TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice Glasilo Obœine Moravske Toplice UVODNIK 54. øtevilka Lipnice je v znamenju praznovanja – kar sedem strani smo namenili raznovrstnemu dogajanju, ki je zadnje dni avgusta in tri tedne septembra dajalo vtis polne prazniœne zanesenosti, pristnega veselja nad doseæenim ... Predstavljamo tudi obœane, ki so dolgo vrsto let delavni, prav letos smo nagradili njihovo prizadevnost z javnimi priznanji. No, en dobitnik – Josip Benko – ga je prejel za naœin, kako je deloval pred sedmini, osmimi desetletji. Pred 60 leti je konœal pod streli ... Na dve vsebinski sestavini bi rad øe opozoril: Lokalna energetska agencija (LEA) s sedeæem v Martjancih se je loti-la izdelave energetske strategije naøe obœine – priloæen je anketni list in prosijo, da ga izpolnjenega vrnete v nekaj dneh. S poznavalcema prometne problematike smo se podali na ceste, na nevarne toœke. Saj na oko niso prav niœ nevarne, a statistika je neizprosna in preøteva: toliko trkov, toliko poøkodovanih, tu in tam kak mrtev udeleæenec prometa. Da bi jih bilo œim manj! Urednik OBŒINSKI NAGRAJENCI 2005 – Na slavnostni seji obœinskega sveta so podelili letoønje nagrade in priznanja: naziv Œastni obœan je bil posthumno podeljen pred 60 leti usmrœenemu industrialcu Josipu Benku, dobitnik obœinske nagrade je podjetnik Geza Puhan, priznanja so prejeli Rajko Janjiå, Ivan Æerdin in Kvartet ljudskih pevcev KUD Joæef Koøiœ. Na sliki: nagrajenci v druæbi æupana Franca Cipota in podæupana Geze Dæubana. FOTO: Arhiv OBŒINE FOTO: Arhiv OBŒINE SVEŒANA SEJA OBŒINSKEGA SVETA – Slovesnost so s svojo prisotnostjo poœastili øtevilni gostje. V ospredju sedijo letoønji nagrajenci (od leve): Rajko Janjiå, Ivan Æerdin, Geza Puhan in œlana bogojinskega kvarteta ljudskih pevcev, Øtefan Horvat in Øtefan Vogrin. Listino Œastnega obœana je prevzela vnukinja Edita Benko Toplak na slovesnosti ob odkritju kipa Josipa Benka v Teøanovcih. VETERANSKI PRAPOR – V Sebeborcih so veterani vojne za Slovenijo 30 LET VRTCA V MARTJANCIH – Martjanski vrtec spada med razvili prapor obmoœnega zdruæenja veteranov Murska Sobota. najstarejøe podeæelske vrtce, saj je letos proslavil æe 30 let dela. Veselje so pokazali tudi najmlajøi. Fotografije Geza Grabar, besedilo Ludvik Soœiœ 29. september 2005 FOTO: Zavod VRTCI Sveœana seja obœinskega sveta ob prazniku PREMAKNITI SE Z DNA NERAZVITOSTI Osrednji dogodek ob 9. prazniku obœine Moravske Toplice je bila sveœana seja obœinskega sveta s podelitvijo priznanj in nagrad obœine. Æupan Franc Cipot je ob spoznanju, da gre za izjemno æivahne naloæbene dejavnosti v letoønjem letu – predvsem v nastanitvene turistiœne objekte v kraju Moravske Toplice – izrazil veliko zadovoljstvo, obenem pa je to potrditev, da ta lokalna skupnost lahko gradi svojo prihodnost na turizmu. Vendar turizem ni samo hotelirstvo in gostinstvo, paœ pa veliko veœ: tudi ekoloøko kmetovanje, sonaravno æivljenje, dopolnilne dejavnosti na kmetiji. »Ker ima obœina jasno izdelane cilje, nam uspeva poœasi obrniti voz in se premakniti z dna nerazvitosti v Sloveniji,« je dejal. Skupna vrednost investicijskih vlaganj Æupan je v daljøem nagovoru samokridruæb Naravni park Terme 3000, Poœitek-tiœno ugotovil, da v obœini, ki jo vodi, ni Uæitek in Turizem-Meteor namreœ znaøa vse idealno urejeno. V mislih je imel teæave kar sedem milijard tolarjev. To je znesek, pri financiranju devetletk, potrebo po novih s katerim se ne morejo pohvaliti niti naj-in dodatnih asfaltnih povezavah, pri reøevanveœje lokalne skupnosti v dræavi. Œe bo ju oskrbe z vodo in na drugih podroœjih, dinamika izgradnje potekala po termin-saj vsega ni mogoœe storiti naenkrat. skem planu, bomo prihodnje leto priœa Na sveœani seji so podelili priznanja in odpiranjem øtevilnih pridobitev. nagrade Obœine Moravske Toplice za leto Obœina posveœa pozornost tudi kmetij-2005. Priznanja so prejeli: Rajko Janjiå, stvu, ki se bo moralo zaradi moœnega Ivan Æerdin in Kvartet ljudskih pevcev turizma dodatno okrepiti, zlasti na po-KUD Joæef Koøiœ, nagrado podjetnik Geza droœju vedno zanimivejøega zelenjadarstva. Puhan, naziv Œastni obœan pa je bil Posebna skrb je namenjena duhovnemu posthumno podeljen prvemu prekmurskepodroœju. To je mogoœe potrditi z boga-mu industrialcu, veleposestniku in narodtim programom Koøiœevih dnevov kulture, nemu poslancu Josipu Benku. ki jih v Bogojini in okoliøkih krajih v dru-Program praznovanja so dopolnili pevgi polovici avgusta in na zaœetku septem-ka Mateja Horvat-Mojra in æupani nekabra pripravljajo æe dolgo vrsto let, pa tudi terih prekmurskih obœin ter drugi gostje z z vsebino in s sporoœilom letoønjega izreœenimi œestitkami. obœinskega praznika. Geza Grabar PROGRAM PRIREDITEV 27. avgust – 18. sept. 2005 27. avgust / Motvarjevski gozd Slovesnost ob Voglerjevi koœi 2. september / Hotel Vivat M. Toplice Prekmurska vas / Fokovci skozi œas 3. september / Igriøœe za golf Golf turnir za pokal obœine 7. september / Hotel Vivat Sveœana seja obœinskega sveta 10. september / Teøanovci Josip Benko – simpozij, spomenik Pohod po poteh kulturne dediøœine / Bogojina 11. september / Øportni park M. Toplice Kolesarski maraton Terme 3000 Osrednja proslava 16. september / Vrtec Martjanci 30-letnica vrtca 17. september / Sebeborci Razvitje veteranskega prapora Koncert komornega zbora / Bogojina 18. september / Sebeborci Avto moto rally Folklorni veœer / Bogojina Posthumno: Josip Benko iz Teøanovec Med posamezniki, ki si zasluæijo naziv narodnogospodarskega voditelja, prav gotovo izstopa v Teøanovcih rojen Josip Benko, industrijalec in veleposestnik, narodni poslanec ter velik podpornik gasilstva, lovstva, humanitarnih, øportnih in kulturnih organizacij, inøpektor evangeliœanske cerkve, œlan Sokola. Obœinski svet se je s sklepom zavezal, da ob 60-letnici usmrtitve Josipa Benka temu pomembnemu vaøœanu Teøanovec nameni posebno pozornost in v spomin na njegovo delo in doseæke v œasu med obema vojnama organizira posebno sveœanost s postavitvijo doprsnega kipa. Menimo, da je primerno podeliti zasluænemu Josipu Benku tudi posmrtni naziv œastnega obœana. Podjetnik Geza Puhan iz Motvarjevec Geza Puhan spada med posameznike, ki so v œasu delovanja obœine veliko prispevali k razvoju gospodarstva na manj razvitem narodnostno meøanem obmoœju. Kot podjetnik se ukvarja z razliœnimi gospodarskimi dejavnostmi, ki pomembno prispevajo k razvoju Motvarjevec in s tem tudi obœine. V œasu, ko je øe kako pomembno vsako novo delovno mesto, je zaposlil veœje øtevilo delavcev in s tem omogoœil normalno æivljenje marsikateri druæini. Razdaja se tudi v druøtvenih dejavnostih kraja, v preteklih mandatih je kot œlan obœinskega sveta iz vrst predstavnikov narodnosti in kot predsednik sveta krajevne skupnosti pripomogel k temu, da so Motvarjevci lepo urejeno naselje z izgrajeno infrastrukturo. Rajko Janjiå, Prosenjakovci, za uspeøno delo v druøtvenem æivljenju Rajko Janjiå je v Druøtvu upokojencev Moravske Toplice aktiven æe od njegove ustanovitve, od vsega zaœetka je œlan upravnega odbora, zdaj je æe drugi mandat predsednik druøtva. Œlani ga ocenjujejo kot prizadevnega in delovnega predsednika ter odliœnega organizatorja, ki s svojo aktivnostjo spodbuja povezovanje in sodelovanje druøtva z drugimi dejavniki. Je tudi aktiven œlan veœ druøtev v svojem okolju (øportno druøtvo Prosenjakovci, lovska druæina in druga). 29. september 2005 Ivan Æerdin, Krnci, za humanitarno de-lo na podroœju krvodajalstva Leta 1954 rojen Ivan Æerdin je krvodajalec æe od leta 1974, najprej je tekoœino æivljenja daroval v krajih svojega bivanja, v Ljubljani, Celju in Mariboru, zadnjih 20 let pa jo redno – vsake tri mesece – daruje v Murski Soboti. V 31 letih jo je daroval kar 102 krat. V lanskem letu se je kot sedmi Prekmurec vpisal v klub stotih, darovalcev, ki so kri darovali veœ kot stokrat. Obœina mu s podelitvijo javnega priznanja izreka hvaleænost za to humano dejavnost. Kvartet ljudskih pevcev pri KUD Joæef Koøiœ Bogojina Œeprav nastopa le krajøi œas, se je bogojinski kvartet ljudskih pevcev æe v dveh letih nastopanja uveljavil tako v domaœem okolju kot tudi v øirøi regiji. Najveœji uspeh je dosegel leta 2004, ko se je uvrstil na zakljuœno sreœanje ljudskih godcev in pevcev v Vidmu v Dobrepoljski dolini. Pevci, ki sistematiœno gojijo prekmursko in slovensko ljudsko pesem, bodo æe kmalu svojo interpretacijo pesmi predstavili tudi na zgoøœenki in kaseti. Osrednja prireditev v Moravskih Toplicah V ZNAMENJU INVESTICIJSKEGA ZAMAHA Na osrednji prireditvi ob 9. obœinskem prazniku – bila je pod øotorom na parkiriøœu pri øportnem parku Terme 3000 v Moravskih Toplica – je æupan Franc Cipot ponovno opozoril na izjemen investicijski zamah na podroœju turizma, ki smo mu priœa. Gospodarske druæbe Terme 3000, Poœitek-Uæitek in Turizem-Meteor bodo namreœ letos in prihodnje leto za gradnjo hotela s petimi zvezdicami, apartmajskega naselja s 180 apartmaji in bazenskega kompleksa namenile kar sedem milijard tolarjev. Zato ni œudno, da obœina svoj celotni potencial gradi na turizmu in naravnih danostih, od ekoloøkega in sonaravnega kmetovanja, turistiœ nih dopolnilnih dejavnostih, skrbi za okolje ... Sicer pa smo bili v nadaljevanju prireditve – ob razglasitvi rezultatov akcije najlepøe urejenih in ekoloøko osveøœenih krajev v obœini v okviru ocenjevanja Moja deæela – lepa in gostoljubna ter ocenjevanja najlepøe urejenih domaœij œlanov druøtva upokojencev v obœini – priœe pravemu festivalu kulturnih skupin in druøtev. Nastopili so: œlani Pevskega druøtva Selo, Pevskega zbora DU Moravske Toplice, Folklorne skupine KTD Teøanovci, KUD Avgusta Gaøpariœa iz Vuœje Gomile, KTD Prosenjakovci in Æenski pevski zbor KTD Filovci. Mladi iz tega druøtva so pripravili øe recital. Voglerjeva koœa v Motvarjevskem gozdu OBNOVLJENA PARTIZANSKA POSTOJANKA Prva prireditev z obseænega seznama ob 9. prazniku Obœine Moravske Toplice se je zvrstila zadnjo avgustovsko nedeljo ob idiliœni Voglerjevi koœi v gozdu med Motvarjevci in Bukovnico. V koœi so se sredi februarja 1945 naselili borci Prekmurske œete, prve partizanske enote v Prekmurju, in jo uporabljali kot bivaliøœe in izhodiøœe na pohode na akcije vse do 3. marca 1945, ko so jih obkolili madæarski vojaki. Preboj partizanov iz obroœa je uspel brez ærtev, reøili so tudi ranjence in bolnike. Mirko Hajdinjak, predsednik domicilnega odbora Prekmurske œete in Prekmurske brigade, je opozoril, da je v bitkah za osvoboditev Prekmurja umrlo 296 prekmurskih partizanov, tudi sedem borcev Prekmurske œete. Œeta ni bila pomembna zaradi borbene, paœ pa zaradi moralne in politiœne – mobilizacijske – moœi, je poudaril govornik. Posebej prisrœno je pozdravil prisotne borce œete Ferda Seøka, Øtefana Sreøa, Joæeta Gerenœerja in Maksa Øiøka (slednji je nagovoril zbrane) ter borce iz Laøkega in od drugod (pripadniki Kozjanskega odreda so namreœ sodelovali v osvobodilnih bojih v Prekmurju). Filip Matko Ficko, predsednik soboøkega odbora ZZB, je obudil kroniko dogodkov v prvih mesecih leta 1945 in opozoril na stalno spominsko zbirko Prekmurske œete, ki je na ogled v »partizanski koœi«. Æupan Franc Cipot ga je dopolnil z ugotovitvijo, da je obœina na ta naœin obudila øe eno turistiœno pot, ki se navezuje na bogato zgodovinsko tradicijo. Koœo je obœina obnovila in do nje uredila prevozno pot v letu, ko proslavljamo 60. obletnico ustanovitve prve partizanske enote v Prekmurju in 60-letnico zakljuœka svetovne morije, ki se je konœala s porazom nacizma in faøizma. Prisrœen kulturni program sta z interpretacijo poezije Ivana Minattija in Mateja Bora prispevala Darinka Zorec in Joæe Vild, glasbeni del pa Polanski fan- Voglerjeva koœa. tje iz Velike Polane. Posebna obœinska komisija je v okviru akcije Moja deæela – lepa in gostoljubna izbrala najlepøe urejene in ekoloøko osveøœene kraje v obœini. Iz ocenjevanja so bili izvzeti kraji Moravske Toplice, Bogojina in Selo. Med preostalimi 25 naselji je komisija za najlepøe urejeni kraj v letu 2005 izbrala Prosenjakovce. Na drugo mesto so se uvrstili Mlajtinci in na tretje Teøanovci. Vsem trem sta æupan Franc Cipot in Martina Vink Kranjec, v. d. direktorice TIC, ki je vodil akcijo ocenjevanja, izroœila mlada drevesa lipe – simbola slovenstva. Prosenjakovci bodo dobili tudi turistiœno zloæenko. (Geza Grabar) Razstava Prekmurska vas (Fokovci) skozi œas NA SLEDI MINULEGA ŒASA V okviru dogajanja ob 9. prazniku Obœine Moravske Toplice je v Hotelu Vivat postavljena etno-zgodovinska razstava o naselju Fokovci. V okviru Druøtva za promocijo in napredek Goriœkega BRV so jo pripravili mag. Franc Kuzmiœ, Janez Økaliœ in Tihomir Kræanko ob asistenci vnetega zbiratelja Viljema Kianca. Na panojih so razstavljene listine, fotografsko in dokumentarno gradivo, dopolnjuje pa ga bogata zbirka orodja, ki se je ohranilo v kmeœkih in obrtniøkih gospodinjstvih tega kraja. Gradivo je dostopno tudi na zgoøœenki. Fokovci so ena od vasi, kjer so zaœeli z naœrtnim in sistematiœnim zbiranjem, beremo v zloæenki, ki je izøla ob razstavi. Rezultat sta razstavi, ki so ju v Fokovcih postavili leta 2000 in 2002, ter knjiæica. Ta tretja predstavitev je prilagojena prostorskim moænostim in v veœ tematskih sklopih skuøa priœarati znaœilnosti vaøkega æivljenja v razliœnih obdobjih zgodovine. Kraj je prviœ omenjen leta 1340 kot Felseulak v znamenitem vizitacijskem zapisniku. Danaønjo obliko krajevnega imena doloœneje prepoznamo v omembi Fakouch iz leta 1366. Zanimivo je, da je imel Cisterna. Z razstave Fokovci skozi œas. kraj najveœ prebivalcev na prelomu 19. in 20. stoletja (518 prebivalcev leta 1890, veœ kot 500 tudi na zaœetku 20. stoletja, danes »le« 231). Veœina se je ukvarjala s kmetijstvom, drugi z obrtniøtvom in trgovino. Peœat kulturnemu in duhovnemu æivljenju kraja je dajala øola, ustanovljena æe leta 1869, zanimiva je verska sestava prebivalstva (evangeliœani, katoliœani, øe danes moœna podruænica binkoøtne cerkve). Kljub bliæini narodnostne meje so Fokovci ostali vas s slovenskim æivljem, v prvi polovici 20. stoletja zasledimo med prebivalci tudi veœje øtevilo Æidov. Pod ledino stvarnih podatkov in dokumentov nenehno œutimo utrip æivljenja, konkretne, intimne œloveøke zgodbe in prigode. FOTO: Druøtvo BRV Pripravil: Ludvik Soœiœ 29. september 2005 Teøanovci VELIŒASTNO SMO SE POKLONILI JOSIPU BENKU Œetudi usmrœen pred 60 leti, je bil Josip Benko osrednja osebnost letoønjega obœinskega praznika. Temu botrujeta dva sklepa obœinskega sveta: prvi je predvidel postavitev spomenika velikemu Teøanovœanu, drugi ga je posmrtno imenoval za œastnega obœana Obœine Moravske Toplice. Proslavitev je bila imenitna, zaznamoval jo je splet dogodkov: razstava o Josipu Benku, podjetniku in politiku, simpozij, na katerem so domaœi analitiki razliœnih strok razœlenili druæbene, politiœne in gospodarske razmere od zaœetka 20. stoletja do konca druge svetovne vojne, naziv Œastni obœan, podeljen posthumno, in odkritje kipa v novo urejenem Spominskem parku Josipa Benka, nedaleœ od kraja, kjer je stala njegova rojstna hiøa. RAZSTAVA IN SIMPOZIJ V prostorih PUM-a v Teøanovcih je na ogled postavljena priloænostna razstava o velikem industrialcu in politiku Josipu Benku. Z gradivom iz zgodovinske zbirke Pokrajinskega arhiva Maribor jo je postavila in predstavila sodelavka arhiva Ana Danœ. Na simpoziju je po uvodnem nagovoru æupana Franca Cipota deset predavateljev predstavilo Benkovo æivljenjsko pot, ki ga je iz Teøanovec, kjer je bil rojen leta 1889 v druæini gostilniœarja in mesarja Øtefana Benka, prek Murske Sobote, kamor se je druæina preselila leta 1913, vodila do Beograda, kjer je bil narodni poslanec v tridesetih letih, in do øtevilnih prestolnic sveta, kamor je potovalo tudi meso in mesni izdelki iz njegove tovarne. Po øiritvah in posodobitvah predelovalnih obratov v 20. letih 20. stoletja je Tovarna mesnih izdelkov Josip Benko v tridesetih letih kot prvi industrijski obrat pridobila dovoljenje za izvoz mesa in mesnih izdelkov v øtevilne dræave sveta. V Soboti je ustanovil Kreditno banko. Œeprav je ves œas dajal prednost skrbi za gospodarjenje, se je opazno uveljavil tudi v politiœnem æivljenju pokrajine. Po regentstvu leta 1926 je naslednje leto postal æupan v Murski Soboti, leta 1930 banski svetnik, v letih 1932–1938 je bil v dveh mandatih poslanec narodne skupøœine. Josipa Benka visoko cenijo gasilci, saj jih je vodil in usmerjal razvoj v letih 1934–1941, od 1924–1941 je bil inøpektor evangeliœanske cerkve, vrsto let je bil vodil lovsko organizacijo v Prekmurju, bil je œlan Sokola, izdajatelj tednika Murska krajina (1932–1938), donator, podpornik dijakov in øtudentov (med vojno tudi druæin izgnancev), øtevilnih dobrodelnih organizacij, sreœanj in aktivnosti ... Tovarna je poslovala tudi med drugo svetovno vojno pod madæarsko okupacijsko oblastjo. Kljub temu, da je dokazano podpiral tudi partizanske enote, je bil sredi aprila 1945 aretiran in na zaœetku junija v procesu pred vojaøkim sodiøœem obtoæen izdajstva, sodelovanja z okupatorjem in ovaduøtva ter obsojen na 12 let robije, odvzem dræavljanskih œasti in zaplembo celotnega premoæenja, z razsodbo viøjega vojaøkega sodiøœa pa na smrt s streljanjem. Usmrœen je bil 15. junija 1945, rehabilitiran pa leta 1993. Zbornik z gradivom s simpozija izide prihodnje leto. Ko se je vnukinja Edita Benko Toplak (tudi v imenu mame Emilije) zahvalila æupanu in obœinskemu svetu za vso skrbno pozornost, ki jo je Obœina Moravske Toplice namenila njenemu staremu oœetu ob 60. obletnici smrti tudi s tem, da ga je razglasila za œastnega obœana, je dodala øe nekaj srhljivih stavkov: »Œudovito ste osvetlili lik mojega starega oœeta. Rodila sem se pet let po njegovi smrti, vendar je vedno æivel z nami; govorili smo o njem veliko, vendar nikoli glasno in to le v druæinskem krogu. Moj oœe, stara mama in mama so mi pripovedovali o tem œudovitem œloveku z veliko spoøtovanja, tudi drugi, a potihoma. Ni bilo zaæeleno, ne, celo prepovedano, glasno in javno govoriti o Josipu Benku. Vsi smo bili zaznamovani; ni bilo lahko biti Benkov. Ko sem konœala øtudij jezikov in prevajalstvo v tujini, sem dobila sluæbo doma, toda namesto da bi prevajala, so mi naroœili prebirati æeblje v kletnih prostorih. Leta 1983 sem dobila sluæbo v OZN (Org. zdruæenih narodov) BENKOV SPOMINSKI PARK Na sklepni sveœanosti v lepo urejenem Spominskem parku Josipa Benka je æupan Franc Cipot je orisal lik velikega Teøanovœana. Josip Benko ni bil samo narodnogospodarski voditelj, prvi prekmurski industrialec, podpornik øtevilnih humanitarnih, øportnih in kulturnih organizacij, narodni poslanec, bil je veliko veœ. S svojimi dejanji je pustil globoke sledi, ki se jih øtevilna druøtva in organizacije s ponosom spominjajo øe danes. Z distanco do zgodovine lahko zatrdimo, da nihœe ni zapisal nekega obdobja tako jasno in tako nazorno kot Josip Benko. »Obdobje od leta 1920 do 1940 je Benkovo obdobje, in to je potrebno enkrat jasno povedati. Danes smo pred gesto, da izrazimo toœno to in mu damo priznanje. To priznanje pa pomeni, da je v sleherni druæbi, predvsem pa v gospodarstvu, izjemnega pomena, da nekdo potegne voz. Takrat je bil to Josip Benko. Zaæelimo si, da v novi Evropi, kamor je stopila tudi Slovenija, dobimo v Prekmurju œim prej novega Josipa Benka, da potegne naø voz,« je æupan sklenil izœrpno razmiøljanje. V kulturnem programu so nastopili domaœi folkloristi, pevci meøanega pevskega zbora Anton Martin Slomøek iz Martjanec, lovski rogisti in pevka Mateja Horvat-Mojra. Benkov doprsni kip sta odkrila æupan Franc Cipot in avtor, akademski kipar Ferenc Király. Ludvik Soœiœ, Geza Grabar na Dunaju, a so mi odvzeli potni list po œl. 47 zakona, ki je doloœal odvzem potnega lista brez obrazloæitve. Po letu in pol so me poklicali ob 7. zjutraj in mi dejali, da so mi ga odvzeli zaradi tega, ker sem kapitalistiœno vzgojena, za kar je kriva vzgoja mojega starega oœeta, ki pa je bil pokojni æe pet let, ko sem se rodila. Øele z rehabilitacijo leta 1993 nam je bilo vsaj delno odvzeto breme 'biti Benkov'. Zato dolgujem posebno zahvalo danes gospodu æupanu, vsem referentom, svetnikom in vsem obœanom Obœine Moravske Toplice, øe posebej pa vaøœanom Teøanovec.« 29. september 2005 Moœvare v Moravskih Toplicah ZA NADALJNJI RAZVOJNI UTRIP Moravske Toplice so s øtevilnimi investicijami zlasti na podroœju turizma med najhitreje razvijajoœimi se kraji v regiji. Zaradi tega tudi neprestano pritiska potreba po øiritvi komunalne infrastrukture v kraju. V okviru letoønjega obœinskega praznika so namenu predali zadnjo pridobitev – ulico v predelu Moœvar. Vezna ulica med Dolgo in Delavsko ulico, ki pa øe nima imena, ima tudi potrebno kanalizacijsko omreæje, razsvetljavo ter ploœnike, poloæen je tudi glavni vod vodovodnega omreæja. Omogoœa nadaljnjo individualno stanovanjsko ali kakøno drugo gradnjo. Skupaj z razsvetljavo na Delavski in Dolgi ulici, na slednji tudi s ploœniki, so dela ocenjena na 120 milijonov tolarjev. Sredstva so bila zagotovljena izkljuœno iz obœinskega proraœuna, dela pa sta izvajali podjetji SGP Pomgrad in Œista narava. Sebeborci VETERANSKI PRAPOR OZVVS MURSKA SOBOTA Sebeborci v naøi obœini niso bili nakljuœno izbrani za mesto razvitja veteranskega praporja Obmoœnega zdruæenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Murska Sobota. Tod namreœ deluje zelo aktivno poverjeniøtvo, ki ga vodi Valter Baldaø, pa tudi øtevilni drugi vojni veterani iz naøe obœine so zelo aktivni. Veteranski prapor je razvil podpredsednik ZVVS Joæe Œibej in ga predal predsedniku obmoœnega zdruæenja Ludviku Jonaøu, ta pa praporøœaku Bogdanu Micevkemu. Med øtevilnimi govorniki na slovesnosti velja posebej omeniti naœelnika generaløtaba Slovenske vojske generalmajorja Ladislava Lipiœa, ki se je tudi ob tej priloænosti veteranom zahvalil za njihov prispevek v vojni za Slovenijo. Predsednik obmoœnega zdruæenja Ludvik Joøar je podal nazorno definicijo veterana: to je vojak, ki je odsluæil dolg do domovine. In takih je samo v soboøkem zdruæenju blizu 500, v Sloveniji pa jih je okrog 16.000. Med øtevilnimi trakovi ga je v imenu Obœine Moravske Top-lice pripel æupan Franc Cipot. XVII. Koøiœevi dnevi kulture V PRIŒAKOVANJU POLNOLETNOSTI Peøœica zanesenjakov, ki jih zadnja leta vodi Izidor Camplin iz Bogojine, je tudi letos uspeøno zasnovala in pripeljala do konca tradicionalne Koøiœeve dneve kulture. Razliœni dogodki so se v razdobju meseca dni zvrstili v vseh krajih krajevne skupnosti Bogojina in v sosednjih Filovcih. Letoønji so bili posveœeni 100-letnici kapele sv. Kriæa na Bukovnici. V zaœetku septembra se je ob sveœani maøi pred obnovljeno kapelico zbrala mnoæica ljudi, krajanov vasice in øtevilnih gostov. V programu, ki se je zaœel 20. avgusta v Filovcih s koncertom domaœih pevcev, je bila do folklornega veœera na zadnji prireditvi 18. septembra vrsta zanimivih in razliœnih, po veœini kulturnih dogodkov. Med tradicionalnimi omenimo razstavo likovnih del œlanov LIKOS-a, Hubertovo maøo, vinogradniøki veœer in proøœenje v Gaju, vse odmevnejøi zelenjadarski dan na Ivancih, pohod po poteh kulturne dediøœine in folklorni veœer, poleg stoletnice vaøke kapelice na Bukovnici pa omenimo øe koncert Slovenskega komornega zbora. Æelezna in zlata maøa njihovih rojakov s skupnim obredom v farni cerkvi v Bogojini je bil izjemen verski dogodek, ki ga ne doæivi vsak vernik, øe manj maønik. V nabito polni znameniti Pleœnikovi cerkvi Gospodovega vnebovzetja je æelezno maøo daroval Ivan Camplin, Porabski Œedermac, zlato pa Joæef Horvat, æupnik pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Organizator Koøiœevih dnevov kulture, KUD Joæef Koøiœ, je tudi letos je izdal bogat zbornik z znanstveno, literarno in poljudno vsebino. Nalog in izzivov pripravljalnega odbora do Koøiœevih dnevov prihodnje leto, ko bodo ti postali polnoletni, je veliko. Glavna skrb ostaja æe nekaj let ista: ponovno animirati mladino za sodelovanje in pritegniti na prireditve tudi obiskovalce iz drugih krajev. Moravske Toplice PRVA TURISTIŒNA TRÆNICA Pomembno dopolnilo dogajanja ob osrednji prireditvi ob letoønjem obœinskem prazniku – pa tudi dopoldanskega kolesarskega maratona – je bila turistiœna trænica pri øportnem parku Naravnega parka Terme 3000, ki jo je organiziral Turistiœnoinformacijski center (TIC) Moravske Toplice. V tej obliki so se ponudniki domaœe obrti in turistiœnih ter drugih druøtev iz obœine predstavili prviœ. Odmev na njihovo ponudbo na stojnicah je bil izjemen s strani turistov in drugih gostov pa tudi domaœinov, zato organizator razmiølja o tej obliki ponudbe kot pomembni dopolnitvi klasiœne turistiœne ponudbe tudi v prihodnje. Na prvi turistiœni trænici so v obliki prodajnih ali sicerønjih stojnic svojo ponudbo predstavili: Lonœarstvo Ane Bojnec iz Filovec, Druøtvo upokojencev Moravske Toplice, Kovaøtvo Evgena Solarja iz Andrejec, Mediœarstvo Joæice Celec iz Ratkovec, Turistiœno druøtvo Moravske Toplice, Œebelarstvo Kozic iz Ivanjøevec, KUD Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Gomile, Pevsko druøtvo Selo, Œebelarsko druøtvo Moravske Toplice in Druøtvo Mozaik iz Murske Sobote, ki je svojo dejavnost razøirilo tudi v Filovce. Besedilo in fotografiji Geza Grabar 29. september 2005 JASNO PREPOZNAVNI ELEMENTI IN ŒRTE Naslov naøe male monografije »Bogati smo, ker se zavedamo, kaj vse imamo« dobiva ob tako velikih vlaganjih v kvaliteto bivanja v naøem okolju vse veœ »srebrnine«. Vsekakor pa je to tudi in predvsem odraz velike volje, energije, znanja, idej in hotenja vseh, ki smo pri tem bili neposredni, aktivni udeleæenci. Seveda pri tem ne gre za to, da pripenjam sebi ali komurkoli drugemu medalje za zasluge pri obœutnem napredku in razvoju naøe obœine. Preprosto æelim izraziti zadovoljstvo ob spoznanju, da se stvari razvijajo tako, kot se, in da je tudi ob tem prazniku kljub letoønjim velikim izpadom sredstev iz javnih razpisov bilo moæno najti dovolj razlogov za praznovanje. Verjetno pa moj uvod ne bo pri vseh naletel na pozitiven odziv, predvsem se z njim ne bodo strinjali tisti, ki øe vedno œakajo, da œim prej priteœe zdrava pitna voda tudi po njihovih pipah, ali tisti, ki si æelijo asfalta do lastne hiøe, pa tudi tisti, ki bi dali veliko za to, da œim prej dobijo kanalizacijski prikljuœek in se reøijo bremena fekalne vode, in seveda tudi tisti, ki nimajo moænosti kvalitetnega izvajanja devetletke, da omenim samo najbolj izrazite æelje in potrebe. Gotovo pa je stvari, ki bi jih bilo potrebno urediti, popraviti, dopolniti øe vedno dovolj na tako rekoœ slehernem podroœju æivljenjskega okolja posameznika ... Ker pa se œrno-belo ne da dobro izraziti stanja v obœini – tako kot tudi v zasebnem æivljenju posameznika ni vse dobro ali vse slabo – je smiselno, da gledamo na vse skupaj kot na nastanek slike, ki se z vsako novo potezo slikarja spreminja in poœasi dobiva svojo smiselno podobo. In slika naøe obœine gotovo ni veœ zmazek na listu papirja, saj so elementi na njej zelo prepoznavni in œrte, ki bodo oznaœevale popolnost »umetniøkega dela«, so dobro razumljive tudi tistemu, ki slabo prepoznava elemente ali pa jih preprosto noœe videti. Piøem torej o tem, da je naøa vizija, ki jo vse bolj neposredno izraæamo v okolju, zelo jasna tudi brez velikih besed in zapisov v stilu najveœjih modrecev. Æelimo postati center turistiœnega dogajanja v naøem prostoru in øirøe prepoznavna turistiœna destinacija, ki bo nudila kvaliteten dohodek ljudem v tem okolju, œe in ko se bodo odloœili, da æelijo sodelovati v procesu preoblikovanja nekoœ izrazito kmetijske in tekstilne v turistiœno regijo. Turizem in okolje sta pri tem v neposredni soodvisnosti, zato bo v tem razvojnem zasuku najpomembnejøi partner razvoju turizma predvsem ekoloøko kmetijstvo in z njim povezana predelovalna industrija. Hotelska in penzionska ponudba bo z izgradnjo hotelov in zasebnih apartmajskih kompleksov v kratkem dosegla nivo, ki si ga pred nekaj leti ni bilo moæno zamisliti. Gotovo pa so in ostanejo osnovni pogoji za razvoj turizma œisto in zdravo okolje, kvalitetne prometnice in lepo urejene kolesarske in sprehajalne poti, zdrava pitna voda in strokovni pristop pri naœrtovanju gradnje in s tem oblikovanju kulturne krajine, za kar sta posredno in neposredno zadolæeni dræava in obœina. Vse to pa ne bo dovolj, œe ne bodo najpomembnejøi del vsega tega ljudje, ki bodo s svojimi sposobnostmi realizacije dobrih idej, predanostjo poklicu in smislom za pripadnost celoti te moænosti tudi znali izkoristiti. Zato je naloæba v œloveka, v njegovo znanje in spodbujanje njegove lastne iniciative najveœ, kar lahko storimo. Ker se vse zaœenja pri mladih, je bistvena skrb za zdrav in kreativni razvoj otrok. Dolænost lokalne skupnosti je, da zagotovi dobre razmere v vrtcih in øolah. Za to smo v letoønjem letu namenili skoraj polovico vse primerne porabe na prebivalca v obœini. In œe smo æe pri øtevilkah, je dobro, da tistim, ki imajo obœutek, da njihov kraj dobi premalo denarja glede na øtevilo prebivalcev, pojasnim nekatera osnovna dejstva. Obœina ima v letoønjem letu celotno primerno porabo, ki je namenjena za delovanje vseh tekoœih izdatkov v obœini, v viøini 681 mio SIT, kar pomeni 94.571 SIT na prebivalca. Od tega se pribliæno 40 % prihodkov zbere iz razliœnih davkov, ki pripadajo obœini, 60 % pa v skladu z veljavno zakonodajo prispeva dræava v obliki finanœne izravnave. Poleg omenjenega deleæa za øolstvo in vrtce v viøini 235 mio SIT se letos ta del skupnega kolaœa razdeli za socialo v viøini 75 mio SIT, 130 mio SIT za delovanje uprave in æupana, obœinskega sveta, krajevnih skupnosti, narodnosti, druøtev in v rezerve za primer naravnih in drugih nesreœ. Za skupne okoljske potrebe, kot so sanacija divjih odlagaliøœ, odvoz kosovnih odpadkov, zimska sluæba na cestah, koønja trave, javna razsvetljava in vzdræevanje ter popravilo cest se letos namenja 106 mio SIT. Gasilska zveza s PGD in civilna zaøœita letos dobijo iz primerne porabe 17 mio SIT. Za celotno øportno in kulturno dejavnost, ki zajema poleg 21 øportnih druøtev in 9 kulturnih druøtev tudi sofinanciranje dejavnosti øtudijske knjiænice in skupne prireditve na øportnem in kulturnem podroœju, ter za delovanje drugih druøtev je letos namenjenih 50 mio SIT. V primerni porabi pa se zagotavljajo øe sredstva za osnovno zdravstvo, za pospeøevanje kmetijstva oziroma podjetniøtva in izdelavo prostorske dokumentacije, kar predstavlja letos 23 mio SIT. Za tekoœe delovanje v obœini torej porabimo skoraj vsa sredstva primerne porabe, ki nam jih zagotavlja dræava. Za investicije – za »smetano« na kavi, ki daje najveœ zadovoljstva pri ritualu srkanja kave – letos ostaja 45 mio SIT. Od tega je potrebno odøteti 32 mio SIT, ki so namenjeni za vraœilo kreditov iz prejønjih let. Sredstva so bila namensko uporabljena za gradnjo najzahtevnejøih projektov (œistilne naprave v Lukaœevcih, Ivancih in Teøanovcih ter kanalizacija v Martjancih). Za najbolj vnete privræence razdelitve investicijskih sredstev po naseljih naj zapiøem, da za investicijske potrebe ostane 2.000 SIT primerne porabe po prebivalcu. Kaj se lahko postori v naselju z 200 prebivalci z recimo 400.000 SIT, pa prepuøœam v razmislek ... Tako so investicije v celoti odvisne od strategije vodenja in delovanja lokalne skupnosti. Za razvojni del sredstev proraœuna se je potrebno potegovati prek razliœnih projektov in javnih razpisov na dræavni in vse bolj tudi evropski ravni. Potrebno je imeti prave ideje in strokovne reøitve, da se finanœna »krvna« slika obœine popravi. Pri tem seveda gre izkljuœno za namenska sredstva, zato ni nikakrøne moænosti za »nagrajevanje« kogarkoli, ki bi si to æelel ali pa morda celo zasluæil glede na vloæena sredstva oziroma prispevek obœanov pri posamezni investiciji. Kako dobra je v tem smislu letoønja »krvna slika« obœine, se bo videlo ob koncu leta, æe zdaj pa lahko zapiøem, da bo slabøa kot leto poprej, ki je bilo izjemno uspeøno. Vzrokov niti ni potrebno posebej iskati: vmes so se zgodile zamenjave oblasti in øele v letu 2006, najverjetneje pa po predvidenem prevzemu evra leta 2007, se bodo stvari povrnile v tirnice. Zato, drage obœanke in obœani, naj vas v teh lepih jesenskih dneh, ko postaja naøa pokrajina raj za oœi in duøo, tudi zaradi pi-sane bleøœavosti listov, sladkobe grozdnih jagod, hrustljavosti zlato rumen rdeœih jabolk, preveva obœutek topline in zadovoljstva. Ob tej priloænosti vsem letoønjim obœinskim nagrajencem øe enkrat iskreno œestitam. Vsem, ki ste na kakrøenkoli naœin prispevali k preøernemu vzduøju v œasu priprave in izvedbe prireditev ob 9. prazniku obœine, ki vkljuœuje tudi Koøiœeve dneve kulture, pa se zahvaljujem, da ste bili pripravljeni ærtvovati svoj prosti œas. K sodelovanju vas vabim tudi v prihodnje. Feri Cipot, æupan 29. september 2005 20. REDNA SEJA 22. avgust 2005 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 19. redne seje Obœinskega sveta 2. Poroœilo o realizaciji prihodkov in odhodkov proraœuna Obœine Moravske Toplice za obdobje januar-julij 2005 3. Predlog komisije za podelitev naziva œastni obœan, obœinskih nagrad in priznanj ter doloœitev viøine nagrade 4. Predlogi odbora za druæbene dejavnosti v zvezi s: a) potrditvijo sistemizacije delovnih mest Vrtcev Obœine Moravske Toplice za øol. letu 2005/2006 b) vlogo OØ Bogojina o prostorski problematiki na øoli c) vlogo Ministrstva za kulturo in KUD Otok Bled za sodelovanje pri projektu Evropska kulturna pot »Sveti Martin Tourski, evropska osebnost, simbol skupne vrednote delitve« d) vlogo MO Murska Sobota o sofinanciranju gledaliøkega abonmaja e) s sklepom 11. seje sveta javnega zavoda Vrtci Obœine Moravske Toplice f) s ponudbo AIDS fundacije ROBERT Ljubljana za sodelovanje 5. Predlogi odbora za gospodarstvo v zvezi z: a) vlogo MO Murska Sobota o zahtevkih Øadl Marije, Ivanci 89 b) vlogama za odpis dolga (Petje, Øavel) c) povabilom Pomurskega sejma Gornja Radgona o podpisu sporazuma o strateøkem partnerstvu pri izgradnji paviljona Pomurja na sejmu v Gornji Radgoni d) vlogo Bojnec Alojza za sponzorstvo 6. Predlog programa ob 9. obœinskem prazniku 7. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori 8. Razno a) povabilo Zdruæenja obœin Slovenije k vœlanitvi obœine v zdruæenje b) informacija o plaœilu odøkodnine Antaliœ c) zagotovitev sorazmernega deleæa pri dokonœanju øportnega objekta v Filovcih OBŒINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA na, 0,25 pomoœnice vzgojiteljice v Filovcih in 0,05 poveœanje pri finanœni delavki v Svetniki so na 20. seji odloœali o nagraupravi z dosedanjih 0,35 na 0,4; v dvoje dah in priznanjih, ki jih Obœina Moravske ziœnem vrtcu Prosenjakovci po novem po- Toplice podeljuje ob obœinskem prazniku. trebujejo 0,25 pomoœnice vzgojiteljice, do- Tokrat je prispelo øest predlogov, svetniki slej 0,5) ali skupaj 28,40 delovnih mest. so potrdili predlog komisije, da se naziv Vrtci Obœine Moravske Toplice imajo 10 Œastni obœan posthumno podeli industrialoddelkov na 6 lokacijah, v katere je vpisa cu Josipu Benku iz Teøanovec, nagrada nih 132 otrok. obœine podjetniku Gezi Puhanu iz Motvarjevec, priznanja pa predsedniku Druøtva LETOS 5 MIO ZA FILOVSKI STADION upokojencev Rajku Janjiåu iz Prosenjakovec za uspeøno organiziranje druøtvene Kar precej œasa so svetniki porabili, preden dejavnosti, 102-kratnemu krvodajalcu Iva-so odobrili obœinski deleæ za ureditev slaœil nu Æerdinu iz Krnec in Kvartetu ljudskih nic na filovskem øportnem stadionu. Na pevcev pri KUD Joæef Koøiœ Bogojina. njem z velikim uspehom nastopa Æenski nogometni klub Len Pomurje, za tekmova-POTRJENA SISTEMIZACIJA nje v prvi dræavni ligi pa mora izpolniti st-V VRTCIH ZA NOVO ØOLSKO LETO roge pogoje, kar zadeva tuøe in slaœilnice Ravnateljica zavoda Vrtci Obœine Morav-za igralke, sodnike in delegata. Filovski zaske Toplice Danica Horvat je na obœinske nesenjaki so investicijo zakljuœili in za skupsvetnike naslovila proønjo, da potrdijo si-no vrednost investicije v viøini cca 16 mio stemizacijo delovnih mest v zavodu za SIT zagotovili veœji del sredstev. Obœina je øolsko leto 2005/2006. Predlog predvide-zanjo v proraœunu predvidela 3 mio sredva veœ zaposlenih kot v predhodnem øol-stev, priœakovanja ØD Filovci so veœja: 5 skem letu (dvakrat po 0,5 pomoœnice mio SIT oziroma 30 % investicijske vredvzgojiteljice, v enotah Martjanci in Bogoji-nosti. Svetniki so tak znesek tudi odobrili, Pripravil Ludvik Soœiœ INVESTICIJSKI PROGRAM 2005 NE BO URESNIŒEN V CELOTI Jeseni se bodo svetniki med drugim ubadali z rebalansom proraœuna obœine. Proraœun je v investicijskem delu pogumno naœrtoval infrastrukturna in druga vlaganja, pri œemer so predlagatelji raœunali na izdatno pomoœ dræave iz javnih razpisov (cca 400 mio SIT). Æupan Franc Cipot je na 20. seji obœinskega sveta opozoril, da je zdaj æe jasno, da dræavnih sredstev ne bo v tej viøini, saj so nekateri razpisi zakljuœeni z neugodnim izidom za obœino. Tako dræava v tem letu ne bo sofinancirala komunalno ureditev Moœvar, razøiritev œistilne naprave Lukaœevci, øiritev rastlinjaka, ceste do Srediøœa, prostorske ureditve OØ Fokovci in DOØ Prosenjakovci ter vodovoda Selo-Fokovci. Nekatere investicije (Moœvare, vodovod na Goriœkem, kanalizacija v Bogojini, kolesarska steza in ploœniki v Martjancih ...) bo obœina urejala z lastnimi sredstvi. Pri komasaciji izid øe ni znan, dræava pa bo zagotovila svoj del sredstev za opremo ambulante v Prosenjakovcih. VUGRINŒEVA POBUDA Svetnik prof. Joæe Vugrinec je predlagal – in obœinski svet je pobudo sprejel –, da Obœina Moravske Toplice ob svojem 9. obœinskem prazniku predlaga prekmurskim obœinam, Zvezi Slovencev na Madæarskem in Ministrstvu za kulturo RS, da skupaj pripravijo mednarodno znanstveno sreœanje z odkritjem spominskega obeleæja økofu Jánosu Szilyju leta 2007, ko bo minilo 230 let od njegove posvetitve v økofa in ustanovitve økofije v Szombathelyu. Predlog je utemeljil z dejstvom, da je bil János Szily zelo pomembna osebnost za nekdanjo Slovensko krajino, kakor so danaønje Porabje na Madæarskem in Prekmurje v Sloveniji poimenovali naøi predniki, saj je moralno in gmotno podpiral tiskanje prekmurske katoliøke literature, podpiral izhajanje prekmurskih slovenskih tiskanih knjig Miklóøa Küzmiœa, æupnika in dekana pri Sv. Benediktu v Kanœevcih. Prav na Szilyjevo pobudo je Miklóø Küzmiœ priredil evangelistar, ki mu je dal naslov Szveti evangyeliomi ... (Sopron, 1780). Naslednje svoje knjige je Küzmiœ prevajal, prirejal in izdajal celo s økofovo denarno pomoœjo. Zadnje izdaje je dal tiskati v sombotelski økofijski tiskarni. vendar hkrati opozarjali, da ni dopustno nadaljnje siromaøenje podroœij (kultura, øportne dejavnosti, cestna in druga infrastruktura, programi krajevnih skupnosti ...). Iz razprave je bilo mogoœe zaznati dvom o tem, da bi obœina lahko spremljala ØD Filovci pri investicijskih naœrtih za prihodnja leta (tribune, razsvetljava). 29. september 2005 Martina Vink Kranjec, v. d. direktorice TIC Moravske Toplice OÆIVITI BO POTREBNO SREDIØŒE MORAVSKIH TOPLIC Turistiœno informativni center (TIC) Moravske Toplice je Obœina Moravske Toplice ustanovila æe leta 1996 (turistiœni urad, turistiœna pisarna), torej kmalu po tem, ko je zakon o lokalni skupnosti predvidel moænost takøne ustanove na lokalni ravni. Dejstvo, da je bil to prvi takøen center v Pomurju, niti ni bistvena, pomembnejøa je vsebina delovanja. Njegova prvenstvena naloga je bila – in ostala – turistiœna promocija lokalnega obmoœja, kar je TIC opravil imenitno z izdajo vrste zloæenk o turistiœnih destinacijah in moænostih preæivljanja dopusta, umetnostnozgodovinskih spomenikih, najbolje urejenih naseljih, s tematskimi zemljevidi, oznaœitvijo lokacij na terenu ... Obœinski svet je na zaœetku letoønjega leta za v. d. direktorice imenoval Martino Kranjec Vink, univ. inæ. kmet., za posleno na obœinski upravi. V zapisu za Lipnico po imenovanju za v. d. direktorice TIC-a Moravske Toplice ste nekako dali vedeti, da se vse zaœenja na novo. Sem dobro razbral Vaøe misli? Nujno je bilo zaœeti na novo, saj delovanje TIC-a æe nekaj œasa ni bilo takøno, kot bi moralo biti. Opravili smo temeljito analizo stanja ter postopoma zakljuœevali posamezne odprte zadeve. Bi torej smeli reœi, da so bile vmesne reorganizacije (vstop Avtobusnega podjetja, predlogi Term 3000 ...) veœ ali manj le stopicanje na mestu? V takratni situaciji konec leta 2003 se je predlog Avtobusnega podjetja d. d. Murska Sobota za vkljuœitev v TIC zdel morda primerna reøitev, predvsem zaradi sodelovanja s Turistiœno agencijo Klas. Œeprav sta oba partnerja v svoji »predporoœni pogodbi« zapisala vizijo svojega sodelovanja, se poroka ni obnesla. Zaradi te izkuønje se mi zdi logiœno, da obœinski svet ni podprl pobude Term 3000 za vkljuœitev v zavod. Tudi sama menim, da je bolje, da ostaja ustanoviteljica TIC-a samo obœina, z drugimi turistiœnimi ponudniki pa sodelujemo na podlagi partnerskih odnosov. V razpravi na obœinskem svetu v zaœetku leta sta se izoblikovali dve predstavi o vlogi in naravi TIC. Eni so zagovarjali njegovo neprofitno zasnovo, drugi, zlasti nekateri svetniki, so v njem videli podjetniøko naravo in zahtevali poslovanje na osnovi ekonomske raœunice. Bomo najbliæje resnici, œe reœemo, da je TIC v bistvo eno in drugo? Osnovna naloga TIC-a je informiranje turistov in promocija turistiœne ponudbe obœine. Izhajamo iz tega, da morajo biti informacije turistu na voljo cel dan in vsak dan, zato je temu prilagojen tudi delovni œas trenutno øtirih redno zaposlenih. Za dobro pripravljen skupni promocijski material je potreben dogovor z vsemi vkljuœenimi ponudniki turistiœnih storitev v obœini, za kar je potreben œas in denar. Vsega tega enostavno ni mogoœe zagotoviti s sredstvi dotacije obœine, saj bi bili dovolj le za eno letno plaœo zaposlene in kritje stroøkov poslovnega prostora. Zaradi tega se moramo nujno obnaøati podjetniøko in si tako zagotavljati potrebna sredstva za delovanje. 29. september 2005 Katere so torej pridobitne dejavnosti TIC-a in kolikøen je odstotek tega dohodka v skupnem prihodku? Paleta pridobitnih dejavnosti se je øirila z leti delovanja. V letu 2004 je v strukturi prihodkov TIC predstavljala provizija od prodaje sreœk Loterije Slovenije 11%, provizija od rezervacij noœitev 10%, prihodki od prodaje proizvodov in storitev (spomin kov, œasopisja...) 4%, provizija od izdaje promocijskih materialov 1%, provizija od menjalniøkih storitev 1%. Izvajanje Phare projekta Doæivetja panonske gostoljubnosti je predstavljalo kar 57% prihodkov, prihodki od razliœnih drugih storitev pa 16%. Vendar pa TIC-a ni mogoœe izenaœiti s sleherno turistiœno poslovalnico. Osnova njegovega delovanja je promocija turistiœnih vizij in zmogljivosti na njegovem obmoœju, kajne? Promocija naøega zaokroæenega obmoœja ne pomeni le predstavljanja prenoœitvenih kapacitet in ponudbe Term 3000, kulturno–zgodovinskih znamenitosti ter lonœarstva. Gostje so vse zahtevnejøi in radovedni, poleg kopanja æelijo videti in doæiveti naøe tolikokrat opevano Prekmurje. Zapeljati se æelijo po manj znanih poteh, doæiveti æelijo naøo gostoljubnost. Nam znane stvari so turistom dostikrat nedosegljive, pa naj bo to tako preprosta reœ, kot je pravi domaœi kruh ali tikvaœe. Dosti priloænosti je øe v naøem okolju, dosti stvari, ki bi z malo dobre volje ali truda pomenile mnogo za ta naø turizem. Zavedam se, da moramo k temu tudi mi øe marsikaj prispevati. Katere akcije v tem kontekstu naœrtujete? Poleti smo bili uspeøni na razpisu za sredstva Phare v okviru Sklada za male projekte Slovenija – Madæarska s projektom Raj za kolesarje. Osnovno vodilo enoletnega projekta je oznaœitev poti za kolesarjenje v naravi. Œeprav imamo poti za kolesarjenje oznaœene na razliœnih kartah, se je velikokrat nepoznavalcu naøega obmoœja v naravi teæko orientirati, øe posebej œe kolesarske poti ne vodijo po glavnih cestah. Skozi projektne aktivnosti bomo poskuøali opozoriti na moænosti za popestritev dodatne ponudbe in z razliœnimi oblikami promocije privabiti œim veœ turistov v naøe kraje, domaœine pa k spoznavanju vsem znanih pa vendarle neznanih stvari. V letoønjem letu æelimo pripraviti tudi prve informativne letake z informacijami o dogajanju v obœini in okolici, namenjene tako turistom kot domaœinom. Z njimi bi opozarjali na prireditve, organizirana vodenja, razstave ter na informacije o vsem, kar je vredno ogleda. Letaki ne zahtevajo veœjega finanœnega vloæka, paœ pa precej brskanja za informacijami. Kakøna je relacija TIC – Terme 3000? Posebno poglobljenega sodelovanja, razen dobave promocijskega materiala ter sodelovanja pri nekaterih prireditvah (maraton, kolesarski maratoni, Martinov pohod), ni bilo. Mislim, da ne zaradi nekakønih razprtij, ampak verjetno zato, ker morda na obeh straneh ni bilo sogovornika ali potrebe, da bi se lotili novih, skupnih stvari. Se vam zdi, da naselje Moravske Toplice stori dovolj za øtevilne goste? Marsikdo ugotavlja, da ni primernega kulturno-zabavnega utripa. Kaj storiti? Pred zaposlenimi v TIC je øe ena velika naloga – oæiviti je potrebno srediøœe Moravskih Toplic, tako da ob veœerih v najviøji sezoni ne bo brez dogajanja. K sodelovanju æelimo pritegniti posameznike in druøtva, ki bi se ob veœerih predstavljali in prispevali svoj delœek v mozaiku dogajanj. Zaœetek tega bi lahko nedvomno bila tudi letoønja osrednja prireditev ob obœinskem prazniku z nastopi druøtev ter zametki turistiœne trænice. Naj ponovno zakljuœim s povabilom vsem, ki mislijo, da lahko s svojim delom ali idejo pripomorejo k naøemu skupnemu boljøemu delu, da poiøœejo pot do nas. Ludvik Soœiœ Dræavno tekmovanje oraœev v Teøanovcih Ivanci V PRIŒAKOVANJU SVETOVNEGA PRVENSTVA 2009 Na strniøœih polj Kmetijskega gospodarstva Rakiœan v Teøanovcih je prva dva dni 43. kmetijsko-æivilskega sejma v avgustu na tekmovanju merilo moœi 50 oraœev. V okviru tradicionalne obsejemske prireditve so prizadevni organizatorji zdruæili kar pet razliœnih tekmovanj: 49. dræavno, 12. tekmovanje dijakov srednjih kmetijskih øol, za pokal Pomurskega sejma, regijsko in odprto z navadnimi plugi. Razmoœen teren je onemogoœil naœrtovano tekmovanje v oranju ledine, zato so se oraœi dva dneva kosali na strniøœu. Œeprav tudi strniøœe oraœem ni bilo naklonjeno, so prav vsi pokazali zavidljivo znanje in s tem dokazali, da so se najveœji slovenski mojstri v oranju sposobni prilagoditi vsakrønim razmeram. Z vsem, kar je videl, zlasti kar zadeva krajniki potrdil 43-letni Joæe Zver iz Brezoorganizacijo tekmovanja, je bil zelo za-vice pri Turniøœu, eden najbolj trofejnih dovoljen tudi Hans Spieker, generalni se-slovenskih oraœev v zadnjem desetletju. Z kretar svetovne zveze oraœev (WPO). Na naskokom nekaj veœ kot deset toœk je potekmovanju se je mudil z enim samim novil lanski naslov, ki je æe njegov øesti. namenom: preveriti organizacijske spo-Slavil je pred mladima oraœema, 20-letnisobnosti in podporo lokalnega okolja za koma, Øtefanom Cigütom in Dejanom æe pred leti uradno vloæeno kandidaturo Norœiœem. Oba prihajata iz naøe obœine, Slovenije za organizacijo svetovnega tek-Øtefan Cigüt iz Norøinec, Dejan Norœiœ pa movanja oraœev. Dejal je, da bo Slove-iz Sebeborec. Tudi tretji mladi oraœ iz na- ZELENJADARSKI DAN V okviru prireditev XVII. Koøiœevih dnevov kulture so v vaøko-gasilskem domu na Ivancih pripravili 2. Zelenjadarski dan. Po lanski uspeøni prvi izvedbi so domaœini s predsednikom vaøke skupnosti Martinom Horvatom na œelu dobili pogum za promocijo zelenjadarstva v kraju. Zanimiva prireditev se je priœela s sveto maøo v kapelici Janeza Krstnika in nadaljevala pri gasilskem domu, kjer so po kratkem kulturnem programu odprli zanimivo razstavo razliœnih vrst na domaœih njivah pridelane zelenjave in zelenjavnih jedi. Slednjih ni bilo mogoœe samo obœudovati, temveœ tudi okusiti. Paleta na Ivancih pridelane zelenjave je vse øirøa, pa tudi koliœine se veœajo. Pilotni namakalni sistem na Ivancih deluje æe od konca 90. let in obsega 80 hektarjev kmetijskih zemljiøœ, vendar je øe vedno premalo izkoriøœen. Øtevilni lastniki zemljiøœ znotraj sistema ga ne uporabljajo, saj vztrajajo pri konvencionalnem kmetovanju, ki zahteva manj (roœnega) dela kakor zelenjadarstvo. Ob razdrobljenosti je razliœna tudi starostna struktura kmetov, tako da namakalni sistem ni izkoriøœen niti 50-odstotno. Zelenjadarstvo je ena od moænosti gospodarjenja na manjøih kmetijah ali kot dopolnilna dejavnost, vendar bi kazalo razmiøljati tudi o træenju, saj so razbiti ponudniki ponavadi lahek plen pretkanih grosistov in drugih odjemalcev. nija leta 2009 zagotovo gostila najboljøe oraœe sveta. Tudi vodja tekmovanja in predsednik Druøtva oraœev Pomurja Marjan Kardinar nam je zagotovil, da se bodo œez øtiri leta najboljøi oraœi sveta merili na povrøinah, kjer je potekalo letoønje tekmovanje. Dobro pripravljenost pred skorajønjim svetovnim tekmovanjem v Pragi (16. in 17. septembra) je med 25 oraœi s plugi Øtefan Cigüt med brazdami. øe obœine, Tomaæ Nemec iz Bukovnice, se je na dræavnem tekmovanju odrezal veœ kot solidno, saj je zasedel 7. mesto. Po prvem dnevu mu je kazalo øe bolje. Za pokal kmetijsko-æivilskega sejma sta se Cigüt in Norœiœ uvrstila na drugo oziroma tretje mesto, Nemec pa je bil œetrti. Na tekmovanju v Teøanovcih je bila iz naøe obœine dobro zastopana tudi sodniøka ekipa. Filovci ÆIGOSANJE ÆREBET Pri konjerejcu Stanku Petku v Filovcih, ki opravlja pripuste, je sredi julija republiøka selekcijska sluæba v konjereji opravila æigosanje rodovniøkih ærebet letnika 2005. To se je zgodilo æe tretje leto zapored. Z dejavnostjo se Petek ukvarja ljubiteljsko, pohvali pa se lahko tudi z dræavnim plemenjakom kasaœem. Pod vodstvom mag. Janeza Rusa, vodjo republiøke strokovne sluæbe v konjereji, je komisija opravila æigosanje øtirih ærebet kasaœev in enega kriæanca. Trije so iz hleva Stanka Petka. Kot je ob tem dogodku povedal Martin Gjerek, predsednik Prekmurske kobiljske konjenice, je bilo æigosanje ærebet za obmoœje, ki ga s œlanstvom pokriva omenjena konjenica, prelomno, saj toliko ærebet za æigosanje doslej njihovi œlani øe niso imeli. Mag. Rus je pristavil, da selekcijska sluæba v konjereji vsako leto opravi æigosanje okrog tisoœ ærebet in da je øtevilka v severovzhodni Sloveniji vsako leto manjøa. Øtevilo æigosanih ærebet se giblje okrog 40. V Prlekiji, zibelki reje konjev kasaœev, letno æigosajo okrog sto ærebet. Po neuradnih podatkih je v Prekmurju blizu sto konjev, v glavnem kasaœev in haflingerjev. Ærebeta so v skladu s pravilnikom o oznaœevanju poleg pasemskega æiga dobi- Besedilo in fotografije Geza Grabar 29. september 2005 Tina Berden, OØ Bogojina, 8. a DUØA Iøœem samo sebe. Iøœem, iøœem, iøœem ... Vedno najdem kaj novega. Spet iøœem samo sebe. Iøœem, poiøœem, najdem ... Sem naøla? Sem se naøla? Duøa = ∞ ∞ ne bomo nikoli priøli do dna. Vedno bomo naøli kaj novega. KAM JIH PELJE POT? Vlak – Veliki stvor, neskonœen tir, mimobeæna pokrajina, zamiøljeni ljudje ... Kam jih pelje pot? V neizmerne, øirne daljave ... V svobodo? DOBRA IN HUDOBNA MUCA Nekoœ sta v maœji vasi Muci-buci æiveli dve sestrici muci. Eni je bilo ime Taœka, drugi pa Pika. Taœka je bila drobna bela muca z ljubkimi œrnimi taœkami in rdeœo kravato okrog belega vratu. Bila je ljubka, plaha in prijazna muca. Vsi v vasi so jo imeli radi. Drobne poljske miøke in ptiœke na nebu so bile njene prijateljice. Z miøkami se je igrala in nikdar nobeni ni storila niœ æalega. Pika je bila pravo nasprotje bele Taœke. Bila je pogosto neumna muca z grdimi rdeœimi oœmi, ki so vsepovsod sejale strah med miøkami in ptiœkami. Nobena miøka ni bila varna pred njo, tudi vsako drobno ptiœko, ki jo je sreœala, je z uæitkom snedla. Z vsemi mucami v vasi je bila skregana. Nekega dne sta se Taœka in Pika igrali v sosednjem gozdu. Ko sta se tako lovili med visokimi drevesi, sta nenadoma padli v veliko œrno jamo. Jama je bila globoka in temna. Muci sta vedeli, da iz nje ne bosta priøli. Æalostni sta jokali in klicali na pomoœ, toda maœja vas je bila daleœ in nobeden ju ni sliøal. Na zemljo je padla temna noœ. Muci sta se æalostno stisnili v globoki jami. Bili sta laœni in zeblo ju je. Ko sta æe œisto onemogli, sta zagledali drobno miøko, ki se je po vrvi spuøœala v jamo. Bila je Taœkina prijateljica in jima je v koøari prinesla hrano. Taœka si je s svojo dobroto to zasluæila. Vendar miøka ni prinesla hrane samo za Taœko, tudi hudobni Piki jo je ponudila. Tako muci nista ostali laœni. Œez nekaj œasa je drobna miøka iz miøje vasi pripeljala svoje prijateljice. Iz niti so spletle vrv, se spustile v jamo ter tako pomagale ubogima mucama. Taœka in Pika sta po vrvi splezali iz globoke, œrne jame. Øe preden je sonce vzølo, sta bili reøeni. Mama muca in oœka maœkon sta bila zelo vesela, da sta se njuni mucki vrnili domov. Taœkina dobrota je reøila obe. Hudobna Pika je sklenila, da nikoli veœ ne bo ubijala ubogih miøk. Spoznala je, da je dobrota zmeraj poplaœana z dobroto, sovraøtvo pa s sovraøtvom. Odslej miøke v miøji vasi niso veœ æivele v strahu pred hudobno Piko, kajti tudi ona je postala prijazna prijateljica vseh miøk. Kaja Cipot, 5. b., OØ Bogojina V svet, kjer bodo veœno sreœni? Lija Pucko, OØ Bogojina, 8. b V svet, kjer se jim bodo uresniœile vse æelje? LJUBI SVET ... Tak kraj ne obstaja ... Okrog mene veliko je stvari, Vidim le vlak. Vidim pokrajino, ki bi jih bilo potrebno ljubiti. œez nekaj let mogoœe æe uniœeno ... A jaz, poredno in navihano dekle, se øe zanje zmenim ne. Senta Domjan, OØ Bogojina, 8. a Polja, doline in gore, NI LEPO vse pleøe okrog mene, Sploh ni lepo, œe si osamljen, jaz pa na sredini kroga stojim kajti duøa rabi nekoga øe zraven. in si govorim: Sploh ni lepo, œe si æalosten, Ljubi roæico, ljubi ptiœka,kajti tvoj obraz govori, ljubi goro, ljubi most,da moraø biti sreœen. ljubi vse na tem svetu, Sploh ni lepo, œe nisi ljubljen, ljubi vse, kot ljubiø pesem zapeto. kajti ljubiti pomeni æiveti. Ljubi svet ... Sploh ni lepo, œe si sebiœen, ljubi, ljubi, ljubi ... kajti sebiœnost je zlo in to ni dobro. Ljubi, saj si vendar poet! Sploh ni lepo, œe si »majhen«, ker tako ne vidiø v svet, Poet pa v srcu nosi ki je tako lep. ljubezen do vseh. MOJE NAJVEŒJE RAZOŒARANJE Kaj je razoœaranje? Kaj je to, œesar se vsi bojijo? Odgovor sem dobila, vendar ne preveœ dobrega. Na lastni koæi sem doæivela razoœaranje! Øe danes me spremlja, saj je bilo eno najhujøih zame. To razoœaranje ni bilo podobno tistemu, ko mati noœe kupiti otroku igraœke. Otrok to pozabi, dobi veliko novih, øe lepøih igraœk, jaz pa sem imela le eno prijateljico, pa øe to sem izgubila. Najboljøo prijateljico! Stara sem bila deset let. Imela sem mucko Taœko. Ta majhna muca je bila moja najboljøa prijateljica. Skupaj sva se igrali, tekali, hodili na sprehode. Toda nekega dne je zjutraj sploh ni bilo na spregled. Vsako jutro je priøla k meni, me polizala in mi s tem zaæelela dobro jutro, vsak veœer pa mi je priøla zaæelet lahko noœ. Æalostna sem jo øla iskat. Na kavœu v sobi sem naøla raztrgano igraœko, s katero se je najrajøi igrala, saj sem ji jo jaz podarila. Prijela sem igraœo in se usedla na kavœ. Poklicala me je mama in mi rekla, da naj grem zajtrkovat. Vesela me je objela ter mi voøœila dobro jutro. Toda ko je videla moj æalostni, razoœarni pogled, se je usedla na kavœ in me vpraøala, zakaj sem na tak lep sonœen dan æalostna. Odgovorila sem ji, da nikjer ni Taœke, da mi ni voøœila dobrega jutra. Mama se je lahno zasmejala in me posadila k mizi. Ne vem, kaj je bilo tako smeønega. Izvedela sem naslednji teden. Tako æalostna sem øla v øolo. Øe sreœa, da uœitelji niso spraøevali in nismo niœ pisali, saj bi zagotovo dobila enko. Cel teden sem bila æalostna in razoœarana, ker nisem naøla Taœke – moje najboljøe prijateljice. Naslednji teden pa je Taœka zjutraj skoœila na posteljo, me polizala, okrog vratu pa je imela zavezano ovratnico, na kateri je pisalo: »Lija, vse najboljøe za godovni dan!« Zraven pa je øe imela pisemce, ki je bilo zataknjeno za ovratnico. V njem je pisalo, da sta oba starøa vesela, da imam tako rada æivali. Dobila sem øe enega mucka. Ime mu je Beno. Razoœaranje je odvisno od spoøtovanja, ljubezni, naklonjenosti do nekoga. Bolj imaø nekoga rad, bolj si razoœaran. Vœasih pa je tudi razoœaranje koristno. Po njem se te dotakne preseneœenje. Stari rek pravi: »Ne veø, kaj imaø, dokler tega ne izgubiø!« Z razoœaranjem v srcu si morda nekateri krepimo samospoøtovanje in ljubezen do soœloveka. Kar pogumno naprej! Lija Pucko, 8. b, OØ Bogojina 29. september 2005 NA BREZKONŒNI PUSTI A VÉGTELEN PUSZTÁN Potovalo nas je trideset: peli, plesali, predvsem pa smo si ogledali, sliøali mnogo zanimivega na dvodnevni ekskurziji po Madæarski, ki jo je organizirala Samoupravna narodnostna skupnost Madæarov iz obœine Moravske Toplice in tako dostojno proslavili 20. avgust, praznik prvega madæarske kralja, sv. Øtefana Prvovenœanega. Za tiste, ki so zamudili izlet, v besedi in sliki podamo nekaj doæivetij. Kis lak áll a nagy Duna mentében. ... S pesmijo o hrepenenju, podobni Preøernovi Vrbi, ki je zadonela pri rojstni hiøi najveœjega romantiœnega pesnika Sándorja Pet√fija v Kiskörösu, so izletniki dokazali, da enakovredno spoøtujejo obe kulturni izroœili. Potem je bilo manj uradno in bolj veselo, saj se je avtobus po poti po brezkonœni ravnici ustavil v vinorodnem Hajosu, vasi, kjer na pesku na veœ tisoœ hektarjih raste vinska trta. Tamkajønji prebivalci, potomci nekdanjih øvabskih priseljencev, so v »vinskem« delu naselja zgradili veœ kot øtiristo kleti. Naø vodiœ Zmago Urisk nam je zagotovil, da nekateri imajo tudi po sto in veœ metrov dolge podzemne rove, kjer v sodih in steklenicah zori odliœno vino. O resniœnosti njegovih besed – in sploh o vsem, kar nam je dva dni pripovedoval o vinogradniøtvu – smo se sami prepriœali nekje globoko pod ravnico s kozarcem v roki. Veœer v Kecskemétu. Mesto civitas v osrœju puste, ki je s svojo tisoœletno zgodovino, s prekrasnimi palaœami, cerkvami in predvsem z odliœno œardo, kjer so za laœne Prekmurce pripravili tako obilno veœerjo, da niti najveœji poæeruhi niso mogli vsega pospraviti. Naslednji dan øe sprehod po trænici, kjer iz vedre prodajajo mleko in potem med pripovedovanjem noœnih avantur, predvsem o sumljivem konzumiranju palinke „füttyös” v sobi øt. 2, je pot vodila v pravo pusto, kjer bi goriœki griœi veljali za visoke gore. Na Bugac pusti, na pristavi Pongracz, nas je pozdravil pomladek tamkajønjih œikoøev. Tibor Vörös si ga je pozorno ogle-dal in vse kaæe, da bodo na pomlad v interesu turizma v Motvarjevcih, Œikeœki vasi, Prosenjakovci in Srediøœu nabavili ponije, otroke pa uœili veøœine jahanja ... Œeprav mu je bila prepovedana vsaka politiœna aktivnost, predsednik ni mogel iz svoje koæe in se je na pristavi Vörösmarti tajno sestal z uporniøkim gospodarjem, ki ga je pouœil, kako si lahko dræava v dræavi in zakaj telicam ni potrebno nositi indentifikacijske øtevilke v uøesu ... Ogled mesta Kecskemét Harmincan utaztunk: daloltunk, táncoltunk, f√leg pedig sok érdekeset hallottunk és láttunk azon a kétnapos kiránduláson, amelyet a Moravske Toplice-i község Magyar Nemzetiségi Önkormányzata szervezett, augusztus 20-kán, az els√ magyar Király, Szent István ünnepén. Azoknak, aki nem voltak vel∆nk, szóban és képben számolunk be e jeles eseményr√l. Kis lak áll a nagy Duna mentében... a vágy énekével, amely sokban hasonlít Preseren Vrba c. versére, s Kiskörösön a legnagyobb romantíkus költ√, Pet√fi Sándor szül√hází el√tt hangzott fel, a kirándulók bebizonyították, hogy tisztelik mindkét nemzet kultúrális hagyományait ... Utánna már kevésbbé volt hivatalos, de annál vidámabb az út, hiszen a busz a síksági borterm∆ Hajóson áll meg, ahol a homokon több ezer hektáron terem a sz√l√t√ke. Az ottani lakosság, az egykor idetelepitette svábok leszármozottai, kiépitettáék a több mind négyszáz épületb√l álló pincerészt. Zmago Urisk idegenvezet√nk elmondása szerint egyes pince alatt száz méternél is hosszabb folyósokban érlelik hordókban és palackban a bort. Szavahihet√ségében és általában mindabban, amit útközben a sz√l√termesztésr√l mesélt – meggy√z√dhett∆nk jó mélyen a föld alatt borospohárral a kez∆nkben. Este Kecskemétem. Civitas város a puszta szivében ezeréves történelmével, gyönyör√ palotáival, templomaival, f√leg pedig kit∆n√ csárdájával, ahol az éhes muravidékieknek olyan b√ vacsorát készítettek, hogy még a nagyehet√k sem tudtak mindent felfalni. Másnap még egy séta a piacon, ahol fejkéb√l mérik a tejet és az éjeli kalandok, f√leg a 2. számu szobában történt nagymennyiség∆, füttyös pálinka gyanús konzumációról szól√ történetek mesélése közte folytattuk útunkat az igazi pusztára, ahol a goricskói dombok magas hegyeknek számitanának. A Bugac-pusztán zsenge csikós gyerek köszöntött ránk. Vörös Tibor alaposan megnézte és minden jel arra enged következteni, hogy jöv√ tavaszra az idegenforgalom érdekében Szentlászlón, Csekefán, Pártosfalván és Szerdahelyen pónilovakat vásárolnak, a gyerekeket pedig lovaglási tanfolyamra küldik ... Annak ellenére, hogy az elnöknek tiltva volt a politikai tevékenység, mégis a Vörösmarti tanyán titokban találkozott a rebelis tanyasi gazdával, aki kioktatta, hogyan lehet saját államod az államban, s miért nem kell a borjak f∆lét számozni ... Ja, s aztán újra csárdában v œardi, kjer smo slovenski to- No, potem smo spet pristali találtuk magunkat, ahol a szlolar spremenili v konvertibilno vén tollárt konvertibilis vallutává léptett∆k el√. Egy ezresért a pri valuto. Za tisoœaka ti je primaø más a f∆ledbe huzta a Kéknefe v uho zaigral Kéknefelejcs, jelcset, a Nincs a pusztán rózsa-Nincs a pusztán rózsabokor in bokrot és a Snájder Fánit. Egye- Snájder Fáni. Eni smo peli, sek daloztak, mások ostorokat,plesali, drugi kupovali biœe, emléktárgyak vásároltak, senkispominke in nihœe ni hotel donek sem akaródzott haza menmov. A œakalo nas je øe øest ni. De hosszú, hatórás út vártur voænje in Tonœek iz Œikeœke ránk és a csekefai Toncsek, aki vasi, ki je zelo prosvetljen v in nagyon ért az intim dolgokhoz, timnih zadevah, bi najraje takoj legszívesebben azonnal megisponovil potovanje ... Morda mételte volna kirándulást ... Majd drugo leto, na drugo pusto, a talán jöv√re egy másik pusztán, prav tako prisrœno. Na pusti A pusztán ilyen szívélyesen találkozunk. Besedilo in foto Ep 29. september 2005 Moravske Toplice Község 9. ünnepe RENDEZVÉNYEK KÖZSÉGSZERTE Moravske Toplice Község gazdag rendezvénysorozattal ünnepelte a kilencedik a községi ünnepét, a rendezvények augusztus 27-e, és szeptember 18-a között a község különböz√ településein követték egymást. A hagyományos rendezvények (a községi tanács ünnepi ülése, golftorna, kerékpárverseny, Koøiœ-féle kulturális napok, autós rali...) hadd említsünk néhány rendezvényt, amely színesebbé tette az idei ünnepnapokat. A Moravske Toplice Község 9. ünnepe kapcsán szervezett egyik els√ rendezvény a szentlászlói erd√ben lév√ Vogler-házban, a Muravidéki brigád egykori székhelyén volt. 1945 februárjának közepét√l március 3-áig itt laktak a partizáncsapatok, és innen indították akcióikat. Amikor a ház a község igazgatósága alá került, felújítottuk azt, rendbetettük a beköt√utat, a területi harcos szövetség pedig emlékszobát rendezett be a házban. A községi tanács posztumusz a község díszpolgárává nyilvánította Josip Benko els√ muravidéki nagyiparost, kivégzésének hatvanadik évfordulója kapcsán pedig szül√falujában, Teøanovcin emlékkiállítást és szimpóziumot szervezett Josip Benko életér√l, munkásságáról, valamint a két háború között betöltött szerepér√l, majd az újonnan létrehozott emlékparkban felavatták mellszobrát, Király Ferenc, lendvai szobrászm∆vész alkotását. Az idei község díjat a szentlászlói Puhán Géza vehette át, községi elismerésben részesült Rajko Janjiå Pártosfalváról, a nyugdíjas egyesület vezetésében nyújtott sikeres munkájáért, Ivan Æerdin Krncir√l, aki 102 alkalommal adott vért, valamint a bogojina Joæef Koøiœ m∆vel√dési egyesület népdalköre. A Moravske Topliceban megtartott központi rendezvényen hangsúlyozták a Moœvare községi központ kommunális rendezettségének jelent√ségét, hiszen az infrastrukturális rendezettség lehet√vé tette egy új üzleti- és lakónegyed. A Goriœko fejl√déséért és népszer∆sítéséért dolgozó BRV egyesület érdekes kiállítást szervezett a Vivat hotelban. A néprajzi kiállítás témája a muravidéki falu /Fokovci a századokon át, fennállásának harmincadik évfordulóját ünnepelte a martjancii óvoda, a Szlovéniáért folytatott háború veteránjai pedig a Sebeborcin megtartott rendezvényükön bontották ki zászlójukat. CSAK RÉSZBEN VALÓSUL MEG A 2005-ÖS BERUHÁZÁSI PROGRAM Az √sz folyamán, a községi tanács tagjai elé kerül a községi pótköltségvetés. Az idei költségvetés beruházási része nagyvonalúan infrastrukturális és egyéb beruházásokat tervezett, hiszen jelent√s (kb. 400 millió tollár) állami, pályázati támogatásokra számított. Franc Cipot polgármester már a községi tanács 20. ülésén figyelmeztetett, hogy ilyen összeg∆ támogatásra nem lehet számítani, hiszen néhány pályázaton a község nem járt sikerrel. Így az idén nem tudják egészében biztosítani a szükséges forrásokat Moœvare közm∆vesítésére, a lukaœevcii tisztítóberendezés és az üvegház b√vítésére, a Szerdahelyig vezet√ útra, a fokovcii általános iskola, illetve a pártosfalvi kétnyelv∆ általános iskola helyiségeinek rendezésére, valamint a Selo-Fokovci vízvezetékre. Egyes beruházásokat (Moœvare, goriœkoi vízvezeték, bogojinai szennyvízcsatorna, martjancii kerékpárösvény és járda...) a község saját forrásaiból fog megvalósítani. Ami a tagosítást illeti, itt még nem született meg a döntés, ugyanakkor az állam biztosítja a pártosfalvi orvosi rendel√ berendezéséhez szükséges források egy részét. A Moravske Toplice Község 2005-ös évi díját Puhán Géza, szentlászlói vállalkozó vehette át. Puhan Geza Az indoklásban a következ√ket olvashatjuk: Puhán Géza azok közé tartozik, aki a község fennállása óta jelent√sen hozzájárult a község kevésbé fejlett, nemzetiségileg vegyesen lakott területének fejlesztéséhez. Vállalkozóként különböz√ tevékenységeket folytat, és ezzel hozzájárul mind Szentlászló, mind pedig a község fejlesztéséhez. Olyan id√ket élünk, amikor fontos minden egyes munkahely, így több dolgozó alkalmazásával számos családnak biztosítja a megélhetést. Tevékenyen részt vesz a település társadalmi életében is, az elmúlt mandátumok során a község tanács külön státusú nemzetiségi képvisel√jeként, valamint a helyi közösség elnökeként is sokat tett azért, hogy Szentlászló rendezett, megfelel√ infrastruktúrával ellátott településsé váljon. Kezdeményezés SZILY PÜSPÖK TÖRTÉNELMI SZEREPE Joæe Vugrinec professzor, községi tanácstag kezdeményezésére, a községi tanács elfogadta a határozat, hogy Moravske Toplice Község a 9. községi ünnep kapcsán javasolni fogja a muravidéki községeknek, a magyarországi Szlovén Szövetségnek, valamint a szlovén m∆vel√dési minisztériumnak, hogy 2007-ben Szily János püspök püspökké avatásának, és a szombathelyi püspökség megalapításának 230. évfordulója szervezzenek egy emléktábla avatással egybekötött nemzetközi tudományos tanácskozást. Kezdeményezését azzal indokolta, hogy Szily János az egykori Vendvidék, illetve a mai Rábavidék és a szlovéniai Muravidék jeles személyisége volt, hiszen erkölcsileg és anyagilag is támogatta a muravidéki katolikus irodalom kiadását, valamint Miklóø Küzmiœ plébános és író szlovén könyveinek nyomtatását. Éppen Szily támogatásával jelenhetett meg Miklóø Küzmiœ Szveti evangyeliomi... (Sopron, 1780) cím∆ könyve is. Kés√bbi könyveit Küzmiœ a püspök támogatásával fordította, alkalmazta és adta ki. Utolsó kiadásait a szombathelyi püspöki nyomdában nyomtatták. A Pártosfalvi Önkéntes T∆zoltóegylet tagjai a GVC 26/14-es, korszer∆ tartálykocsi ünnepélyes átvételével meger√sítették központi szerepüket a község északi térségében. FOTO: Geza GRABAR 29. september 2005 NEVARNI ODSEKI CEST NA OBMOŒJU OBŒINE SO POLETI MOŒNO OBREMENJENI IN ØE NEVARNEJØI V Lipnici redno objavljamo polletna poroœila o prometni varnosti, ki jih sprejema Svet za preventivo in varnost cestnega prometa (SPV) Obœine Moravske Toplice, nam pa jih posreduje njegov prizadevni predsednik Franc Œarni. Nesreœe se dogajajo kljub vsem dobrim ukrepom in prizadevanjem Sveta, obœinske uprave, Œiste narave in drugih vzdræevalcev cest na obmoœju obœine. Predsedniku sveta sem predlagal, da obiøœeva kritiœne odseke cest in s foto- in besednim zapisom skuøava uporabnike opozoriti na nevarne pasti naøih cest. Pridruæil se nama je Marjan Brunec, vodja policijskega okoliøa Obœine Moravske Toplice, ki je tudi œlan SPV. Pred leti je delal v prometni policiji. Dogovorili smo se, da bomo v naslednji øtevilki opozorili øe na znaœilnosti voænje v zimskih razmerah. Upam, da bomo s tem vsaj za kanœek pripomogli k boljøi varnosti na naøih cestah, ki so v œasu najviøje turistiœne sezone dobesedno »zabasane« s ploœevino. TURISTIŒNA SEZONA TRAJA CELO LETO Sogovornika, poznavalca prometne problematike, menita, da se je promet sicer øe nekoliko zgostil v poletnih mesecih, vendar je na juænem delu obœine intenziven skozi celo leto, saj je takøna tudi turistiœna sezona v Termah 3000. »Je pa poletje œas æetve, ko se na cestah znajdejo tudi kombajni, traktorji s prikolicami, promet se, skratka, poveœa iz razliœnih vzrokov. Opaæamo, da je v tem œasu na cestah veliko øtevilo kolesarjev, zlasti na goriœkih odsekih, pa tudi peøci, sprehajalci, v okolici zdraviliøœa,« pravi Marjan Brunec in z zadovoljstvom dodaja, da kljub temu niso zabeleæili prometne nesreœe, v kateri bi bili udeleæeni turisti-kolesarji. V okolici zdraviliøœa je urejena kolesarska steza od Martjanec do Teøanovec (Marjan Brunec: »Œimprej bi jo morali podaljøati proti Bogojini, saj na tej relaciji sreœujemo veliko kolesarjev.«), veœina rekreativcev pa se odpravi na Goriœko, kjer je pro-met manj gost in so razmere kljub oæjim in slabøe urejenim cestam za zdaj oœitno dovolj varne. Da bi le tako ostalo, saj je kolesarjenje po Goriœkem imeniten øportni uæitek, kar ob odliœni organizaciji in asistenci TIC-a in Kauœeviœevega Bike centra v Moravskih Toplicah oœitno spoznava vse veœ gostov in domaœinov. »ŒRNE TOŒKE«, KJE STE? Veœina prometnih nesreœ s teæjimi posledicami, tudi smrtnimi izidi, se zgodi na cestah juænega dela obœine, natanœneje, na regionalni cesti, ki po naøi obœini poteka na relaciji Martjanci-Filovci in na »sebeborskih« cestah (prav tako gre za regionalne ceste). Pa jih preglejmo nekoliko natanœneje! Na ogled smo startali izpred obœinske zgradbe. Izvoz na desno proti Martjancem postreæe s prvo zadrego: niti z manjøim avtomobilom, kaj øele z »makino«, ni mogoœe povsem varno priti na cestiøœe, ne da bi zapeljali œez sredinsko œrto ceste, ki je dokaj nepregledna zaradi ograje. Podobna izkuønja œaka voznike na kriæiøœu v Martjancih. Tisti, ki v kriæiøœe v bliæini Petrola zapeljejo iz sebeborske smeri, imajo moænost preveriti, ali je cesta prosta, v ogledalu. Franc Œarni opozarja: »Vendar ne pozabimo, da je ogledalo skoraj pol leta oroøeno. Takrat ti preostane le, da negotovo rineø v kriæiøœe, saj z vzhodne strani ne vidiø niœ, le plot, brajde in drevje!« Ampak do nepreglednega kriæiøœa smo morali prevoziti nevaren odsek: desni ovinek pred Martjanci. Marjan Brunec ga je takole oznaœil: »Odsek je nevaren zlasti pozimi, ko je cestiøœe na prepiønem delu ledeno in spolzko, vendar vozila letijo ven v vseh letnih obdobjih. Ograja ob robu prepreœuje, da bi vozila konœala v jarku, vendar vozniki, ki izgubijo kontrolo nad vozilom, ogroæajo druge udeleæence prometa.« Bi zalegla dodatna opozorila o omejitvi hitrosti? spraøujem. Morda bi, odgovarjata, vendar je hitrost æe zdaj omejena na 90 km, se pa vozniki tega ne dræijo. Iz lastne izkuønje domnevam, da gre morda tudi za konstrukcijsko napako, neprimerno nagnjeno cestiøœe v ovinku: pri voænji s hitrostjo, ki je bila – priznam – veœja od dovoljene (morda 100 do 110 km/h), je moj majhen avto enostavno prestavilo na levi pas; ne da bi se zavedel, sem se lanske jeseni na suhem cestiøœu nenadoma znaøel ob levem robu cestiøœa ... Na sreœo ni nihœe vozil naproti. Kaj torej lahko storimo, da odsek zbriøemo s seznama nevarnih? Morda samo to, kar bi itak morali: omejimo hitrost na 90 km/h, motoristi in avtomobilisti pa naj kot dirkaliøœe uporabljajo za to zgrajene steze! Morda bi se dalo podobne stvari ugotavljati tudi za drugi, izrazito »krvavi« odsek na vzhodni strani Moravskih Toplic. Na kratkem odseku do Teøanovec æal redno beleæimo smrtne primere. Cesta je bistveno nevarnejøa v zimskem obdobju, œeprav se teæke nesreœe dogajajo v vseh letnih œasih. »PUCONSKO« KRIÆIØŒE Nismo se zmenili za kriæiøœe pri Œardi, saj ni »naøe«, œeprav œaka na izvoz na prednostno cesto prav najveœ naøih obœanov in gostov. Na ozemlju naøe obœine pa je legendarno »puconsko« kriæiøœe (kriæiøœe obœinske ceste Sebeborci-Puconci z regionalno cesto Murska Sobota-Hodoø). Poloæaj je pravzaprav jasen, komentirata sogovornika: kriæiøœe je pregledno, jasno oznaœeno, vendar prizoriøœe hudih nesreœ, pogosto s smrtnimi izidi. Franc Œarni pripoveduje: »Pred leti smo pripravili simulacijo: na obeh neprednostnih cestah, iz Sebeborec in Puconec, smo postavili traktorje s prikljuœki in avtomobile ter merili hitrost z radarjem. Kljub preteœi nevarnosti na kriæiøœu se je voznik z Goriœkega prinesel s hitrostjo 135 km na uro. In potem se spraøujemo, zakaj tako hude nesreœe. Kmet enostavno ne more prepeljati kriæiøœa v œasu, ko se v njem æe znajde voznik avtomobila s tolikøno hitrostjo. Kaj naj reœem? Nezrelo, neodgovorno!« Reøitev? »Karkoli, s œimer bi voznike prisilili, da zmanjøajo hitrost, da poœasneje zapeljejo v kriæiøœe; zdaj predpisov in opozoril ne upoøtevajo. Pred kriæiøœem in za kriæiøœem je blizu 4,5 km po 29. september 2005 vsem ravne in dobro vzdræevane ceste. Kroæiøœe bi bila odliœna reøitev, vendar zanj ni enotne pod-pore. Reøitev bi bili tudi otoœki za zavijanje, kakor jih poznamo iz Avstrije in jih je vse veœ tudi na naøih cestah. Vse, kar bi voznike prisililo, da upoœasnijo in se pazljiveje pribliæajo kriæiøœu,« pravi Franc Œarni. Marjan, zagovornik kroæiøœa, mu prikimava. ØE SMO NA SEBEBORSKEM Na Nemcovem bregu, ovinkastem spustu iz Sebeborec proti Martjancem. Veœna groænja voznikom, pa naj je leto ali zima, pozimi øe posebej. Ograja je veœno skrivljena, kljub opozorilnemu signalu pred vhodom v nevarno cono. A ljudje vedo povedati, da znak, ki opozarja na 50, marsikdaj ne dela. Na bregu, s sebeborske strani, smo celo opazili, da je ekran poøkodovan. Kot da bi ga trikrat zadeli kamni, ki pa tja nikakor niso mogli prileteti s cestiøœa. Objestnost?! Morda celo v stilu okolja: z æogicami za golf? Marjan Brunec na vpraøanje o uœinkovitosti tovrstnih znakov odgovarja: »Seveda so uœinkoviti, øe zlasti tisti, ki voznika opozorijo, s kolikøno hitrostjo vozi. Taki, ja,« se nasmehne na moje vpraøanje, ali ima v mislih takega, kot je na vhodu v Rakiœan iz beltinske strani. »Goriœke obœine imajo mobilni znak, ki ga prestavljajo na razliœna mesta. Ta bi bil koristen tudi v naøih razmerah. Eno je, da prehitre voznike kaznujemo, vendar je øe bolj pomembno, da jih opozarjamo na odgovorno ravnanje. Vozniki se zdrznejo in avtomatiœno odvzamejo plin, ko naletijo na merilec, ni nujno, da smo v bliæini policisti. V prvi vrsti gre vendarle za to, da ljudi pripravimo do tega, da vozijo razmeram primerno, zlasti v naseljih.« Je res to, na kar opozarjajo nekateri: da za umirjanje prometa uporabljate tudi »finte«, postavite policijska vozila na izpostavljene odseke? spraøujem. »Tudi,« odgovarja z rahlim nasmeøkom, »øe veœkrat uporabimo silhueto za umirjanje prometa in druga opozorilna sredstva.« ZAKAJ V FILOVCE? Silhueto potem postavi ob avtobusni postaji v Filovcih. Tudi sam se prepriœam, da »deluje«, da »prisili« øoferje, da stopijo s plina na zavoro, œetudi spet poæenejo, ko ugotovijo, da gre le za fotografijo policista in vozila. (Æe naslednji dan sem isto silhueto opazil v Martjancih.) Na odseku dræavne ceste, ki teœe vzporedno z naseljem Filovci, se je zgodilo veœ teækih nesreœ. Zakaj le, ko pa je cesta tako ravna, pregledna? Ko se peljemo iz Bogojine, pri prvih filovskih hiøah ni oznake naselja, desni odcep za naselje je oznaœen s prometnim znakom, nekaj deset metrov za njim je znak za omejitev hitrosti (70 km/h) in naprej pri skupini stanovanjskih hiø je øe oznaka naselja (torej tudi omejitev na 50 km/h). Ta del niœ bolj od prejønjih 700 metrov ne zadosti kriterijem za naselje. Verjetno pa bilo umestno na naselje opozoriti pri prvih stanovanjskih hiøah in na vmesnih odsekih z dodatnim znakom dovoliti viøjo hitrost (60 ali 70 km/h), kot je doloœena za naseljene kraje. Moænosti dodatnega »viøanja« hitrosti v specifiœnih naseljih pri nas tako rekoœ ne poznamo, œeprav je, na primer, na koroøki cesti proti Mariboru zelo pogosto uporabljena. »ZADNJA CESTA« G. Œarnija sem vnaprej opozoril, da bi rad sliøal tudi njuno mnenje o dveh cestnih odsekih v zaledju zdraviliøœa, v k. o. Mlajtinci, o odsekih v smeri Norøinci-Teøanovci in Mlajtinci-Moravske Toplice. To sta ozka asfaltna trakova na nekdanjih poljskih cestah. Na vseh vstopnih straneh so postavljene table »Prepovedana voænja z motornimi vozili« z dodatkom »Dovoljeno za kmetijsko mehanizacijo«. Vendar voznikov to oœitno ne moti; ne le da se po cestnih odsekih vali vozilo za vozilom – mnogi øvigajo s povsem neprimerno hitrostjo in ogroæajo varnost kolesarjev, peøcev, rolkarjev in kmetovalcev, ki jim je cesta prvenstveno namenjena. Marjan, praktiœen in spreten œlovek, me skuøa spraviti v zadrego z vpraøanjem: In kaj vi mislite o »zadnji cesti«, kakøne reøitve vidite? Pojasnim, da nisem kompetenten sogovornik, a ker sem dnevno na njej kot peøec ali kolesar, imam svoje mnenje: »Za pro-met bi zaprl odsek od kriæiøœa na Hartnerovon proti Moravskim Toplicam (s fiziœno oviro na mostu pri ribniku), teøanovsko cesto pa razøiril in odprl za ves promet.« Ampak s tem bi kmetovalcem onemogoœili dostop do njiv! ugovarjata sogovornika. »Ne, vsi lastniki bi øe zmeraj imeli dostop do svojih parcel, severno od potoka Veøarnice do regionalne ceste Murska Sobota-Lendava ni veœ polj, tam je zdaj igriøœe za golf. Golfisti bi imeli do-stop do parkiriøœa s ceste za camp. Res pa je, da si vozniki in kmetovalci po tej poti bistveno skrajøajo razdaljo do regionalne ceste in srediøœa Moravskih Toplic ter v nasprotni smeri.« 29. september 2005 »Økoda, da se investitorji ne posvetujejo øirøe in bolj temeljito,« obæaluje Franc Œarni. »Ko me iz vrtca, na primer, vpraøajo, ali lahko peljejo otroke na sprehod po kolesarski stezi, jim moram – œe striktno upoøtevam prometne predpise – odgovoriti: Ne! Kolesarska steza je po predpisih rezervirana za kolesarje. Œe bi jo razøirili ... Na zadnji cesti je asfaltna plast je øiroka 2,6 m, œeprav je to bila nekoœ 6 metrov øiroka poljska pot. Moænost – vsaj za teøanovski krak – je dograditi kolesarsko stezo oziroma sprehajalno pot in pustiti promet.« NAMESTO ZAKLJUŒKA Seveda je nevarnih mest na obmoœju obœine Moravske Toplice øe veliko, prav tako odprtih vpraøanj v zvezi s prometno varnostjo. Morda bomo v prihodnje obiskali øe kritiœne toœke na Goriœkem. NA DESNO STRAN, ZA BOÆJO VOLJO! – Cesta Moravske Toplice-Teøanovci po øtevilu mrtvih velja za najnevarnejøi cestni odsek. In vozniki s takim poœetjem dobesedno izzivamo zlo usodo. (Vesel bi bil, da bi nas tudi obœani opozorili nanje). Tokrat smo obiskali mesta, kjer se zgodi veœina hudih prometnih nesreœ. Morda ceste res ne ustrezajo gostoti prometa in priœakovanjem voznikov, ki prihajajo na ceste z dobrimi, hitrimi, kvalitetnimi vozili, vendar finanœne moænosti ne omogoœajo, da bi ceste predrugaœili v nekaj mesecih, v letu. (Najviøji predstavniki dræave priznavajo, da je dræava zanemarila regionalne ceste.) Ostaja torej odgovornost »tretjega faktorja« – œloveka, voznika, udeleæenca prometa. Morda nismo dobro doumeli tradicionalnega reka, da je bolje priti na cilj pozneje kot nikoli. Pa ni nujno, da so posledice najhujøe: za turista, gosta, ki ga priœakujemo, saj æelimo bolje æiveti (tudi) od turistiœne prodaje, je dopust, ki je obteæen s skrbmi za razbito ploœevino, uni Krnci TEKMOVANJE OGZ – DOMAŒINI NAJBOLJØI Obœinsko gasilsko tekmovanje, ki ga je v Krncih pripravila Obœinska gasilska zveza (OGZ) Moravske Toplice in vzorno izvedlo domaœe prostovoljno gasilsko druøtvo, je potrdilo dobro operativno usposobljenost gasilcev. Na dobro pripravljenem tekmovaliøœu tik ob glavni cesti se je v merjenju gasilskih veøœin pomerilo 18 enot iz trinajstih druøtev. Na obœinsko tekmovanje so se uvrstile po tri najboljøe enote s predhodnih sektorskih tekmovanjih sektorjev Martjanci, Bogojina in Prosenjakovci. Œlanske enote A – bilo jih je devet – so tekmovale v hitri mokri vaji trodelnega napada in polaganju cevovoda na razdalji 105 metrov. V skupnem seøtevku je naslov obœinskega prvaka osvojila domaœa enota (PGD Krnci), ki je bila za veœ kot deset toœk boljøa od PGD Sebeborci in øe enkrat veœ od PGD Prosenjakovci. Uspeh Krncev je bil ob odsotnosti najboljøe enote Sebeborcev, ki tekmuje v ligaøkem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije, priœakovan in zasluæen. Na nadaljnja mesta so se uvrstile enote iz druøtev Œikeœka vas, Motvarjevci, Ivanci, Moravci, Vuœja Gomila in Suhi Vrh. Pri œlanih B je med tremi desetinami naslov najboljøega pripadel PGD Selo, sledijo Sebeborci in Moravske Toplice. Œlanice Suhega Vrha, ki so enako kot moøki vrstniki tekmovale v hitri mokri vaji in polaganju cevovoda, so bile na tekmovanju same, zato o konkurenci v tej skupini Æe nekaj let se potrjuje dejstvo, dane moremo govoriti. Enatekmovanje sredi avgusta zlasti zako velja tudi za mladince mlade ni primerno, saj jih je veœi- Andrejcev, ki so opravili vana øe na poœitnicah ali drugaœe jo z motorno brizgalno za mladino in øtafetni tek z odsotnih iz domaœega okolja, zato ovirami. Zanimanje za ga-se med njimi konstantno opaæa silstvo med mladimi tudi v pomanjkljiva udeleæba. Po drugi tej obœini potrjujejo pionirji, strani pa so bile œlanske vrste skosaj so se zbrale øtiri dese-raj v polni zasedbi, kar samo potrtine. Po opravljenih vajah juje, da imajo v slehernem druøtvu z vedrovko in v øtafeti s tudi ob morebitni odsotnosti posaprenosom vode so bili naj-meznikov dovolj usposobljenega boljøi mladi iz Martjanec, kadra, ki lahko enakovredno nadosledijo Prosenjakovci, Mo mesti manjkajoœe. ravske Toplice in Selo. Regijski gasilski poveljnik Anton Ranœigaj, ki si je v druæbi predsednika OGZ Moravske Toplice Øtefana Kuharja in poveljnika Joæeta Œarnija z zanimanjem ogledal usposobljenost in izurjenost nastopajoœih enot, je pohvalil pokazano, po drugi strani pa najboljøe opozoril, da z vadbo nadaljujejo, saj bo æe septembra regijsko tekmovanje. FOTO: Geza GRABAR œen dopust, œetudi morebitni trk mine brez telesnih poøkodb. In nenazadnje, tudi domaœini se æelimo œim bolj normalno premeøœati z enega mesta na drugo, pa naj gre za pot v sluæbo, trgovino, v Predsednik Kuhar je na zakljuœni slovesnosti dodal, da so tekgorice, na bliænjo njivo ... Nestrpnost in agresivnost pustimo v ga movanja, od pregledov druøtev in sektorskih vaj do obœinskega raæi ali na parkiriøœu. Alkohol nas poœaka, ko se vrnem domov. tekmovanja, del operativnega izobraæevanja. Izkuønje je mogoœe Tudi brez njih nas na cesti œaka dovolj najrazliœnejøih pasti in ne-s pridom uporabiti v primeru morebitnih intervencij ob dejanskih prijetnih preizkuøenj. nesreœah. Besedilo in fotografije Ludvik Soœiœ Geza Grabar 29. september 2005 PGD Prosenjakovci PGD Ivanjøevci S SODOBNO AVTOCISTERNO ØE UTRDILI VLOGO OSREDNJEGA DRUØTVA Na dan, ko so v Teøanovcih odkrili doprsni spomenik velikemu gasilcu in industrialcu Josipu Benku, so tudi gasilci in krajani Prosenjakovec na narodnostno meøanem obmoœju poœastili enega najpomembnejøih dogodkov v svoji 109-letni zgodovini. Po nekaj letih prizadevanj so namenu predali novo sodobno gasilsko avtocisterno. Tudi s tem dejanjem se je potrdilo, da ima sleherno druøtvo specifiœne znaœilnosti, po katerih se razlikuje od drugih druøtev. V uvodnem razmiøljanju je predsednik druøtva Zvonko Øpilak dejal, tega sicer vedno ni mogoœe izraziti, a se skozi zgodovino nehote potrjuje. Ker v æivljenju øtejejo le dejanja in ne besede, ker velja resnica in ne laæi, znanje in ne prazna obljuba, so se gasilci in krajani obmejnih Prosenjakovcev s ponosom in veseljem ozrli na prehojeno pot. Prihodnje leto bodo prosenjakovski gasilci pripravili jubilej ob svoji 110. obletnici. Prav v letu ustanovitve druøtva (1896) so v kraj pripeljali prvo roœno brizgalno, do nabave prve motorne je priølo leta 1950, leta 1972 jo je zamenjala nova brizgalna, tri leta zatem pa so æe zaœeli rokovati z rabljeno avtocisterno, ki so jo leta 1982 zamenjali z novo. Leta 1988 si je druøtvo pridobilo øe gasilsko orodno vozilo. Pot do nove sodobne avtocisterne GVC 16/24 je bila dolga in teæka. Druøtvo je sklep o nabavi novega vozila sprejelo æe na obœnem zboru februarja leta 2001. Po nabiralnih akcijah v domaœi in øtirinajstih okoliøkih vaseh ter delovnih organizacijah so podvozje vozila kmalu kupili. Leta 2003 je druøtvo naletelo na denarne teæave, zato je nagradnja nekaj œasa mirovala. Ob pomoœi lokalne skupnosti, ministrstva za obrambo, obœinske gasilske zveze in obœinske madæarske narodne samoupravne skupnosti ter øtevilnih drugih je bilo vozilo v novo druøtveno garaæo postavljeno konec lanskega leta. Dolgoletni predsednik PGD Prosenjakovci Viljem Œahuk je druøtvo vodil v œasu nabave nove avtocisterne in je eden najbolj zasluænih posameznikov za realizacijo ideje, ki se je sprva zdela nemogoœa. Zbrane je nagovoril v madæarskem jeziku. Od vabljenih gostov – priœakovali so tudi nekdanjega predsednika dræave Milana Kuœana – so se pridobitve veselili podæupan obœine in dræavnozborski poslanec Geza Dæuban, prvi moæ slovenskih gasilcev Ernest Eöry, ki je veœ let æivel in vse do upokojitve delal v tem kraju, predsednik OGZ Moravske Toplice Øtefan Kuhar, predsednik Madæarske narodne samoupravne skupnosti obœine Moravske Toplice Tibor Vöröø, poveljnik obœinskega øtaba Civilne zaøœite Øtefan Janœariœ in øtevilni gostje iz obmejnih krajev sosednje Madæarske, s katerimi prosenjakovski gasilci dobro sodelujejo. Govornikom je bila skupna misel, da osrednje druøtvo v goriœkem delu obœine takøno vozilo potrebuje in da vozilo pomeni izboljøanje poæarne varnosti na celotnem obmoœju. Z veliko odgovornostjo in poærtvovalnostjo vseh zadolæenih v projektu, vrednem veœ kot 23 milijonov tolarjev, pa se naposled veselijo skupaj gasilci in krajani. Med njimi se je zopet potrdila povezanost in odgovornost do pomoœi potrebnim. Trud ljudi in gasilcev razliœnih generacij je obrodil sa- RAZVILI PRVI DRUØTVENI PRAPOR Z razvitjem prapora kot druøtvenega simbola – prvega sploh v vsej svoji zgodovini – so gasilci iz vasice Ivanjøevci v skrajnem severnem delu naøe obœine postavili novi mejnik v svoji 81-letni zgodovini. Dogodka se niso veselili samo gasilci, temveœ tudi krajani in drugi, ki so s svojo prisotnostjo poœastili ta pomembni trenutek. Kot je povedal vaøki predsednik Koloman Kozic, ki je bil tudi v vlogi povezovalca programa, je lahko ob tej priloænosti ponosen vsakdo, ki mu je sveto, kar je naøe in to postavlja pred tisto, kar je od vsakega posameznika. Samo trdna volja in vztrajnost sta poærtvovalne ivanjøevske gasilce vodila na poti do tega dogodka. Kozic je vesel, da je veœina v njihovem kraju takih, ki ærtvujejo œas, denar in svojo voljo za dobro druøtva in s tem kraja. In œe sta volja in vztrajnost, tako Kozic, potem tudi uspehi ne izostanejo. Zaæelel je, da bi tudi prihodnji rodovi spoøtovali delo svojih predhodnikov, saj bo le tako druøtvo deleæno øe mnogih uspehov in jubilejev. Predsednik Koloman Hari je v kroniki druøtva omenil nekatere najpomembnejøe mejnike: leta 1951 dokonœanje in 1989 razøiritev ter obnovitev gasilskega doma; v letih 1961, 1981 in 2003 nakupi motornih brizgaln in leta 1988 nakup orodnega gasilskega vozila IMV. Predsednik druøtva je zakljuœil z besedami, da je bilo doslej nedvomno opravljenega veliko dela, a øe vedno ne dovolj, da bi lahko ob razvitju prapora rekli, da si gasilci v Ivanjøevcih ne æelijo øe kaj, saj se zavedajo, da nesreœa nikoli ne poœiva. »Mi, ki smo tukaj, smo lahko prvi pri sosedu, ko potrebuje pomoœ, in to je vrednota, ki je ne smemo prezreti, ampak na njej graditi svojo prihodnost,« je konœal. Prapor je razvil predsednik OGZ Moravske Toplice Øtefan Kuhar in ob tem zaæelel, naj prapor gasilce in obœane iz tega kraja øe naprej spodbuja k enotnosti, ki traja æe deveto desetletje. Organiziranost operativnih gasilskih enot tudi v tej sredini temelji na podlagi prostovoljnosti, ki je v zgodovini vzdræala vse pritiske. Ali se bo takøna tradicija nadaljevala, pa je odvisno od nas samih, je sklenil Kuhar. Prapor krasi kar 14 spominskih trakov in 57 æebljiœkov. Blagoslovila sta ga duhovnik evangeliœanske cerkve Aleksander Balaæic in æupnik rimskokatoliøke cerkve pater Miha Sekolovnik. Priloænostni kulturni program so pripravili uœenci OØ Fokovci. Trakove so darovali Zavarovalnica Triglav OE Murska Sobota, Obœina Moravske Toplice, druæina Ernesta Eöryja iz Murske Sobote, OGZ Moravske Toplice, Mlinopek Murska Sobota, Lovska druæina Prosenjakovci, Pavle Urankar s. p. iz Laøkega ter prostovoljna gasilska druøtva Berkovci, Strukovci, Motvarjevci, Srediøœe, Suhi Vrh, Prosenjakovci in Selo. dove, ki zahtevajo tudi poveœano odgovornost druøtva – skrb za usposabljanje pri ravnanju s sodobno tehniko. Prosenjakovska avtocisterna je v obœini æe 11. po vrsti, a med vsemi najsodobnejøa. Kljuœe nove avtocisterne je poveljniku Øtefanu Kovaœu kot boter vozila predal podæupan Geza Dæuban. Z æeljo, da bi ga œim manjkrat uporabljali ob poæarih, ga je poveljnik izroœil kar trem øoferjem. Vozilo sta blagoslovila æupnik rimskokatoliøke æupnije Kanœevci pater Donat in duhovnik evangeliœanske cerkvene obœine Domanjøevci Øtefan Beznec. Priloænostni kulturni program so prispevali uœenci tamkajønje dvojeziœne osnovne øole. 29. september 2005 Besedilo in fotografiji Geza Grabar REKORDNO NA KOLESARSKEM MARATONU TERME 3000 Spodobi se, da so jubileji posebej zaznamovani. Najlepøe je, œe je to organizacijski doseæek in tega so se z rekordno udeleæbo na 10. kolesarskem maratonu Terme 3000. Kar 478 kolesarjev iz domovine in tujine so se razveselili organizatorji, OØZ Moravske Toplice in druæba Naravni park Terme 3000. Kolesarji so imeli na voljo tri proge – veliki (49,8 km) in mali (30,5 km) maraton ter druæinski maraton (10 km). Vse so potekale po krajih obœine. Najstarejøa udeleæenca sta bila æe stara znanca kolesarjenja v Moravskih Toplicah, zakonca Fajdiga, iz ØD Triglav Predanovci pa je bila najveœja skupina kolesarjev. Na prireditvenem prostoru sta prof. Evgen Titan iz Murske Sobote in Milan Lah vzvratno vozila na œas 100-metrsko razdaljo. Titan je s ponijem dosegel rezultat 18,95 sekunde, Lah pa s kolesom13,97 sekunde. 4. GOLFSKI TURNIR ZA POKAL OBŒINE Na golfskem igriøœu Livada v Moravskih Toplicah je ob obœinskem prazniku potekal tradicionalni 4. odprti golfski turnih za pokal Obœine Moravske Toplice. Tekmovanja na 18 igralnih poljih, ki je v prvi vrsti namenjeno druæenju in koristnem preæivljanju prostega œasa, se je udeleæilo 53 golfistov in golfistk, v veœini iz Pomurja. Najboljøi igralec iz domaœe obœine je postal Vlado Nemec iz Moravskih Toplic; v bruto seøtevku je med moøkimi zmagal Aljoøa Bencik iz Nemœavec, med æenskami pa Marta Øbül iz Œernelavec. Zmagovalec v neto toœkah, skupina A (HCP 0-18) je postal Ernest Bransberger (Œernelavci), ki je imel tudi najbliæji udarec zastavici (1,40 m); v neto toœkah skupina B (HCP 19-36) pa Mihael Øimonka (Lendava). Z naslovom najdaljøega udarca na turnirju se je okitil domaœi æupan Franc Cipot. Njegova æogica je v enem od udarcev letela kar 255 metrov daleœ. Ivanci JUBILEJNE DESETE VAØKE IGRE Uspeøen nastop na lanskih vaøkih igrah – bili so drugi – je krajanom Ivanec naloæil, da so bili gostitelji jubilejnih, 10. vaøkih iger obœine Moravske Toplice. Domiselne igre in skrbno pripravljeno tekmovaliøœe na igriøœu malega nogometa pri nekdanji øoli je kljub muhastemu vremenu obetalo kakovostno tekmovanje, z dobro gostinsko ponudbo in æivo glasbo pa tudi dobra priloænost za druæenje in zabavo. Kljub temu, da je vabila za tekmovanje prejelo vseh 28 vasi v obœini, je bil odziv enak kot v prejønjih letih, saj smo v Ivancih naøteli ekipe vsega osmih krajev. Devet tekmovalnih iger je ponujalo dovolj priloænosti, da med nastopajoœimi prideta do izraza zdrava tekmovalnost in pozitivno rivalstvo. Œeprav so se æivci med tekmovalci posameznih ekip vœasih skoraj pregreli, je med njimi tudi letos obveljalo osnovno sporoœilo iger – druæenje in zabava. V sestavljanju kmeœkega voza so bili najboljøi domaœi tekmovalci. V nekaterih tipiœnih kmeœkih opravilih, sestavljanju kmeœkega voza ali luøœenju koruze, so bili najboljøi domaœini in skupni zmagovalci, Krnci, slednji so zmagali tudi v iskanju kovanca v moki. Tekmovalci iz Andrejec so bili najboljøi v dveh igrah – skakanju v vreœi in reøevanju »utopljenih« jabolk, domaœini pa kar v treh. Ob æe omenjenem sestavljanju kmeœkega voza tudi v hoji s hoduljami in v vodenju platiøœa kolesa. Vodo s samokolnicami je najhitreje prevaæala ekipa iz Vuœje Gomile, v najprestiænejøi igri, vleœenju vrvi, pa so zmagali silaki iz Teøanovec. V skupnem seøtevku so bili letos na vrhu Krnci, na drugem mestu sledijo Andrejci in na tretjem Ivanci. Tekmovali so øe Teøanovci, Vuœja Gomila, Ivanovci, Fokovci in Bogojina. Ker med nastopajoœih edino øe Bogojina ni gostila obœinskih vaøkih iger, so temu kraju zaupali tekmovanje prihodnje leto. ØPORTNI VIKEND ZA KOLESARJE IN TEKAŒE V drugi polovici junija je æe po tradiciji v Moravskih Toplicah zelo æivahno. Tamkajønja obœinska øportna zveza skupaj s Termami 3000 pripravlja tradicionalni olimpijski tek s sreœanjem imetnikov olimpijske kartice, naslednji dan pa kolesarski maraton Ajda. Letos je tekaøka prireditev pritegnila 120 tekaœev in 28 pohodnikov, 38 pa so jih naøteli na sreœanju imetnikov olimpijske kartice. Tekaœi so se podali na dve razliœni progi, na 3,5 in 10 kilometrov, pohodniki pa po okoliøkih vinorodnih griœih. Najstarejøa udeleæenca sta bila 74-letni Polde Dolenc in 68-letna Tinka Nuœiœ, oba iz Maribora. Tistih, ki so naslednji dan vrteli pedale na kolesih in premagovali bodisi 22 ali 50 kilometrov dolgo progo, je bilo kar 409. Najstarejøa sta ponovno priøla iz Maribora, zakonca Fajdiga. Lojze jih ima 86 let, Marija pa 83. Najøtevilnejøa je bila ekipa Kolesarske sekcije Triglav, najøtevilnejøe druæine pa so bile Vöröø iz Moravskih Toplic, Ambruæ iz Norøinec, Puklavec iz Maribora ter Ferœak in Kreslin iz Murske Sobote. Besedilo in fotografije Geza Grabar 29. september 2005 ÆUPAN SPREJEL ODLIŒNJAKE IN NAJBOLJØE LITERATE Ob koncu pouka v minulem øolskem letu je æupan Franc Cipot sprejel odliœnjake in ravnatelje s treh osnovnih øol v obœini. Mladim je œestital za uspehe in jim zaæelel uspeøno osvajanje znanja tudi v nadaljnjih letih izobraæevanja. Zanimivo, da se je veœina tudi letos vpisala v gimnazijo, od koder bodo imeli brez dvoma najøirøe moænosti vpisa na eno od fakultet. Æupan je poudaril, da razvijajoœa se obœina s øtevilnimi gospodarskimi druæbami in podjetji potrebuje mladi in ambiciozni kader, zato raœuna tudi na njih. Izroœil jim je spominske knjiæne nagrade. Z OØ Bogojina je letos priølo pet odliœnjakov, in sicer: Tina Berden (Filovci), Aleøa Cipot (Mlajtinci), Senta Domjan (Teøanovci), Martina Gabor (Filovci) in Lija Pucko (Bogojina). Na OØ Fokovci so bili odliœni Tamara Baœi (Fokovci), Elisa Horvat (Vuœja Gomila), Nuøa Kosednar (Teøanovci), Tomaæ Puhan (Berkovci), Tamara Sakoviœ in Pavel Zakal (oba Vuœja Gomila). Na DOØ Prosenjakovci so osmi razred z odliko zakljuœili Nina Orban (Krplivnik), Tomas Pocak (Domanjøevci) in Matej Hahn (Prosenjakovci). Ob tej priloænosti je œlanica strokovne komisije Olga Gutman razglasila tudi rezultate v zaœetku leta objavljenega literarnega nateœaja uredniøtva Lipnice za uœence osnovnih øol. Na niæji stopnji je knjiæno nagrado prejela Urøka Casar, na viøji pa Tina Berden, Lija Pucko in Senta Domjan. Na nateœaju za najlepøo zgodbo iz æivalskega sveta sta zmagali Kaja Cipot (niæja stopnja) in Lija Pucko (viøja stopnja). Vsi nagrajeni uœenci prihajajo z OØ Bogojina. Geza Grabar FOTO: Geza GRABAR 29. september 2005 Vuœja Gomila KAPELICA IN MRLIØKA VEÆICA V NOVI PODOBI V zaœetku julija so bili krajani Vuœje Gomile in øtevilni gostje od blizu in daleœ na najviøjem krajevnem hribu Gomba priœa prireditvi, kakrøne v tem kraju na skrajnih juænih obronkih Goriœkega øe niso doæiveli. Namenu so predali obnovljeno kapelico in dokonœno urejeno mrliøko veæico na pokopaliøœu. Kot je orisala v svojem zgodovinskem pregledu povezovalka programa Olga Gutman, je bila kapelica v sedanji podobi sezidana leta 1881, leta 1935 pa je dobila novi, viøji zvonik. Ker je objekt pod spomeniøkim varstvom, je bila obnova od tal do strehe in zvonika toliko zahtevnejøa in draæja. Potrebna sredstva v viøini dveh milijonov tolarjev je gradbeni odbor, ki ga je vodil Alojz Velner, zagotovil s prostovoljnimi prispevki krajanov, precej je primaknila obœina iz proraœuna, v obliki nezaraœunanega dela pa tudi obœinsko Javno komunalno podjetje Œista narava. Novo in privlaœnejøo podobo pa je dobila tudi okolica omenjenih objektov, saj je domaœi vrtnar zasadil roæe in okrasno zelenje. Za poœitek so pod mogoœno lipo, ki so jo domaœini zasadili daljnega leta 1914 v spomin na smrt avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, namestili tudi nekaj klopi. Sicer pa je bila prireditev z osrednjim govornikom, æupanom Francem Cipotom, obenem tudi ekumenski verski obred, v katerem sta sodelovala æupnijska pevska zbora æupnije Martjanci in gmajne Moravske Toplice. Bogosluæje sta opravila økof Evangeliœanske cerkve na Slovenskem Geza Erniøa in pater Donat iz æupnije sv. Bedenika Kanœevci. V bliænji prihodnosti naj bi pokopaliøœe in obnovljena kapelica dobili tudi razsvetljavo. Filovci DEVETO SREŒANJE UPOKOJENCEV Med pomembnejøimi toœkami v letnih programih dela Druøtva upokojencev (DU) obœine Moravske Toplice je tudi druæabna dejavnost. Ob pikniku, ki je bil v Mlajtincih, izstopa tudi poletno sreœanje. Letos je bilo æe 9. po vrsti, veœ kot 300 upokojencev pa se je sredi avgusta druæilo v veœnamenskem prostoru pri øportnem centru v Filovcih. Po uvodnem kulturnem programu domaœih uœencev in ljudskih pevk ter upokojenskega pevskega zbora Marjetica so zbrane nagovorili predsednik DU Rajko Janjiå, predsednik krajevne skupnosti Filovci Ignac Gabor in predsednik tamkajønjega vinogradniøko-sadjarskega druøtva Joæef Horvat. Kot nam je povedal predsednik DU Rajko Janjiå, se njihovo druøtvo, ki je s 750 œlani med najøtevilœnejøimi v obœini, æe pripravlja na obeleæitev 10. obletnice ustanovitve prihodnje leto. Pred tem jih œaka øe jesenski izlet na Pohorje, letos æe tretji, novembra martinovanje v Prosenjakovcih, v zimskem œasu pa ciklus kulturnih veœerov in predavanje o zdravju. NAJLEPØE UREJENI DOMOVI UPOKOJENCEV V tradicionalno akcijo Druøtva upokojencev Moravske Toplice je bilo prijavljenih 16 domaœij. Komisija je odloœila, da ima tudi letos med upokojenci najlepøe urejeni dom Jolanka Janjiå iz Prosenjakovec, sledi njen sokrajan Ivan Rajh, priznanje za tretji najlepøe urejeni dom z nagrado uokvirjenega doma pa je pripadlo Gezi Bedöke iz Lonœarovec. Rezultate so razglasili na osrednji proslavi ob obœinskem prazniku v Moravskih Toplicah. LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Øtefan Ferencek, Franc Gomboc, Joæe Gutman, Nada Lutariœ (predsednica), Tibor Vöröø, Emil Vuœkiœ, Joæe Vugrinec • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peœek, Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: Eurotrade Print Murska Sobota – september 2005 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si Besedilo in fotografije Geza Grabar 29. september 2005 IZDELAVA ENERGETSKE ZASNOVE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE Izvajalec izdelave Energetske zasnove Obœine Moravske Toplice Lokalna Energetska Agencija za Pomurje Viri (slike in fotografije): Naroœnik V. Butala & U. Stritih, 2005 OBŒINA MORAVSKE TOPLICE Nafta Lendava, 2001 Karl Kellner, 2001 ALI VESTE? SE SPRAØUJETE: Morda imate poleg premoga, kurilnega olja in zemeljskega pli-• S œim na najuœinkovitejøi naœin ogrevati zgradbe? na v obœini na voljo tudi lastne energetske vire? Poleg varœe-• Kako zmanjøati stroøke za energijo? vanja z energijo lahko energijo pridobivamo tudi iz lesnih • Kako reøiti problem onesnaæenega zraka? ostankov lokalne lesne industrije, izvira tople vode in drugih ob-• Kam z odpadno toploto iz bliænje tovarne? novljivih virov energije, pa tudi iz komunalnih odpadkov na • Kakøna naj bo energetska oskrba novogradenj? bliænji deponiji ... • Kako izvajati dolgoroœno energetsko in okoljsko politiko? Veœ informacij: Na vpraøanja vam pomaga odgovoriti energetska zasnova. Mojca Breøœak, univ. dipl. ekon. Tel.: 02 / 538 13 54 Joæe Brdnik, inæ. str. Tel.: 02 / 53 49 051 Lo k a l n a En e r g e t s k a Ag e n c i j a z a P o m u r j e Zavod za promocijo in pospeøevanje trajnostnega energetskega razvoja Martjanci Martjanci 36, 9221 Martjanci, Slovenija. lea.pomurje@email.si PORABA ≈ZELENE ENERGIJE« Franc Cipot, æupan N aœin æivljenja, ki postaja vse bolj sodoben, je eden od poglavitnih razlogov, da postajamo vedno veœji porabniki dobrin in uporabniki energije. Œe nam ni vseeno, kakøno okolje bodo od nas podedovali zanamci, se ne bi smeli sprijazniti s tem, da se ne more zaradi globalnega onesnaæevanja ozraœja in vse veœjih koliœin odpadkov niœ storiti. Za okolje lahko tudi sami prevzamemo odgovornost – zaœne se lahko æe z nakupom varœnejøega gospodinjskega aparata, kupovanja izdelkov v okolju prijazni embalaæi, morda – v prihodnosti – pa tudi s kupovanjem ≈zelene energije«, ki sloni na obnovljivih virih energije. Zavedajoœ se nujnosti aktiviranja in animiranja vseh porabnikov energije v naøem prostoru, smo se odloœili, da Obœina Moravske Toplice na pobudo partnerja, Razvojne agencije Sinergija – ki je nosilec, obœina pa prijavitelj projekta – ustanovi Lokalno energetsko agencijo (LEA), ki se bo ukvarjala z moænostmi uvajanja in uveljavljanja obnovljivih virov energije v naøe okolje, naøe domove, gospodarske subjekte in kmetije. Poslanstvo LEA, ki bo pokrivala celotno Pomurje, je predvsem promocija in stalno izobraæevanje ljudi, porabnikov energije, da se usmerjajo v samooskrbo energije. Idejo za vzpostavitev Lokalne energetske agencije za Pomurje smo dobili pri naøih sosedih na Øtajerskem v Avstriji, kjer tovrstna agencija deluje æe nekaj œasa in je v okolju izjemno dobro sprejeta, kar se nenazadnje vidi tudi po tem, koliko porabnikov je tam æe priølo do spoznanja, da alternativna ≈zelena energija« ni samo prijazna okolju, temveœ tudi precej cenejøa. Uporaba geotermalne vode, biomase, sprejemnikov sonœne energije, bioplina, biodizla in toplotnih œrpalk lahko moœno vpliva na zmanjøanje stroøkov ogrevanja v novih in obstojeœih objektih. Vse to pa bi ob vse draæji tradicionalni energiji, predvsem pa napovedani nadaljnji draæitvi nafte, lahko bistveno prispevalo k hitrejøemu gospodarskemu razvoju celotne regije. Kot ustanovitelj LEA smo zelo zainteresirani, da se v okviru sluæb agencije, katerih delovanje bo v preteæni meri financirano iz evropskih sredstev, pripravi Energetska zasnova Obœine Moravske Toplice. To bo temeljni dokument, ki bo na eni strani razkril moænosti izrabe razliœnih alternativnih virov energije in na drugi strani sluæil kot osnova za pridobivanje ugodnosti za prehod na alternativne energetske vire. Ker za izdelavo Energetske zasnove obœine rabimo œim veœ podatkov o trenutnem stanju energetske porabe v naøem prostoru, Vas vljudno prosim, da izpolnite priloæeno anketo in jo œim prej poøljete ali prinesete na sedeæ Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice. E nergetska zasnova omogoœa obœini, da oblikuje primerno energetsko in okoljsko politiko, ki je skladna z razvojno strategijo in prostorskim naœrtom obœine ter zmanjøa stroøke za energijo v zgradbah, ki so v njeni lasti. Obœinsko energetsko zasnovo predstavljata izdelava øtudije in njena izvedba. Øtudija energetske zasnove je dokument, ki je predpogoj celostnega in dolgoroœnega naœrtovanja ter vodenja energetske politike na ravni obœine. V njem so zajeti: • analiza energetskega stanja v obœini, • predlagani ukrepi za uœinkovitejøo rabo energije v zgradbah, ki so v lasti obœine, • in predlog celovite strategije energetskega razvoja obœine s poudarkom na naœrtovanju oskrbe in rabe energije. Izdelavi energetske zasnove sledi sistematiœno izvajanje predlagane strategije in ukrepov. Projekt izdelave in izvedbe obœinske energetske zasnove vodi delovna skupina, ki nadzoruje delo zunanjih izvajalcev, v skladu s svojimi zmoænostmi pa sodelujemo vsi obœani. Sodelovanje obœanov je neprecenljive vrednosti v fazi zbiranja podatkov, ki je zato krajøa in cenejøa, predvsem pa smo obœani tisti, ki lahko s svojo osveøœenostjo na podroœju uœinkovite rabe energije v veliki meri prispevamo k uspeøni izvedbi v zasnovi predlaganih ukrepov. Koristi izvedene energetske zasnove so veœplastne: izboljøanje delovnih in bivalnih pogojev, zmanjøanje stroøkov za energijo in økodljivih vplivov na okolje, nove razvojne moænosti, poæivitev lokalnega gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest in øe bi lahko naøtevali. Seveda pa je lahko proces izdelave in izvedbe energetske zasnove uspeøen samo takrat, ko se obœani zavedamo, da oskrba in raba energije v obœini nista samo stvar obœinske uprave, ampak nas vseh. Izvajalec izdelave Energetske zasnove Obœine Moravske Toplice Lo k a l n a En e r g e t s k a Ag e n c i j a z a P o m u r j e Zavod za promocijo in pospeøevanje trajnostnega energetskega razvoja Martjanci Martjanci 36, 9221 Martjanci, Slovenija. lea.pomurje@email.si S finanœno podporo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana