Dopisi. Iz Maribora. (P r o š n j a.) Z odlokom dne 5. majnika t. 1. je c. kr. namestništvo v Gradcu potrdilo pravila »delavskega bralnega in pevskega društva v Mariboru«. To društvo ima namen gojiti slovenski jezik v medsebojnem občevanju društvenikov, gojiti slovensko umetno petje, pospeševati vsestransko izomiko delavskega stanii in končno utrditi in ohraniti narodno zavednost v delavcih slovenskega rodii. Naloga, katero si stavi društvo, je torej ne samo velikega pomena za izobražbo delavskega stanu, ampak tudi jako važna za razvoj slovenskega življa v Mariboru. Da pa društvo svoj namen doseže, treba mn je trdne gmotne podlage. Društvo mora si najeti prostore, omisliti si knjižnico, muzikalije in druge stvari. Oziraje se na težavo, s ka- ' terimi se ima boriti vsako društvo posebno ob početku , svojega delovanja in z ozirom na ne ravno predobro ginotno stanje svojili udov računi društvo na vsestransko podporo bolj premožnih slovenskih rodoljubov, ki bi s svojim pristopom kot uslanovniki ali podporniki velik naroden dar doprinesli; istotako apeluje;na podporo narodnih zavodov in društev, da bi se tega za Maribor propotrebnega društva pri različnih prilikah spominjali. Posebno pa se priporočamo blagoholnosti najbližjih nam štajarskih in vzlasti mariborskih duhovnih in posvetnih gg. rodoljubov, da bi nas po zmožnosti podpirali, bodisi z denarnimi prispevki, bodisi s knjigami, sekiricami, itd. Vsaka najmanjša knjižica ali spis, . sekiriee kakor druge za društvo potrebne stvari sprejemale se bodo jako hvaležno. Upamo tudi, da nas slo1 venski založniki in pevska društva razvesele z darovanjem kakih sekiric ali knjig. Darila naj se blagovolijo pošiljatl pod naslovom: Štelan Skrbinšek, Augasse, Pfrimers Haus, Marburg. Začasni odbor. S slovenskih hribov. (K r e s o v i.) Kmalu bodemo obhajali častiti god naših največjih dobrotnikov, slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Kako ju ne bi Slovenci dostojno častili, ko ju časti ves katoliški svet, ko ju proslavljajo celo naš sv. oče Leon XIII., ki so pred 14. leti zapovedali, da se la naša slovanska svetnika častita povsod med katoliškim Ijudstvom! Vdomačila se je pri nas prelepa navada, da se njima na čast na predvečer njunega praznika žgo kresovi. To se naj tudi letos zgodi! Mnogoštevilni kresovi po vseh slovenskih gorab, hribib iti dolinab naj bodo glasna priča, da Slovenei še živimo, da smo Se vedno zvesti sinovi sv. katoliške cerkve, da se ne daino kar tako aatreti od svojih sovražnikov. Kakor je za Girila in Metoda njuna pravična stvar zmagala, tako bo prej ali slej tudi naša, ako boino Slovenci, vcdno srčno udani Bogu in sv. bratoma. Kvišku plamleči ognji pa naj naznanjajo svelu iskreno pobožnost Slovencev ter njili hrepenenje proti nebesom. Zažgite torej Slovenci v časl sv. Cirilu in Metodu letos poys>od prav veliko kresov! Le čuvaj nani, slovenski kres, Kar vžgal (Jiril-Metod: Naj vcii bo in doiim zvest, Na vek sloveuski rod! c.. Od Sv. Uja v Slov. goricah. (Šolska veselica.) V nedeljo popoldne, 17. t. m., priredili so tukajšnji gg. učitelji šolarjem III. in IV. razreda s pomočjo prijateljev šole veselico s petjem in deklamacijo. Po večernicah zbrali so se Solarji (blizo sto) v šoli, od kodar so potem z banderi in godbo na čelu korakali na vrt g. Bračka, kjer so bili pogošeeni z jedjo in pijačo. Na to je sledilo petje, deklamovanje in igra »tekanje v vreeah«, pri katerej je bil vsak udeleženec obdarovan z majhnim dobitkom. Nekako milo se nara je storilo v srcu pri deklamaciji »Moj zaklad«: »Jaz Ijubim te, slovenska domovina« itd., katero je prav izvrstno prednašala učenka Micka Kolander. Prednašala sta še učenca France Kerner po nemžki in Alojzij Kolarič «Korist ognja«. V zahvalnem govoru, katerega je govoril učenec Franc Marko, spominjal se je zraven gg. učiteljev, starišev in dobrotnikov, tudi v lepih besedah naše cesarske rodovine, katerej so vsi pričujoči zaklicali trikratni «živio«. Po cesarski pesmi razšli so se šolarji ob 6. uri vsak na svoj dom, in uverjeni smo, da se bodo še v poznih letih spominjali teh veselih uric. In kdo bi jim ne privoščil tega veselja? Kdo bi ne bil tudi sam vesel, ako vidi ob takih prilikah vesele obraze nedolžne šolske mladine? Gg. učitelji smejo pač po pravici biti ponosni na uspeh svojega truda, kateri se je ta dan tako očitno pokazal. Želeti bi bilo, da bi se takšne šolske veselice vsako leto prirejale, ker otroci dobijo več veselja do uka, zraven se pa ob takih prilikah že v mlada srca veepi ljubezen do ljube domovine. V imenu šolske mladine bodi tukaj izrečena srčna hvala gg. učiteljem, kakor tudi vsem dobrotnikom! Od Sv. AnevSlov. gor. (»Štajerski kmet»). Ne nadejaje se dobili so slovenski župani ta časopis, ki prč hoče slovenske kmete učiti na pravi podlagi in biti dober svetovalec v vseli slučajih človeškega živIjenja. No, izdajatelj in urednik mu je znani tiskar »Mariboržanke«, Polde Kralik; zatorej je list vreden sin te klepetulje. Poldek, Poldek, kako si predrzen, že v prvi številki «Štajerskega kmeta» mahaš v spisu: »Varujte se» po čast. slovenski duhovščini, ter na vse kriplje opisuješ civilni zakon na Ogrskem, ter ga, kakor je razvidno, zagovarjaš in se raduješ, ako se liberalnim Ogrom to posreči. Mislim, ker je Poldek že koj v začetku tako predrzt n, bodo mu gotovo Slovenci hrbet obrnili, in kakor siišim, pošiljali bodo to spako v Maribor v poštne ulice — nazaj. No, ako pomislimo, kake oslarije prodaje Poldek v sinčku «Mariboržanke«, kake kozolce premetuje, kako je list drag in končno kaka — slovenščina je notri! Lahko svarim vse Ijube Slovence in kličem z besedami urednika «Štajerskega kmeta«: »Varujte se», ali koga? Časopisa »Štajerski kmet"! Mi imamo dosti bo\jših v krSčanskem duhu pisanih časopisov političnih, kakor gospodarskih n. pr. »Slovenski Gospodar«, »Mir«, »Domoljub«, »Kmetovalec« itd. Ni nam lorej potreba poduka in svetovanja iz poštnih ulio iz Maribora! Slovenci, zapišite na zavitek prihodnje številke »Štajerskega kmeta< besedico «nazaj!« —k — Od Sv. Petra pod Sv. goraini. (Za novo S o 1 o) sedaj gradivo vozijo. Postavili jo bodo na levi strani vštric sedanjega nadučiteljevega stanovanja. Stroški z:i njo bodo hudo zadevali vse, ki davek plačujejo. V Itj in v vsaki šoli se mora kapital, ki se potroši, povrniti z lepimi obrestmi, ako se bo učilo, kakor mora bili. Olroci se bodo učili branja, računanja, slovenske in nemSke slovnice, prirodoznanstva, zemljepisja, risanja, lelovadbe in dekleta še posebej ženskib ročnih del. Prav veliko pomaga šola s takimi nauki, ker se otroci pripravljajo za svoje stanovske dolžnosti, katere bodo morali spolnjevati, da si bodo služili ljubcga kruha. Ta nrvi nanipn hn dospffla Snla lfi. č.p. sft bo trudila. Se drugi in tretji namen doseči. Drugi namen naše šole je, naj bode slovenska. Gledal sem v meslu rokodelske učence, ko so morali otroke varovati, sekati ilrva, kuhati in vse drugo opravljati, le rokodelstva se nlso učili, in zato je tbliko »fušarjev«. Kjer se v Soli gleda, da bi se otrokom v glavo vteplo prav veliko nemšeine in zopet nemščine, druge reči zaostanejo. Dobro je znati nemški, pa vsega dobrega se ne moremo naučiti, ker živimo prekratko. Prijetno je imeti nukaj rož na vrtu, pa večjidel se mora nasejati ali nasaditi kaj koristnejšega. Enako se naj učijo otroci potrebnih reeij po slovensko, nemščine pa, kolikor je mogoče posebej. Učitelji naj torej ljubijo slovenski jezik in v njoin otroko likajo, da ga bodo tudi otroci ljubili. Tretji in najpoglavitnejši namen mora pa biti, da bo šola krščanska. Otroci, ki se učijo toliko drugih reeij, od rud, rastlin, živalij, človeškega telesa, morajo pred vsem poznati, da imajo v sebi neumrjočo dušo, da so oni in druge stvari od Boga, da so druge stvari samo za ta svet, oni pa še za večnost, in da morajo po vseh božjih in cerkvenih zapovedili živeti in sv. zakramente radi prejemati, da bodo v večnosli srečni. Gospodje katebeli in učitelji morajo olrokom s svojimi zgledi in besedami kazati, kako se krščansko živi. Kjer so krščansko vneti učitelji ponižni, dobri, čisti, zmerni, krotki in pridni, shajajo s premoženjem, so v poštenju pri ljudeli, so ljubljeni od otrok, in veljajo veliko pred gosposko in Bogom. Ge bo naša nova šola otroke pripravijala za stanovske dolžnosti, če bo otroke učila ljubiti svoj materin slovenski jezik in jim za podlago vsc sreče sadila v srce sv. krščansko vero, bode veliki kapital za njo še z večimi obrestmi plačan, — drugače pa jo stavijo na pesek. Iz Jarenine. (Vabilo.) Dne 8. julija se priredi tukaj v prostorih g. Martina Cvilaka veselica z godbo, petjem, majnico in tombolo, katere čisli doliodek so bode porabil za nakupovanje Solskih nazoril,. kakor zemljevidov itd. Gospod profesor Koprivnik je blagovo'jno obljubil, počastiti nas z govorom: »o požlahtnjevanju trle in zasajanju vinogradov z amerikanskim trsjem«. — Vsi dobrotniki šole in mili prijateiji šolske mladinc se tem potom najuljudneje vabijo, naj se blagovolijo mnogoštevilno udeležiti te korislne slavnosti, ter naj posebno domači župljani s svojim prihodom pokažojo, da so uneti za napredek šole ¦ in vcdo eeniti njeno korist. Iz Cirkovic. (Strela. Ogenj.) Dnc 26. t. m. bil je velik strah in velika nevarnost v Girkovieab. Popoldne ob polu treh se pripodi črn oblak črez polje, zabliska in strela vdari v nšupo" goslilniearja Koržeta. ln kakor bi trenil, je vso v ognju. Domačini so bili takoj s svojo brizgalnico k redu in pod vodstvom gosp. učitelja A. Klanjščeka začeli svoje delo. Hvala njim! Sre.ča je bila, da ni bilo vetra in pa da je bil dež, kakor bi iz vedrice izlival; zakaj nevarnost je bila velika za sosede. Kdor vč, kako blizu so tu biže in škednji skupaj in večinoina s slaino kriti in krma že pod strelio, lahko razumc, da je bil strah opravičen. Ogcnj jo bil kmalu pogašon, ia pomoči šikolskili ogiijegascev ni bilo več treba, ki so tudi pribiteli bitro na poinoč, kar ,jo zelo bvalevredno. Dobro bi bilo, da se tudi v Cirkovicab napravi družtvo ognjegascev.