnih tokov, oziroma ne prihajajo v zvezo komunistov npr. precejšen d®! kmečke mladine, ki ostaja na vasi. Pri mladih komunistih, članih zveze socialistične mladine,..ni.. vselej dovolj razvito spoznanje, da bi bila njihova u-stvarjalnost in vnema lahko pomemben in hkrati kritičen sooblikovalec na področjih, kot so mladinski tisk, zabavne in kulturne prireditve, ki so namenjene mladini, na telešno-kulturnem področju in v nekaterih interesnih organizacijah, kjer je pretežno vključena mlada generacija. Zvezi komunistov ni vselej uspelo, da bi v vseh teh okoljih razvila revolucionarno akcijo'. - Kljub tej kritični oceni pa je neizpodbitno dejstvo, da je bila celotna družbena dejavnost mladine uspešna in v skladu z raz- ■ vojem naše socialistične samoupravne skupnosti. Mladi so se aktivno vključili v neposredni boj vseh organiziranih socialističnih sil pod vodstvom zveze komunistov, v vsakodnevni boj za nadaljnji napredek naše družbe. Za razliko od znanih teženj in gibanj med mladino v nekaterih državah širom po svetu tudi po 1968. letu, je naša mladina našla pravo in edino pravilno pot prav v konkretni družbeni akciji, kot sestavni déla naše družbe, kot neločljiv i del organiziranih socialističnih samoupravnih sil. Mladina in njena organizacija .— zveza - socialistične, mladine —'■ je v obdobju po X. kongresu intenzivno, vsestransko in uspešno sodelovala v boju za razvoj socialističnega samoupravljanja in celoten .napredek države. Večina mladih, je dojela, da samo s konkretno in skupno akcijo .z delavskim razredom in drugimi delov-nimij.ljudmi na vseh področjih družbenega življenja in delà lahko Uresniči svoje interese in potrebe ter aktivno vpliva na bistvena družbena gibanja. Iz takšne ocene, ki jo vsebujejo gradiva in jo pripravljamo za razpravo na 11. kongresu ZKJ, izhajajo tudi prihodnje naloge zveze socialistične mladine. Zveza socialistične mladine se mora razvijati kot demokratična' fronta socialistične mladine in se v uresničevanju svojih funkcij in nalog močneje aktivirati v celotni problemski osnovi socialistične zveze, posebno y njenih sekcijah. Biti mora aktivna v delegatskem sistemu tako v delavskih svetih -in podobnih, samoupravnih telesih, kakor v delegacijah, na konferencah delegatov, v družbeno- političnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, družbenih svetih in podobnih telesih. Treba je omogočiti širše delovanje in vpliv mladine in mladinskih organizacij pri reševanju življenjskih vprašanj družbe v celoti. Pri vprašanjih, ki neposredno zadevajo mlade, kakor so nezaposlenost mladih, problemi mladih na vasi, standard Učencev in študentov, iz obraževanje mladih in podobno, se organizacije Zveze .. socialistične mladine ne smejo zapirati vase in v krog tako imenovanih mladinskih problemov, ampak se morajo tesno povezovati z ekonomskimi, samoupravnimi, političnimi in drugimi interesi ter potrebami človeka na delovnem mestu v mestu in na vasi. Zveza komunistov je v preteklem obdobju znatno pomladila .svoje vrste, kar je prispevalo, da še je v njeni aktivnosti še močneje pokazala revolucionarna opredeljenost mladih generacij. Rezultati zveze komunistov, ki jih kot vodilna idejnopolitična sila dosega V vsakodnevnem uspešnem reševanju mnogih vprašanj razvoja socialističnega samoupravljanja, kakor tudi pripravljenost mladih, da neposredno sodelujejo v graditvi družbe, so podlaga za zainteresiranost in željo mladih, da postanejo člani zveze komunistov. Odtod tudi dolžnost organizacij zveze komunistov in zveze socialistične mladine, da V prihodnjem obdobju posvetijo še večjo pozornost pripravi in sprejemanju mladih v članstvo zveze komunistov ter njihovemu idejnopolitičnemu in akcijskemu usposabljanju. po — m — Spomin na konferenco KPS v Šmiglovi zidanici Pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo pri Preboldu, kjer je bila 17. aprila 1938 I konferenca CK KPS, je bila v soboto, 20. maja, v počastitev tega jubileja o-srednja republiška proslava. U- ŠMI6LOVA ZIDANICA 1. konferenca KPS 1938 deležili so se je tudi nekdanji u-deleženci: Pepca in Edvard Kardelj, Andrej Stegnar, Branko Babič in Franc Leskošek-Luka. Poleg njih pa so bili še številni drugi predstavniki našega družbenopolitičnega življenja. Svečane proslave pa se je udeležilo nad 7000 delovnih ljudi in občanov iz cele Slovenije. Svečano so počastili ta jubilej, ki je pravzaprav nadaljevanje ustanovnega kongresa na Čebinah. To povezanost je simbolizirala tudi plamenica, ki so jo iz Čebin prenesli mladinci iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Pozdravni govor je imel predsednik skupščine občine Žalec Jože Jan, za njim pa je spregovoril sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Sledil je bogat kulturni program, iv katerem so sodelovali združeni; pevski zbori, godba na pihala in .recitatorska skupina iz Prebolda. Zatem pa je tovariš Edvard Kardelj odklenil zidanico in jo sve-/čano izročil v varstvo OK .ZSMS Žalec in Kulturni skupnosti Žalec. 1 .DVE TEMI MLADOSTI Kongresi in delovne akcije, sta bili temi, ki sta inspirirali mla-‘de ustvarjalce iz Vseh krajev nase države, avtorje tradicionalne prireditve' ob Dnevu mladosti na stadionu JLA v Beogradu, s katero mladina proslavlja dan mladosti in čestita tovarišu Titu za 86. rojstni dan. Z glasbo, gibi, besedami, lučmi in barvami so u-čenci, delavci, študenti,; pionir j i in. vojaki prikazali kontinuiteto revolucije,, doslednost na tej poti ter enotnost vseh naših narodov in narodnosti. Na vrhuncu enourne prireditve so vsi udeleženci oblikovali veliko- peterokrako zvezdo s srpom in kladivom v Proga za vlak- akcija za življenje 4. junija so se odprla delovišča na mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji. Na MDA Posočje ’78 že dela mladinska delovna brigada BRATSKIH MEST, ostale briga- de pa se še pripravljajo za odhod na druge delovne akcije. Zadnja akcija, na kateri bodo delali mladi iz treh revirskih občin, je zvezna mladinska delovna akcija SAMAC—SARAJEVO ’78, brigada RDEČI REVJRJI pa bo sestavljena predvsem iz. mladih delavcev in delavk, ter bo delala v mesecu septembru. mlade generacije — drugi tir te znamenite proge. Izziv, ki ga je dala mladina pred tridesetimi leti kubikom zemlje, naporom in času, je spre- jela današnja generacija mladih. Zaobljubili so se, da bodo republiki za njen petintridesti rojstni dan darovali nov in velik gospodarski objekt. Lanskega maja so Titu obljubili, da bodo progo postavili do 29. novembra. Kako obsežno delo bo to, lahko povedo že same številke: okrog 24 tisoč brigadirjev, razvrščenih v Na razstavi o mladinskih delovnih akcijah je bilo vedno dovolj obiskovalcev Pred tridesetimi leti je bila e-notno, z velikim elanom, z zavihanimi rokavi, z žuljavimi rokami, s pesmijo od danes do jutri v razmeroma kratkem času zgrajena proga mladosti. Po tridesetih letih pa bo zopet enotno, enkratno, ob pesmi in znoju rojena-nova pridobitev 323 brigad bo v nasipe nasulo o-koli milijon kubičnih metrov zemlje, trasirali bodo cesto, očistili zgornji in spodnji del proge, izkopali kanale... V to bo vloženih 3 milijone delovnih ur, kar je skupno največji mladinski podvig v zadnjih 15 letih. po — m — Borci pripovedujejo - pionirji zapisujejo Pionirji smo se zbrali v učilnici, kjer nas je čakal tov. Franc Rotar, nekdanji borec NOB. Najprej smo zvedeli nekaj o začetkih vojne in ilegalnih akcijah jugoslovanskih narodov. »V drugi svetovni vojni je bilo 1,700.000 žrtev,« nam je odkril visoko in grozno številko ljudi, ki so umrli za svobodo. Opisal je noč, v kateri je odšel v partizane: »Nihče ni vedel, kam gre in kdaj bo prišel do kakšne partizanske čete. Hodili smo po Hrastniku in klicali fante, za katere smo vedeli, da bodo odšli z nami.« Tov. Rotar ima odličen spomin, saj se še spomni imen teh fantov. »Naenkrat smo zaslišali streljanje,« je nadaljeval tov. Franc. »To je partizanska breda, je šepnil nekdo med borci«. V Italiji so imeli namreč tovarno orožja, ki se je imenovala Breda, zato so tudi partizani imenovali težko strojnico kar Breda. Ko so prišli v neko partizansko enoto, so jedli kar iz partizanskega kotla. Tudi posode niso bile vedno čiste, a novinci so. se znašli: »Z dreves smo posmukali nekaj listja in za silo obrisali posodo,« se smeje tov, Rotar. Letala, ki jih je imela bela garda, so se imenovala Štorklja. Nekega dne je ta »štorklja« krožila nad partizani. Spuščala je tudi letake. Tov. Rotar se spominja: »Vsi smo bili radovedni, kaj piše na letakih, toda nihče ni upal iz zavetja.« Nekega dne so prišli v vas, kjer jim je neka bolničarka pripravila solato. A namesto kisa je prilila kislo mleko. Borci so se hudovali: »Kako? Mleko v solato? To pa ne gre skupaj! Solata in mleko? Ne in ne!« Pa so vseeno vse pojedli. Tovariš Rotar se je ponesrečil na žagi. Ko je odšel k četni bolničarki, je rekla: »Ja tovariš, to je pa za v bolnišnico.« V bolnišnici ga je pregledal zdravnik. »Najraje bi imel, kot bi mi tole kako odrezal...,« je prosil in kazal zdravniku prste, ki so mu viseli od roke. Pa je pot zanesla mimo zdravnikovega asistenta, ki je ob pogledu na razmesarjeno roko padel v nezavest. Po vojni sta se srečala s tistim novincem, ki je rekel: »Ja, Franci, pa se ti je roka kar dobro zacelila.« Slišali smo še o marsikaterem pogumnem dejanju partizana Franca. Iz pripovedovanja tov. Rotarja sem izvedela, koliko trpljenja in gorja so pretrpeli jugoslovanski narodi med drugo svetovno vojno. Vsi vemo, koliko človeških žr-ter je terjala fašistična pohlepnost, zato si želim, da nikoli ne bi bilo več vojne. OŠ NHR Hrastnik Andreja Križaj 5. d razred l % Priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem ki jih je podelilo predsedstvo OK ZSMS Hrastnik 25. 5. 1978 1. Marino BREČKO — za prizadevno delo v planinski sekciji 2. Robert HALZER ml. — za izredne uspehe na športnem področju 3. Lea JAGODIČ — za prizadevno in ustvarjalno delo v ZSMS 4. Peter KAVZAR ml. — za izredne uspehe na športnem področju 5. Leopold MAJES ml. — za ustvarjalno delo v ZSMS in organih upravljanja 6. Andreja OJSTERŠEK — za izredne uspehe na športnem področju 7. Borut PIRŠ — za izredne uspehe na športnem področju 8. Marko PLANINC — za prizadevno delo v ZSMS in klubov OZN 9. Helena ROTAR — za prizadevno in ustvarjalno delo v ZSMS 10. Drago VOVK — za izredne uspehe na športnem področju 11. Nada ŽAGAR — za prizadevno in ustvarjalno delo v ZSMS priznanja mentorjem ki jih je podelilo predsedstvo OK ZSMS Hrastnik 25. 5. 1978 1. Celestina BABIČ — za uspešno delo z mladimi v DPM 2. Milan KOCMAN — za uspehe pri oblikovanju kulturnega snovanju mladih 3. Branko MILINOVIČ r— za uspehe pri svetovno nazorskem in moralnem oblikovanju mladih 4. Bojan PIŽMOHT — za uspehe pri telesni in športni'vzgoji mladine 5. Metka POLJŠAK— za uspešno delo z mladimi v pionirski organizaciji 6. Viktor ŠOBA — za uspehe pri telesni in športni vzgoji mladine ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ČESTITAMO Tovarišu SENIČARJU — tudi naša čestitka Ob vsakoletnem srečanju »1000 najboljših učencev srednjih šol«, ki ga prireja republiška konferenca ZSMS je bil na letošnjem srečanju v Celju tudi naš učenec tretjega letnika kovinarskega oddelka Centra Strokovnih šol v Zagorju ob Savi tov. SENlCAR Franc. Priznanje je tov. Seničarju podelila republiška konferenca za njegovo delo 'na družbenopolitičnem in samoupravnem področju ter v okviru interesnih dejavnosti. Vseh 1000 učencev je dobilo od Republiške konference ZSMS pismeno čestitko z željo k nadaljnjim uspehom. Vsi odlikovanci so se zbrali 2. 6. 1978 v Celju, kjer jim je spregovoril izvršni sekretar predsedstva CK ZK Slovenije tovariš Emil Rojc. Slavljencem pa je bila izročena spominska »petica« in umetniška slika. Istega dne pa je bil tov. Seničar predlagan s sklepom predavateljskega zbora CSS, da bo vpisan v »Zlato knjigo« učencev pri republiški Izobraževalni skupnosti Slovenije. Čestitamo! Alojz Janežič INTERVJU S PISATELJEM VITANOM MALOM 30. maja smo kot vsako leto organizirali srečanje s pisateljem za naše značkarje. To pot smo povabili Vitana Mala, s katerim sem se po kulturnem programu tudi pogovarjala. KAJ VAS JE NAPOTILO, DA STE NAPISALI KNJIGO SREČA NA VRVICI? Imel sem kužka. Nastopal je v filmu Kala. Ni igral Kale, ampak enega njenih mladičev. Ta pes je rastel vedno hitreje ih končno je bil tako velik, da bi ga lahko jezdil. In prišlo je do tega, da je moral pes od hiše. Takrat nisem bil tako pogumen kot Matic, ampak sem zelo jokal. Moj pes je bil želo pameten, še v delikateso je hodil Sam in .nikoli se ni dotaknil tistega, kar je bilo v košari. ali opisujete samo dogodke IZ SVOJEGA ŽIVLJENJA? Večinoma. Če vzamemo Tomaža. Zgodba je od tam, kjer stoji naša počitniška hišica. Nisem pa skrit za glavnim junakom, ampak za Bajsom. To je bil želo zoprn fantič in v mladih letih sem bil jaz prav tako debel. VOZNI RED KDAJ STE ZACELI PISATI VANDO? Vanda je bila ena mojih prvih ljubezni. Ko sem bil star štirinajst, petnajst let, sem se namreč velikokrat zaljubil, vendar sem bil preveč plašen,' da bi to komu povedal. Z Vando sva bila skupaj na počitnicah. Da sem. se zaljubil vanjo, sem ugotovil šele takrat, ko smo prišli domov. Knjiga pa je nastala v tistem času, ko sem pisal knjigo Roki Rok. ZAKAJ STE POSTALI PISATELJ? Pisatelj sem postal zato, ker sem imel take občutke. Mogoče smo pisatelji bolj čustveni in več opazujemo okolico in svojega sočloveka. Nihče ne more reč}: zdaj bom pisatelj. Za to so potrebna čustva. TRENUTNO PIŠETE KAKŠNO KNJIGO? Trenutno pripravljam Vando, pišem dva prevoda o telekomunikacijah, obenem pa nastaja knjiga Otrok in barvanje. Pišem pa še knjigo o dveh bratih. Eden' je star trinajst, štirinajst 'let;, drugi pa šestnajst ali sedemnajst. Mlajši hoče v vsem oponašati svojega starejšega brata, kar se tragično konča. . KJE STE NAŠLI IGRALCE ZA SREČO NA VRVICI? potniških vlakov na postaji HRASTNIK, ki velja od 28. 5. 1978 do 26. 5. 1979 Št. vlaka Odhodna postaja Namembna postaja Prihod Odhod Pripomba 2152 Ljubljana Maribor 3.43 3.44 'Zveza za Zagreb 2002 Zidani most Ljubljana 4.08 4.09 4050 Sevnica Ljubljana 4.44 4.45 Zveza iz Celja 4052 Dobova Ljubljana 5.22 5.23 Vozi ob delavnikih 2003 Ljubljana Dobova 5.35 5.36 Zveza za Maribor razen ob sobotah, nedeljah in prazrlikih 605 Wien Rijeka 5.38 5.39 Postanki, samo-v Trbovljah Zagorju in Litiji 2153 Maribor Ljubljana 6.20 6.21 Zveza iz Dobove 2005 Ljubljana Sevnica 6.28 6.29 , Zveza za Maribor 2155 Maribor Ljubljana 7.07 7.08 Zvezi iz Dobove 2007 Ljubljana Dobova 7.35 7.36 2010 Dobova Ljubljana 8.07 8.08 2012 Sevnica Ljubljana 8.52 8.53 Zveza iz Maribora 910 Ljubljana Maribor 9.22 9.23 2158 Ljubljana Maribor 10.25 10.26 Zveza ža Zagreb 2159 Maribor 'Ljubljana 10.49 10.50 1 Zveza iz. Zagreba 2013 Ljubljana Dobova 11.53 11.54 Zveza za Maribor 2014 Dobova Ljubljana 12.16 12.17 Zveza iz Maribora 2162 Ljubljana Maribor 13.49 13.50 Zveza za Dobovo 2016 Dobova Ljubljana 14.33 14.34 Zveza iz Maribora 4055 Ljubljana Sevnica '14.36 ■ 14.37 Vozi ob delavnikih 2015 Ljubljana Dobova 15.37 15.38 Zveza'za Maribor ?165 Maribor Ljubljana 16.00 16.01 Zveza iz Zagreba 2019 Ljubljana Celje 16.36 16.37 Zveza za Zagreb 2Ö18 Dobova Ljubljana 16.50 16.51 1703 Ljubljana Doboj 18.05 18.06 Vozi ob petkih, razen 1. 12. in 27, 4. 1979 911 Maribor Ljubljana 17.18 17.19 2166 Ljubljana Maribor 18.38 18.39 Zveza za Dobovo, Split in Ploče 2022 Dobova Ljubljana 18.58 18.59 Zveza iz Maribora 2021 Ljubljana Sevnica 19.42 19:43 Zveza za Maribor 1915 Čakovec Ljubljana 20.04 20.05 Vozi ob nedeljah 4053 Ljubljana Dobova 20.34 20.35 22028 Celje Ljubljana 20.38 20.39. Vozi ob nedeljah ih praznikih 2024 Dobova Ljubljana 21.26 21.27 Zveza iz Maribora in Zagreba 2029 Ljubljana Dobova 21.34 21.35 Zveza za Maribor 610 Maribor Ljubljana 22.55 22.56 Postanki Trbovlje, Zagorje, Litija 604 Rijeka Maribor g 23.32 23.33 Črnega bliska je našel scenarist. Simpatičnega fanta iz Šoštanja je poznal že ,od prej, zato ga je brez' skrbi priporočal ,režiserju. Matica sem našel jaz. Potrebovali smo napovedovalca za oddajo Pisani svet. Na avdicijo je prišel tudi Matjaž. Ker pa je bral hitro in nerazločno, je j odpadel. Za film sem ga priporočil s strahom, vendar me ni razočaral. Ko smo ga vprašali, če upa skočiti z mosta, je uporabil natanko tiste besede, ki so bile zapisane v scenariju, čeprav ga ni poznal: »Jaz bi že skočil, ampak mama ne pu-sti!«iFilm je bil zelo drag. Za njegovo ceno bi vi lahko kupili šest milijonov žvečilnih gum. KOLIKO KNJIG STE NAPISALI? 'Do sedaj pet, upam pa, da jih bo čez dve leti že deset. KATERA KNJIGA VAM JE NAJBOLJ USPELA? .Vam je bila najbolj všeč Sreča na vrvici, nieni pa je najbolj u-gajóla Vánda. KAKŠEN HONORAR DOBIJO GLAVNI JUNAKI V FILMU? Včasih so dobili čokolado, za večjo vlogo pa pony kolo. Danes je dobil Matic za. svojo vlogo 1,5 milijona din. ZAKAJ STE DALI KNJIGI NASLOV SREČA NA VRVICI? I Knjiga je napisana po scenariju,, ki je dobil naslov po pesmi Sreča na' vrvici. Napisala jo je Svetlana Makarovič- Režiserju so bile najbolj všeč besede Sreča na vrvici in zato smo dali filmu tudi naslov Sreča na vrvici. KAKŠEN JE VAS DELOVNI DAN? Včasih je bil lep. Zjutraj sem vstajal ob 8, se sprehodil in še kaj prebral. Danes pa delam od 5 zjutraj do 24 zvečer. Srečanje s pisateljem me je zelo navdušilo in upam, da bom i-mela še večkrat priložnost, da se bom lahko pogovarjala s pisateljem ali pesnikom. JERNEJA BENETEK, 8. b Obrambni dan PETEROBOJ 78 V petek, peto šolsko uro, smo izvedeli po zvočniku prva navodila za obrambni dan. Dolgo smo že vedeli, da bo obrambni dan, vendar je bil njegov potek prava »vojna tajna«. Naslednji dan smo se malce nejevoljni zbrali v razredih, kajti celo noč je deževalo in nebo so še pokrivali temni oblaki. V razredih smo pregledali številčnost u-čencev in se pogovarjali o koristnih straneh takega dneva. Ko smo že nestrpno pričakovali znak za izpraznitev, se je oglasil zvonec. Zašumelo je kot v panju. Vsak je hotel kar najhitreje priti do zbornega mesta — svoje številke krajevne skupnosti. Vodje — tovariši učitelji, so nas razporedili v vrsto. Vsaki skupini so se priključili še trije učenci prve pomoči in kurirji. Le-ti so prinesli iz štaba prva navodila za začetek poti. Naša skupina je odšla zadnja in po drugi poti. To nas je močno presenetilo. Tovarišica nam je razložila: »Če bi v primeru vojne sovražnik napadal iz zraka, bi najprej vrgel bombo tja, kjer bi bilo več ljudi. Tako bi jih hitreje uničil. Zato tudi mi ne hodimo skupaj z drugimi in po istih poteh.« Pred starim Hrastnikom je odšel kurir v šolo po navodila v štab. Ko jih je tovarišica skrbno prebrala, smo lahko odšli naprej. Po cesti, pred nami, se je vila kolona učencev. Nekateri so zgrešili pot, se vračali niže in spraševali za značilnosti terena, po katerih so se morali ravnati. Na, določenem kraju smo se ustavili. V ne preveč ravni vrsti smo izpolnjevali ukaze: »Na desno, na levo, na mestu prosto, na levo krog . . .« Nato smo še skupno ponovili strani neba in okoliške hribe. Naše »vojaške vaje« so zmotili kurirji, ki so pritekli 'z novimi nalogami navodili. V vrsti in previdno smo počasi odšli po rosni travi in blatu do javke pri mlaju. Gledali smo Samo v tla, da nam ne bi spodrsnilo. Zelo smo se prestrašili strelov nedaleč od steze. Tako smo se, dokopali do novega spoznanja. Na takih poteh se ne smeš osredotočiti le na nekaj stvari, temveč moraš biti pozoren na vse. Sovražnik bi lahko prežal kjerkoli. Pri mlaju so kurirji odšli po pesmi v tiskarno, obve- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii = Za nagradni KVIZ ZNANJA § objavljen v STEKLARJU št. = 5/1978 smo prejeli 29 rešitev. Pra- | vilni odgovori glasijo: | 1. OZN | 2. Generalna skupščina | 3. Teheranska konferenca § 4. Užiška republika 1 5. Lusaka 1970 E Za pravilne odgovore so bili iz- 1 žrebani naslednji reševalci, ki 1 prejmejo: _ § 1. nagrada 30 dih: Greta Jager = 2. nagrada 20 din: Milan Crn- i kovic, up. = ščevalci pa vsak na svojo stran, da bi poročali o morebitnem »sovražniku«. Kurirji so nam razdelili liste. V zboru smo deklamirali pesmi in jih potiho peli. Iz borbenih pesmi je vela veličina in spomin na NOB. Takrat smo trdno sklenili, da bomo tudi mi v morebitnem enakem položaju ravnali tako, kot so naši predniki. Hvaležni smo jim bili, da je ta pohod le vaja in se nam ni treba bati prihodnosti. Ta misel nas je spremljala vseskozi do cilja: postojanke na Kovku. ' Utišala je godrnjanje nad blatno in strmo potjo, zatrla utrujenost in skrb nad vremenom. Na Kovku je bila, najprej demonstracija orožja, nato partizansko kosilo: Kulturna skupina je pripravila program, po katerem smo še zaplesali. Kozaračko kolo se je vilo po strmem pobočju in vedno več učencev se je vključevalo vanj. Vreme nas je prisililo, da smo se zopet postavili v skupine; tokrat po razredih, obogateni z izkušnjami in novimi spoznanji smo se vrnili domov. Mislim, da so takšni dnevi zelo koristni. Odkrivajo nam razmere in pogoje v NOB in nam pomagajo, da si lahko vsaj malo predstavljamo življenje med vojno. Hkrati pa je tak obrambni dan priprava ha morebitno vojno nevarnost. ALOJZIJA ZUPAN, 8. a Lit.-nov. krožek Hrastnik Naši športniki na peteroboju — otvoritev iger HUMOR DELOVNA PESEM En-dva, en-dva, en-dva, dvigni roko kdor je za. En-dva-tri; kdor pa ni s telovadbo bo dočakal stare dni. En-dva, en-dva, en-dva, monotona igra ta k spanju spravlja me, miri, zato zaspimo, fantje, vsi. — m — PO OBRTNIŠKO če obrtnik račun izda — izkorišča stranko. Če obrtnik računa ne izda — izkorišča družbo. Ker je stranka del družbe, obrtnik izkorišča vedno obe. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiii NAGRADNI KVIZ ZNANJA GLAS MLADIH 1. 15. maja 1945 so prenehali boji y Jugoslaviji. V boju za uresničitev ciljev v NOB in ljudske'revolucije. _se je KPJ oprla na najširše množice, ki so bile organizirane v ljudski fronti, AFŽ, enotni sindikat Jugoslavije, antifašistični zvezi mladine Jugoslavije in drugih množičnih organizacijah. Tretje zasedanje AVNOJ se je začelo razširjeno z nekompromitiranimi poslanci predvojne skupščine in s predstavniki meščanskih strank in skupin, ki so bili vključeni v ljudski fronti. Kdaj se je začelo zasedanje AVNOJ? 2. Avgusta 1945 je bil v Beogradu 1. kongres ljudske enote, ki je sprejel program mobilizacije množic za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, Za obnovo porušene domovine. Kdaj so bile volitve v ustavodajno skupščino na podlagi splošne enake volilne pravice s tajnim glasovanjem (kroglicami). Buržoazi-ja s kraljem in ministri je skušala omalovaževati ljudsko voljo z lažnimi gesli o nasilju in kratenju pravic, zato so bile na volitve postavljene tako imenovane črne skrinjice? 3. Kandidatna lista ljudske fronte je dobila 6,700.000 glasov. Volilna udeležba je bila •zelo visoka ■— nad 88 %, česar niso dosegle nohene volitve v stari Jugoslaviji. Ljudska fronta je slavila popolno zmago. Volitve so bile plebiscitarna potrditev nove Jugoslavije. Koliko glasov? . % je dobila Ljudska fronta 4. Kdaj se je ustavodajna skupščina sestala in razglasila Jugoslavijo za FLRJ, katero sestavlja 6 ljudskih republik in dve avtonomni pokrajini, Skupščina je ugotovila, da je FLRJ država — skupnost enakopravnih narodov, ki so se svobodno izrazili ostati v zedinjeni Jugoslaviji. Tako je buržoazija izgubila vse možnosti, da bi ohranila monarhijo? 5. Po razglasitvi republike je ustavodajna skupščina nadaljevala z delom in tako sprejela ustavo FLRJ oz. zvezno ustavo (1946). Začelo se je obdobje ljudske demokracije, ki je trajalo do leta 1953, ko je bil izdan ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ. Ustava je dala državljanom svoboščine in pravice. Napišite točen datum sprejetja ustave iz leta 1946! 3. nagrada 10 din: Jože Rojko iiiiNiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiHimiiiNiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimi