Poštnina plačana v gotovini Ste v. 189. V Ljubljani, ponedeljek 81. avgusta 1939 Cona Din Lelo VI Pisma iz najmanjše in najmlajše slovanske države: Turčiansky Svaty Martin Mestece Turčiansky Svaty Martin po svoji zemljepisni legi niti ne bi moglo imeti kakega velikega pomena, toda njegov sloves podpira čisto poseben ozir na slavno preteklost v slovaškem narodnem življenju. Nekaj časa po vojski se je celo govorilo, da bi središče Slovaške bilo v T. S. Martinu, kajti Bratislava s svojim nizkim številom Slovanov in večino tujega življa ob prevratu 1918 nikakor ni bila vabljiva za prestolico. Martin pa je imel čisto slovaško preteklost in čisto slovaško prebivalstvo. Vendar so odločili pri izbiri novega stolnega mesta gospodarski oziri na promet, tako da se je Martin moral umakniti s svojimi zahtevami pred Bratislavo. Ostal pa je to, kar doslej Bratislava tudi po dvajsetih letih še ni postala, namreč slovaško kulturno središče. To mestece uživa svoj narodni kulturni sloves od druge polovice preteklega stoletja. Tedaj je postalo središče in ognjišče slovaškega narodnega preporoda. V časih, ko se je začela sistematična madžarizacija Slovakov, je moral priti poraz v Italiji pri Magenti in Solferinu leta 1859, da bi se avstrijski absolutizem spametoval. Avstro-ogrska je začela klicati na pomoč svoje narode. Tako so tudi Slovaki v tem času malce svobodneje zadihali. Leta 1861 je začel izdajati v Budimpešti Jan Francisci politični časopis »Peštbudinske vedomostu, kjer je začel razglabljati o slovaškem političnem programu. Narod je začutil, da mu rastejo krila, ni^pa mogel nikjer razodeti svojih zahtev. Zato so sklicali slovaški voditelji narodno zborovanje v Tur. Sv. Martin, kjer se je res zbralo 6000 ljudi. Ta narodni tabor, kot bi rekli s slovensko besedo, je sprejel tako imenovani svetomartinski memorandum. Memorandum je zahteval upoštevanje slovaškega jezika v uradih, upoštevanje Slovakov v volilnem redu, da bi Slovaki sorazmerno s svojim štdvilom imeli določeno število zastopnikov v peštanskem parlamentu, da bi se slovaške župnije zaokrožile in ustvarile posebno enoto, Slovaško okolje. Od vseh zahtev se je uresničila samo njihova zahteva, da smejo ustanoviti družbo, ki bo gojila kulturo in znanost. Ustanovila se je Matica Slovaška 1862, ki je postala centrum slovaškega narodnega preporoda. Matica je organizirala slovaško znanstveno delo za narodno povzdigo v kulturnem in posredno na gospodarskem polju. Izdala je vrsto znanstvenih zbornikov, zbirala gradivo za zgodovino in narodopisje, izdajala šolske knjige, podpirala slovaške pisatelje, ustalila slovaški pravopis itd. Tako se je tu ustanovila privatna evangeličanska gimnazija, prvo in do prevrata edino žensko društvo Zivena in slovaška tiskarna. Leta 1870 začne izhajati literarni časopis Orel in istega leta preidejo v Martin tudi Pežtbudinske vedomosti in se preimenujejo v »Narodne novinec, najstarejši slovaški dnevnik, ki izhaja še danes kot gla-, silo slovaških evangelikov. Literarni mesečnik, ki prenese vse pretrese, Slovenskč Po-hlady, začne izhajati tu 1881. Vse to razgibano življenje seveda nikakor ni moglo ostati brez posledic na početje Madžarov. V svojim madžarizacijskem stremljenju so uvideli, da vstaja v Martinu novo slovaško življenje, ki bo izredno nevarno za njih narodno »edinost«. Komaj so sezidali hišo za Matico, je stavbo zasedla madžarska voj-ik M« 30 s® zaslišanja, zasegli so imet-fmstili S° vz®li vse in jo raz- i86*1^.6’ -ki ]e bil° zasejano v osemdesetih letih, ni umrlo. Martin je ostal še nadalje središče slovaškega narodnega gibanja. Tu se pred koncem 19. stoletja ustanovi Muzejsko društvo, edina znanstvena organizacija, tu se ustanovi slovaški narodni muzej, Zveza pevskih društev itd. Vsako leto meseca avgusta je zbral Martin v svoje okrilje zborujoče narodne delavce Bili so to prazniki, ki so dajali pobude in radosti za novo delo vsem kulturnim in političnim delavcem. Slovaške narodnjake so za njihovo delo metali v ječe, jim nalagali globe, jih šikanirali — vendar je Martin ostal njih središče in leta 1918. so 30. oktobra prav tu Slovaki razglasili svoje zedinjenje s Čehi. »lin Po prevratu je Martin ostal kulturno središče Slovaške, medtem ko se je politično življenje razgibalo v Bratislavi. A prvi akt nove vlade na Slovaškem le b|’ J dbnovila Slovaško Matico. Od leta 1919 zopet redno deluje. Delovanje Slovaške Matice pa se loči od naše Slovenske Matice. Medtem ko je naša Matica nekaka knjižna družba, ki izdaja le po 4 ali 5 knjig na leto, leposlovnih ali beletrističnih, pa je Slovaška Matica nekaj takega, kot če bi zdruzili *e znanstvene vseučiliške organizacije, našo Mohorjevo družbo ter Prosvetno zvezo. Slovaška Matica je torej znanstvena in ljudsko-vzgojna organizacija. Članov ima okoli oo.OOO. Matica združuje pripadnike obeh slovaških ver in ljudi brez razlike političnega ah svetovnonazornega prepričanja- Dalje ima ^Matica v rokah vodstvo amaterskih podeželskih odrov, ki so lahko odseki matičnega krajevnega odbora ali odseki bivšega Orla in Sokola, in vodstvo združenih slovaških pevskih zborov. Vsako leto se vršijo tekme v recitacijah, v petju in v igranju. Vseh knjig je lani izdala Matica 33 v skoraj 85.000 izvodih. — Turč. Sv. Martin in Malica Slovaška sta imeni, ki sta neločljivo združeni s slovaško sodobnostjo. Vodilni angleški list piše, da Nemčija ni pripravljena izzvati vojno „Se je čas za pogajanja" London, 20. avgusta. AA. Reuter: Diplomatski urednik »Sunday Timesa« piše o povratku lorda Halifaxa v London, ki se je predčasno vrnil s svojega dopusta ter trdi, da njegov nenaden prihod ni v zvezi s kakšnimi novimi odločitvami britanske vlade. Vsa vprašanja zunanje politike so urejena v angleško-francoskem vojnem načrtu. Prav tako ta pakt ureja, da se Poljski pomaga, če bo napadena, ter je za vsak slučaj tudi vse pripravljeno za nejiosredno akcijo. Ob času lanske krize so bile odločitve sprejete zelo naglo, pač po razvoju dogodkov. Danes pa so te odločitve spremljali tudi varnostni ukrepi in obramba je pojx>l-noma pripravljena- Simptomatično je, da je ukinjen odbor ministrov. Govoreč o nemški taktiki piše diplomatski urednik »Sunday Timesa«, da v Berlinu delajo vedno na to, da svet prepričajo, da je vojna neizbežna, ako Nemčija ne dobi od Poljske razne odstope. To pa še ne j>omeni, da je Nemčija pripravljena izzvati vojno. Vsekakor je Nemčija pripravljena počakati, da se prepriča, če morda zidovi Jeriha ne bodo padli že od samega kričanja. Upamo, da bo pred nurnberškim kongresom Hitler popolnoma točno zvedel, da sta Velika Britanija in Francija trdno odločeni, da izpolnita svoje obveznosti do Poljske. Diplomatski urednik »Sunday Timesa« nadaljuje ter pravi, da v gotovih nemških krogih računajo, da bi bilo mogoče Poljsko uničiti, še preden bi mogli Francija in Velika Britanija iz- vršiti kak pritisk na nemško zapadno fronto ter da bo jsozneje lahko mogoče skleniti poseben mir z demokracijami. Odgovor na te domneve, tako " pravi diplomatski urednik lista, je sedaj v angle-ško-poljskem sporazumu o zvezi, ki se pripravlja v Londonu in ki določa, da Velika Britanija ne more skleniti posebno premirje z Nemčijo. Isti urednik komentira tudi pisanje nemškega tiska ter pravi, da Nemci vedno razširjajo svoje zahteve. Te razširjene zahteve, tako pravi član kar, So jasne vsem onim, ki poznajo zemljepisno karto Evrope. Tudi mi v Veliki Britaniji zelo dobro vemo, da zahteva, da bi se ta politika izvedla do konca, ne pomenja drugega kot vojno, v kateri bi tudi naša država sodelovala z vso svojo silo. Mi smo gotovi, da bomo zmagali, toda mi ne želimo, ‘da pride do vojne in zaradi tega smo s svoje strani pripravljeni zahtevati od naše vlade, da potom Chamberlaina in lorda Halifaxa pošlje Nemčiji čim jasnejši opomin. Zato je jjotrebno, da se pospešijo obrambne mere in varnostni ukrepi ter da se jasno pove, na kateri strani se naša država nahaja. Znano je, da Velika Britanija podpira fronto miru, toda ne kot fronto proti Nemčiji, temveč kot fronto proti napadalcu. Vsak napad na kakšno drugo državo, ki bi bil podoben prejšnjim napadom, bo izzval oboroženi spopad. Ce bi se v Nemčiji vrnilo razpoloženje, da se preide zopet k pogajanjem, in če se ne bo več govorilo o napadih in grožnjah, potem je jx>t v London odprta. Medtem pa, ko traja živčna vojna, bomo mi okrepili svoje V Berlinu so zadovoljiti z besedami sv. očeta Berlin, 20. avg. AA. DNB poroča: Današnji govor sv. očeta po tekstu, ki so ga prejeli v Berlinu, je v berlinskih političnih krogih naletel na splošno odobravanje. V omenjenih krogih podčrtavajo ostre stavke svetega očeta papeža Pija XII., ki zahteva mir pravičnosti, svobode in narodne časti. Tukaj poudarjajo, da je to ravno tisti mir, ki L išče Nemčija, kateri je bil takšen mir navzlic im obljubam z najbrutalnejšiml sredstvi odvzet. Za takšnim mirom hrepeni nemški narod, ki je skupaj s svojim voditeljem krepko odločen, da ga tudi doseže. Ciano v Albaniji Tirana, 20. avgusta. AA. ATA: Italijanski 'zu-minister grof Ciano je prispel v Tirano ob 13.10 s tromotornim letalom. Na letališču so ga pozdravili državni podtajnik za albanske zadeve Bemni, kr^ namestnik general Jakomini, povelj-, °horozene sile v Albaniji general Guzoni, predsednik albanske vlade iSefket Verlaci s člani vlade, stalni svetnik pri predsedstvu vlade gene-• Ir!!20 ln, vehko število uglednih političnih in vojaških osebnosti ter prdstavnikov fašizma. Ko se je grof Ciano vozil skozi prestolnico, mu je ljudstvo prirejalo burne manifestacije in ga pozdravljalo v zivopisanih narodnih nošah iz raznih krajev Albanije. Povsod so vihrale italijanske in albanske zastave, prav tako pa so pozdravile grofa Ciana številne organizacije z italijan-skimi in albanskimi zastavami, na katerih so bili veliki napisi: »Duce«. Manifestacije so se nada-ljevale tudi na Skenderbengovem trgu in po vseb osrednjih mestnih ulicah. Italijanskega ministra, ki se je vozil v prvem avtomobilu, je spremljala velika povorka drugih avtomobilov. Grof Ciano je odzdravljal z rimskim pozdravom. V Tirani je grof Ciano obiskal zgradbo namestništva, kjer je sprejel predsednika ministrskega sveta Verlaci ja in člane albanske vlade. Iz vladne palače se je grof Ciano s spremstvom podal v zgradbo albanske fašistične stranke, kjer je sprejel delile mladine, Balile, avantgardistov in mladih fašistov. V mestni občini so pozdravili grofa Ciana prefekt prestolnice ter predstavniki raznih verskih oblasti. Tiranski prefekt je pozdravil italijanskega gosta z dobrodošlico, v kateri ga je predvsem prosil, naj bo pri Njegovem kr. veličanstvu in cesarju ter pri duceju, ustanovitelju cesarstva, tolmač čuta lojalnosti, udanosti •n pokorščine od vsega albanskega naroda za vse ukrepe, ki jih je storil v korist Albanije. Italijanski zunanji minister se je zahvalil prefektu za pozdrav ter podčrtal, da je preteklo komaj nekaj mesecev, odkar je Albanija izbrala s svojo voljo svojega suverena Nj. Vel. Viktorja ^fnuek III., kralja Italije in cesarja Etiopije-teh nekaj mesecih je fašizem, kakor vedno, vse svoje obljube hitro spremenil v delo, Grof , kh da prinaša albanskemu narodu pozdrav duceja, ki stalno bdi nad Albanijo. Konec govora grofa Ciana je bil spremljan z dolgotrajnimi in navdušenimi manifestacijami. takoj nato je grof Ciano svečano odprl novi vodovod v Tirani. Zatem si je ogledal dela, ki se sedaj izvajajo v Albaniji, zlasti pa si je ogledal novi veliki olimpijski stadion, ki se gradi v albanski prestolnici. Kp je prispel na letališče, od kjer se je odpeljal proti Draču, je grof Ciano sprejel brzojav od kralja in cesarja, v katerem mu sporoča, da mu je izročil najvišje italijansko odlikovanje red Anuncijate. Zaradi te visoke pozornosti je bil grof Ciano zelo ginjen. Drač, 20. avgusta. Po prihodu v Drač je italijanski zunanji minister grof Ciano z italijanskimi tehniki pregledal načrte o zboljšanju poljedelske proizvodnje v okolici Drača in drugih albanskih pokrajinah. Ti načrti obsegajo 250.000 hektarov zemlje, ki bi se uporabila za kolonizi-ranje poljedelcev brez svojih posestev. Grof Ciano je prisostvoval tudi polaganju temeljnega kamna Čut zmernosti in pravičnosti, ra kar ee zavzema papež Pij XII, so po mnenju tukajšnjih krogov dala Poljski pobudo, da samovoljno in -trdovratno vzdržuje naprej nepravičnost ter da z brezobzirnostjo uniči vse, kar je nemškega. Na Poljskem so se že zatekli k sili, katero sveti oče odločno odsvetuje, Z isto resnostjo, s katero se danes ocenjujejo besede svetega očeta, je treba pokazati na odgovornost onih vlad, ki stalno prepričujejo o svoji odločnosti, da rajše vržejo vso Evropo v vojne zaplefljaje, kakor pa da bi vpostavili pravičnost in svobodo onih, ki 6e ji morajo še odrekati. pri velikem vodovodu, M ga gradijo Italijani v Albaniji. Ta vodovod bo dovajal vodo v Drač z 12 km daljave, v rezervoar pa bo šlo 2 milijona litrov vode. Praznik sv. Stefan«* na Madžarskem Budimpečta, 20, avgusta, o. Madžarska brzojavna agencija poroča: Danes so po vsej Madžarski zelo svečano proslavili madžarskega kralja sv. Stefana. V vsej državi 60 bile hiše okrašene. V tradicionalnem sprevodu v prestolnici kateremu je bil na čelu pn-mas Madžarske, so sodelovali tudi kr- namestnik, princi in princese, vojaški dostojanstveniki, prav tako pa so sodelovale prvič tudi delegacije s področij, ki so bile priključene Madžarski. Zvečer je bil prirejen veličasten ognjemet. Raba jezikov v protektoratu Praga, 20. avgusta. AA. DNB: Vlada protektorata je objavila danes svoj sklep, s katerim se ureja uporaba jezika v protektoratu. Na temelju te odločbe se bodo morali Slovaki v uradnem občevanju z uradi protektorata Češke in Moravske ter z nemškimi državnimi činitelji posluževati nemškega jezika. V uradnem občevanju organov protektorata z uradnimi mesti tujih držav se bo vedno uporabljal tudi nemški jezik, prav tako tudi tam, kjer se je doslej uporabil češki jezik, bodisi izključno češki ali pa poleg kakšnega drugega jezika. Vsa uradna sporočila bodo činitelji protektorata izd*'*'- « obeh »ezikih. Pravniki se sestanejo v Gdansku Gdansk, 20. avg. o. Kongres pravnikov vzhodne Prusije bo 21. do 25. avgusta v Gdansku v prisotnosti ministra brez listnice dr. Franka, predsednika nemške akademije dr. Biderja, šefa pisarne rajha Seys Inquart,a, dunajskega, gauleiterja in predstavnikov narodno - socialističnih oblati v svobodnem gdanskem mestu. Pri tej priliki bodo udeleženci kongresa imeli več govorov. Iz Slovaške Bratislava, 20. avgusta. AA. Havas: Slovaški notranji minister je izdal naredbo, glasom katere je prepovedano uvažanje češkega lista »Lidove Noviny«, glasila bivše češke katoliške stranke. Ta prepoved je obrazložena z dejstvom, da je list objavil neke napade proti Slovaški. Bratislava, 20. avgusta. A A. Havas: Slovaška policija je odkrila centralo za nezakonito propagando, ki je razširjala letake proti slovaški vladi. Doslej je bilo aretiranih 30 oseb, med katerimi je tudi nekaj Čehov. Pričakujejo novih aretacij. živce. Zedinjen narod je nasproti svojim prijateljem varen. Garvin piše v »Observerju«: V bedasti živčni vojni počasi dobiva britanski narod vojno. V tej tekmi bo angleški solidni temperament pomagal Angležem, da vojne ne izgubijo. Tudi francoski narod je izvojeval slično vojno na svoj naičn. Poljaki pa trenutno, vodijo kontrolo nad svojim znanim temperamentom. Oni so mirni, ker vedo. da je za njih samo en varnostni ukrep na svetu: Živeti ali umreti! Pariz, 20. avgusta. AA. Havas. Današnji listi se pečajo med drugim tudi z zadnjim obiskom madžarskega ministra grofa Czaky.ja v Nemčiji. Grof Vladimir d’Ormesson piše v listu »Figaro« med drugim, da je pri madžarskem narodn izredno močno razvita zavest o potrebi brezpogojne ohranitve neodvisnosti države. »Jour« je mnenja, da v mednarodnem položaju nastaja preobrat, ki zasluži mnogo večjo pozornost kot kdajkoli poprej. »Ordre« je mnenja, da zunanjepolitična bilanca preteklega tedna ni bila ugodna za totalitarne države ter dodaja, da jim ta bilanca dokazuje, da je pot pogajanj mnogo koristnejša, kakor kakšna druga pot. Glavno glasilo socialistov piše o isti stvari ter smatra, da so pričeli v totalitarnih državah pravilno razumevati realnost velikih zapadnih evropskih sil. List je pa pri tem tudi mnenja, da bodo totalitarne države še vedno skušale to odločnost zapadnih velesil omajati. Končno list pristavlja, da bi bilo vsako popuščanje v vsakem trenutku usodepolno za Evropo. Attolico je prihitel v Monakovo London, 20. avgusta. AA. Reuter: Italijanski veleposlanik Attolico je bil včeraj v Monakovu, ni pa mogoče dobiti potrditve o njegovem sestanku s kanclerjem Hitlerjem v Berchtesgadenu. Znano je le, da je poslanik Attolico snoči ob 11 govoril telefo-nično z Mcmakovom iz dvorca Fuschl v bližini Solno-grada, kjer se trenutno nahaja tudi zunanji minister v. Ribbentrop. Konferenca baltskih držav Riga, 20. avgusta. AA. Stefani: Baltski politični krogi kažejo veliko zanimanje za predlog bivšega predsednika estonske vlade Tenisona za sklicanje konference vseh baltskih držav, na kateri naj bi se sklenil pakt vzajemne varnosti in jamstev, s čimer naj bi se zagotovila tudi svoboda pomorskega prometa na Baltskem morju. Berlin, 20. avgusta, o. Nemški finančni minister odpotuje v Italijo, da vrne obisk svojemu italijanskemu tovarišu. V Italiji bo ostal približno teden dni. Cer - prva si|afna zmaga v svetovni vojni Belgrad, 20. avgusta. V soboto, dne 19. t. m. je bila na Ceru krasna in velikanska ljudska proslava zmage srbske vojske na Ceru. Od vseh strani se je zgrnilo ogromno ljudstva, da s svojimi odličniki na čelu proslavi petindvajsetletnico slavne bitke na Ceru, ko je srbska vojska po štiridnevni bitki premagala Potiore-kove divizije in jih zapodila nazaj čez Drino. To je bila prva sijajna zmaga v zgodovini dolge svetovne vojne! Ze dan poprej se je ljudstvo začelo valiti proti Ceru. Z Oplenca so prinesli dvanajst slavnih polkovnih zastav tistih edinic, ki so se borile v bitki pri Ceru. Zastave so najprej slovesno sprejeli v Šabcu, in sicer rezervni oficirji, ki so nosilci Kara-djordjeve zvezde. Zastave je blagoslovil pa-trijarh, nato pa so jih dali zastavonošem, bivšim cerskim bojevnikom, da so jih odnesli na Cer v spremstvu zastopnikov rezervnih oficirjev in bojevnikov. Na dan proslave so se zgrnili okoli spomenika na mestu bitke tisoči in tisoči iz Podrinja in Mačve. Cesta od šabca do Te-keriča, ki je 32 km dolga, je bila ena sama nepretrgana veriga ljudi, ki so hiteli na mesto proslave. Pred spomenikom so bila določena slavnostna mesta za nosilce Karadjor-djeve zvezde, Belega orla, Albanske spomenice in druge. Na posebnem mestu je zavzel svoje mesto kraljev zastopnik, kraljev namestnik dr. Radenko Stankovič, navzoči pa so bili še predsednik vlade Dragiča Cvetkovič s številnimi ministri, vojneg ministra je zastopal njegov pomočnik general Lukič, dalje so bili navzoči člani diplomatskega zbora, vodje tujih vojaških odposlanstev, vseh vodilnih državnih ustanov in vsi voditelji vseh rodoljubnih organizacij. Po cerkvenih obredih, ki jih je opravil patrijarh Gavrilo, je govoril prvi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Določil je pomen velike zmage srbske vojske in poudaril, da nas morejo težki časi, ki se zbirajo okoli nas, ob 12. uri pomiriti, nas izmodriti in prepojiti z duhom cerskih junakov. Za njim je govoril predsednik Združenja rezervnih oficirjev, nato pa še generala Uroš Tešanovič in Dušan Trifkovič in rezervni kapetan Zivojin Vasiljevič. Po govorih je bil mogočen sprevod vseh mimo spomenika junakom iz Cera. Veličasten prosvetni tabor in blagoslovitev novega prosvetnega doma na Vrhniki Vrhnika, 20. avgusta. Rojstni kraj velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja je danes praznoval prav poseben praenik, veličasten in pomemben za razvoj naše narodne kulture. Vrhnika se je že na predvečer slovesno pri-pjavila na ta dan. Zvečer ob 9 je zavila pred novi Prosvetni dom lepa haklada. ki sta jo priredila Fantovski odsek in Dekliški krožek. V dolgih kolonah so korakali člani in članice ter mladci s plamenicami skozi Vrhniko, na njih čelu pa je igrala vrhniška godba strumne koračnice. V ranih nedeljskih urah pa so se oglasile budnice, ki 60 naznanile Vrhničanom velik praznik. Vrhnika sama je bila vsa v zastavah, novi Prosvetni dom pa v zelenju in zastavah. Velik prostor pred Prosvetnim domom je bil okrašen 7. mlaji in jambori, na katerih so vihrale državne zastave. Od blizu in daleč so prihiteli Notranjci na ta svoj največji in najlepši letošnji nastop, ki je bil združen z blagoslovitvijo novega Prosvetnega doma na Vrhniki, na katerega je vrhniško Prosvetno društvo čakalo polnih 30 let. Pred Prosvetnim domom se je zbrala tisoč-glava množica in pričakovala odlične goste. Okrog 10.15 ee je pripeljal ban dr. Marko Natlačen s soprogo — botrioo novega Prosvetnega doma. Pred Rokodelskim domom je pričakovala visokega gosta in botro častna četa Fantovskega odseka, v imenu Vrhničanov pa sta želela banu dr. Natlačenu dobrodošlico vrhniški župan g. Ignacij Hren in vodja prosvetnega tabora odvetnik M. Marolt. Tam so se zbrali tudi drugi odlični zastopniki, med njimi okrajni glavar dr. Maršič, poslanec Miloš Stare, zastopnik poveljnika vrhniškega vojaštva kapitan dr. Kessler. domači dekan Burnik, ribniški dekan Skubic in dekan Kette. Ban dr. Natlačen je najprej obšel častno žeto Fantovskega odseka, nato pa se je začel izpred Prosvetnega doma pomikati po glavni cesti proti središču mesta mogočen sprevod. Na čelu je jezdil konjenik, ki je nosil državno zastavo. Za njim je jezdila godba fanfar, nato pa je stopala skupina jezdecev v narodnih nošah. Za njimi 60 korakali Vrhničani, ki so nosili starodavni simbol Vrhnike — ladjo Argonavtov. Sledile so skupine zastav, za katerimi so korakali telovadci Fantovske zveze v krojih, nakar je nosil zastavonoša Fantovskega odseka zvezino zastavo, za njim pa je šla kolona članov FO v uniformah. V štirih dolgih kolonah so korakali mimo častne tribune, na kateri so bili zbrani visoki gostje. Sledila so dekleta, ki so živahno pozdravljala odličnike in šla naprej skozi gost špalir. Nato so šle mladenke in mladci z zastavo ter naraščaj. V sprevodu so ves čas igrale krepke koračnice tri godbe. Dolg in živahen sprevod pa so zaključile lepe narodne noše, ki jih je bilo izredno mnogo, in lepo okrašeni vozovi z narodnimi nošami ter oddelek kolesarjev z okrašenimi kolesi. Ko so se zbrale zadnje kolone dolgega sprevoda spet pred novim domom, se je začela sveta maša pred oltarjem, ki je bil postavljen v odprtem preddvorju novega doma. K oltarju je pristopil domači dekan Burnik. Med sv. mašo je prepevala vsa množica nabožne pesmi in v tihi pobožnosti spremljala sveto daritev. Pridigo je imel ribniški dekan Skubic, ki je pred tridesetimi leti kaplanoval na Vrhniki in tedaj ustanovil Prosvetno društvo in telovadno društvo Orel. V globoko zasnovanem govoru je poudarjal, da Cerkev vedno podpira ljudsko prosveto in narodu skuša pomagati, da se dvigne v gmotnem, socialnem in duhovnem oziru. Prosvetno zborovanje Po končani sv. maši je g. dekan Skubic opravil blagoslovitveni obred, katerega je spremljal z ubranim pet j epi domači pevski zbor, nato pa je blagoslovil prostore doma. Po cerkveni slovesnosti je spregovoril najprej predsednik notranjskega tabora odvetnik dr. Marolt Ob vsesplošnem odobravanju in navdušenju množic je prebral vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., kateremu notranjsko prebivalstvo, zbrano na taboru na Vrhniki, izraža vdanost, zvestobo in ljubezen. Godba je zaigrala državno himno, množic* pa je vzklikala. S prav takšnim navdušenjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. kr. Vie. knezu namestniku Pavlu. Z obžalovanjem je predsednik tabora omenil, da ni navzoč boter novega Prosvetnega doma, predsednik senata dr. Korošec. Predlagal je, da se mu pošlje pozdravna brzojavka, v kateri kliče notranjsko prebivalstvo botru novega doma krepki: »Bog živi!« Za njim je spregovoril predsednik gradbenega odbora za novi Prosvetni dom vrhniški župan Ignaciji Ilren stopil k mikrofonu ban dr. Natlačen in sporočil, da mu je boter novega Prosvetnega doma dr. Korošec naročil, naj ga zastopa na današnjih slovesnostih. Prav tako ga je naprosil tudi gradbeni minister dr. Krek, ki je žal zadržan m se lepe slovesnosti ne more udeležiti. Ban dr. Natlačen je najprej čestital Vrhničanom v imenu botra dr. Korošca k mogočnemu in veličastnemu domu, ki so ga zgradili s skupnimi napon. Čestital jim je tudi v imenu ministra dr Krek* ter tem čestitkam pridružil tudi svoje z željo, da bi vsi, ki*bodo zahajali v ta dom po izobrazbo, našli v njem čim več pobude za pravo prosveto. Prekrasen govor prof. dr. Lukmana Spregovoril je nato slavnostni govornik, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, ki je v svojem govoru omenil, da blagoslovitev prosvetnih domov pomeni za vsak kraj velik praznik. Saj vsak prosvetni dom nudi varno zavetje prosvetnemu delu. Novi domovi bodo pomagali vzdigni h slovensko ljudstvo moralno in mu bodo zgradi l trdne temelje, tako da bomo postali vedno bolj močan obrambni zid naše ponosne kraljevine Jugoslavije. . , . „„ Pogostokrat se danes govori o vprašanju malih narodov. Osnovni problem malega naroda pa je moralnega značaja, zato je treba ohraniti na-šemu narodu moralno zdravje, ohraniti mu je treba zavest, da ima od Boga dano pravico, na je na zemlji svojih očetov in da ima pravico govoriti v maternem jeziku, da ima pravico razvijati se v državni skupnosti, ki si jo je po krvnem sorodstvu s svojimi južnimi brati izbral in ustvaril. Ta očetna zemlja in ta državna skupnost je življenjski prostor slovenskega naroda. Božja previdnost, ki deli med ljudi talente, je tukaj na Vrhniki zbudila moža, ki je z nepopisno tenkočutnostjo zajel blagoglasje našega jezika ki je s strastno ljubeznijo slavil svojo Vrhniko’ in opisoval Sv. Trojico, ki je z otroško ljubeznijo častil svojo mater. Za sv. Avguštinom ni morda nihče več lepše pisal o svoji materi kot Vrhničan Ivan Cankar. Ta naša zemlja je bogata na umotvorih svojih sinov. Prosvetno delo mora dvigati te zaklade, da ne bodo zakopani in neznani. To delo pa je naloga naših prosvetnih društev. Bogatiti razum, blažiti srce in krepiti voljo, to je našega prosvetnega dela glavno geslo. Kaži- pot naj pa bo: otroška vernost in bogu vdanost škofa Slomška, socialno čustvovanje dr. Janeza Ev. Kreka, nepremagljiva vztrajnost škofa dr. Jegliča in modrost dr. Antona Korošca. Množica je s silnim navdušenjem sprejela besede govornika, godba pa je zaigrala fantovsko himno. Odvetnik Marolt je zatem še prebral pozdravni brzojavki, ki sta jih poslala poslanec Smersu in župnik Franc Vovko. S posebnim navdušenjem je bila sprejeta pozdravna brzojavka dr. Korošca, ki je sporočil, da se tabora žal ne more udeležiti, pa da kot boter novega doma Vrhničanom naj-iskreneje čestita k blagoslovitvi nove prosvetne trdnjave. S tem je bilo prosvetno zborovanje končano in visoki gostje so si ogledali mogočni dom. Zborovanja se je udeležilo kakih 5000 ljudi, v sprevodu pa je korakalo okoli 1000 članov in članic Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov ter narodnih noš. Popoldne ob 3. je bil v Grogarjevem dolu na stadionu lep telovadni nastop, katerega je gledalo okoli 6000 ljudi. Nedeljski policijski in drug drobiž Tiralica za razbojnikom Roganom - Plinska maska na gasilski razstavi ukradena Ljubljana, 20. avgusta. Ljubljana se je danes, na nedeljo, preselila na vse kraje in vetrove, hitela je na izlete, na planine in v soboto, še bolj v nedeljo zjutraj-Dopoldanski vojaški koncert v Zvezdi je bil dobro obiskan. Bila je živahna promenada in občinstvo je burno aplavdiralo godbi za vsak komad. Zanimivo je, da je vojaška godba izvajala kot prvo točko koncerta Blaža Arniča »Gasilsko koračnico«, ki ima za seboj prav zanimivo zgodbo. Skladatelj je to koračnico komponiral pred 15 leti. Šele sedaj je prišla do veljave. Mnogi so bili kar presenečeni, ko so prvič čuli to lepo koračnico. Prav vroč dan, saj je bila najvišja toplota + 25 stopinj Celzija, je kopalcem in kopalkam nudil priliko, da so se kopali in sončili na vseh prostih kopališčih, ob vseh rekah in potokih, nekateri kar ves dan. „ Nedeljski kroniBt mora z zadovoljstvom zapisati, da je nedeljska policijska kronika prav siromašna. Od sobote naprej bilo nikakih omembe vrednih dogodkov. Vladal je povsod prav vzoren red in mir. Nikjer ni bilo kravalov, nikjer se niso pojavili vlomilci in tatovi, sleparji so ždeli, pretepači pa so v Ljubljani itak prav redki. Še policijski anali nam podajajo prav revno gradivo. Na vse varnostne organe, tako na vse policijske stražnice in na vse orožniške postaje v Sloveniji, kakor tudi v sosedni savski banovini je ljubljanska policijska uprava po svojem dnevniku poslala natančen opis razvpitega razbojnika Alojzija Rogana, o katerega razbojništvih je dnevni tisk že mnogo pisal. Rogan je rojen 17. junija 1911 v Matjaševcih, okraj Murska Sobota, visok e 173 cm, oblečen v temno obleko. Njega sprem-ja Pavla Vižovnik, ki ima eno stekleno oko in se je v Mariboru izdajala za Pavlo Jazbinšek. Pravijo, da se je Rogan priklatil do Celja in naprej ter skuša pobegniti v smeri proti jugu. Kaj so vse skušali žeparji in drugi tatovi pokrasti udeležencem gasilskega kongresa! Splošno so imeli žeparji ob tem kongresu manj dobrih poslov, kajti ljudje so pazili na denar. Železniška policija je za časa gasilskega kongresa najstrožje pregledovala vse potniške vlake na vseh progah. Budno je pazila na sumljive tipe, ki so se pojavljali zlasti na progi Zagreb—Zidani most—Ljub- I ljana. Žeparji pa so se spravili tudi v hrzovlake. I Tako se je neki žepar vozil v jutranjem brzovlaku iz Kranja proti Ljubljani na praznik Velikega šmarna. V vagonih III. razreda je bila velikanska gnječa. In žepar je odnesel M. Hafnerju iz Škofje Loke listnico, v kateri je imel najrazličnejše dokumente in listine ter nekaj denarja. Hafner je oškodovan za 500 din. Tat je ukradel celo plinsko masko znamke D. G. A., vredno 250 din. Odnesel je dalje štiri zdravniške škarjice, dve »Dajmon« bateriji in eno injekcijsko iglo v skupni vrednosti 810 din. Vsi ti predmeti so bili ukradeni v telovadnici I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici, kjer je gasilska razstava. Gasilska zajednica dravske banovine je oškodovana za 810 din. Ljubljančani se hite preskrbovati že sedaj za zimo s kurivom. Trg za drva, ki je na Grudnovem nabrežju, je bil v soboto izredno živahen. Iz raznih krajev Dolenjske so pritisnili kmetje z velikimi vozovi lepih bukovih drv, Ižanci so nekoliko rezervirani. Cene bukovim drvam so najrazličnejše. Sprva drže kmetje drva od 75 do 85 din kubični meter, pozneje pa cene zelo znižajo. Vesti iz bolnišnice Od sobote na nedeljo je bilo sprejetih več ponesrečencev in poškodovancev. Iz Goropeke na Gorenjskem so pripeljali posestnika Franceta Kokalja, ki ga je ustrelil v trebuh Ivan Peternel. Strmelo Antona je podrl v Št. Vidu nad Ljubljano neki avto, ki je zdrvel naprej. Napaden je bil v Kostanjevici neki ljubl;anski profesor. Neznanci 60 ga močno poškodovali po roki m glavi. ' . . . r ■ Vrtnar Ivan Strelec, zaposlen v papirnici uon-čane, je dobil strel v glavo. Prevžitltarica Javornik Marija je dobila težke poškodbe po glavi, ko je šla po cesti proti Šmarju in jo je podrl neznan kolesar. Posestnika sin Miha Kepic je doma v Dragomlju padel z drevesa in se močno poškodoval. Jožefa Osolnik, hči služkinje iz Zg. Hotiča, je doma tako nerodno padla, da si je zlomila nogo. Pri lesni industriji Joži v Kočevju zaposleni delavec Lojze Benčina je v gozdu podiral smreke. Ena je padla nanj in mu zdrobila levo nogo nad kolenom. Rudarjev skl France Sever je padel z drevesa in si zlomil deecio roko. Mariborski drobiž Maribor, 20. avgusta. Zborovanje viničarjev. V veliki dvorani Zadružne gospodarske banke je bilo v nedeljo dopoldne veliko zborovanje viničarjev ZZD, ki ga je vodil predsednik Riko kot zastopnik viničarjev iz Ljutomera. Zborovanju je prisostvovalo ©koli 500 viničarjev ter j® bila velika dvorana nabito polna. Kot prvi je govoril kot zastopnik ZZD g. Rues o pomenu njihove strokovne organizacije. Centralni tajnik ZZD g. Peter Rozman pa je govoril o viničarskem vprašanju ter nazadnje raztolmačil novo viničarsko uredbo. Ob koncu je bila sprejeta obširna resolucija, ki je bila odposlana na g. bana dr. Natlačena. G. ministru Snoju je bila odposlana pozdravna brzojarvka. Pojasnjeni vlomi v mariborski okolici. Kakor smo že poročali, so oblastva izsledila drzno razbojniško tolpo, od katere je večji del že za zapahi, dočim se vodja tolpe Alojz Rogan še vedno skriva po gozdovih in je upati, da bo tudi on kmalu izsleden. Vrlim studenškim orožnikom pod vodstvom svojega poveljnika g. Jože Žagarja je uspelo pojasniti dva vloma, ki sta bila izvršena v noči na 3. in 13. julija v trgovino Antona Štoka v Kamnici. Plen je bil izdaten. Pokradli so razno manufaktumo in špecerijsko blago v vrednosti okrog 5000 din. Ta dva vloma so izvršili zloglasni razbojniki Milan Peša, Alojz Rogan in Franc Knez. Blago so odnesli v stanovanje Ivana Jaz-binška v Studencih, kjer so ga razprodajali. Pred pobegom je Jazbinšek shranil pri neki stranki v drvarnici še dva zaboja raznega blaga, ki izvira iz vloma pri trgovcu Štoku v Kamnici. Našli 60 pa še razno drugo blago, katero so pokradli na drugem matu in izvor katerega je še do sedaj ostal nepojasnjen. Cim bosta enkrat izsledena Rogan in Knez, bodo še marsikateri vlomi, ki do sedaj še niso pojasnjeni, osvetljeni. Naplavljeno truplo. V Sv. Ožbaltu je Drava naplavila truplo 25 do 30 let stare ženske. Ker niso našli nobenih listin, indentiteta utopljenke, ki je ležala 10 do 15 dni v vodi, niso mogli ugotoviti. Ker na truplu ni bilo opaziti nobenih znakov nasilne smrti, je bilo pokopano na tamošnjem farnem pokopališču. .... . Pobegi od doma. Gostilničar Alojz Lisjak je prijavil policiji, da je 5. t. m. njegova 36 let Stara služkinja Neža Pušnik odšla na sprehod, ker je imela prost dan, in se do danes še ni vrnila. Lisjak se boji, da se ji je kaj hudega zgodilo, ter je pro6il policijo, naj jo izsledi. — V St. liju pa je pobegnil od doma 15 letni sin gostilničarke Ljud--mile Dimnik, Karel, ter je med potom še dvignil v Pesnici znesek 682 din pri neki stranki na račun. Fant je visoke in močne postave. Tatovi medeninastih kljuk zopet na delu. Iz vežnih vrat Prešernove ulice št. 2 in 4 je do sedaj še neznan tat odtrgal medeninasto okovje, ki služi na zunanji in notranji strani pri ključavnici, ter povzročil lastniku 200 din škode. Tat je bil celo tako drzen, da se je podal še v II. nadstropje hiše št. 2 v Prešernovi ulici in tam celo demontiral električni zvonec in odnesel medeninasti pokrov. Listnico s 540 din gotovine je zgubil na sprehodu po mestnem parku zasebnik Miroslav Krapil iz Kunovice na Češkem. Krapil se je nahajal na počitnicah ter si je sedaj celo moral izposoditi de-nar, da se je lahko vrnil v svojo domovino. Tovariša v Nemčiji pokradel in pobegnil v Jugoslavijo. Zasebnica Marija Oset iz Tezna je prijavila policiji, da je 17 letni delavec Make U. I jz Maribora pokradel njenemu sinu Romanu Ple-teršniku, delavcu v Olsdorfu. bivša Zg. Avstrija, obleko in perilo ter razne listine v vrednosti okrog 1000 din, ter nato pobegnil čez mejo v Maribor. Osetova navaja v prijavi, da je U. stanoval skupaj z njenim sinom ter je, ko se je podal njen sin na delo, U. priliko izkoristil, da ga je okradel in pobegnil. Tabor v Podbrezjah Kranj, 20. avgusta. V Podbrezjah pri Podnartu je bil danes prosvetni tabor v proslavo 30 letnioe domačega prosvetnega društva. S taborom je bila združena tudi prireditev tržiškega okrožja ZFO in ZDK. Več kot 2000 mož in žena se je zbralo, okrog 1000 pa je bilo fantov in deklet, ki so korakali v popoldanskem sprevodu k cerkvenemu opravilu. Ob 3 popoldne je bil na tab ometn prostoru telovadni nastop, vmes pa je imel idejni govor o nalogah naše prosvete prof. Josip Solar iz ŠL Vida. Za njim je govoril o nalogah narodnoobrambnega dela prof. Etbin Bojc iz Ljubljane. Med prireditvijo se je pripeljal tudi ban g. dr. Marko Natlačen s svojo soprogo ter s kratkim govorom pozdravil taborjane,, zlasti pa nastopajočo mladino. Pri prireditvi je bil navzoč tudi predsednik Prosvetne zveze dr. Fr. Ks. Lukman. Pridelek in izvoz naših sliv Valjevo, 20. avgusta, m. V Valjevu je bil danes kongres Društva izvoznikov in sadjarjev. Kongresa so se udeležili tudi finančni minister Vojm Djuričič, trgovinski minister Jevrem Tomič m kmetijski minister inž. Nikola Beslič. Na kongresu. na katerm so v glavnem razpravljali o vprašanju izvoza letošnjega sadja, je govoril tudi trgovinski minister Tomič, ki je v svojem govoru ped drugim dejal, da je vlada zagotovila mednarodna tržišča, na katerih se bo prodajalo naše sadje. Vlada je tudi obljubila, da bo pospeševala ustanavljanje tovarn za predelavo sadja. Iz poročil, ki so bila prebrana na kongresu, je razvidno, da se letošnji pridelek suhih sliv ceni na 6000 desettonskih vagonov. Nemčija z bivšo Avstrijo bo odkupila 1260 vagonov suhih sliv po trgovinski pogodbi. Po pogodbi s Ceškomoravskim protektoratom bo Jugoslavija poslala tja lahko 900 vagonov suhih sliv, ker pa se je zmanjšalo področje protektorata, bo Jugoslavija prodala tja le 500 vagonov. Šah v Zagrebu Zagreb, 20. avgusta. Danes je bilo odigrano 14. kolo šahovskega turnirja. Rezultati so sledeči: skupina A: Gligorič 11.5, Siika 10.5, Jerman, Rajkovič 9.5, Fajer, B. Pavlovič 8.5, Licul, Maj-storovič 7, Gotlieb, Drašič 6.5, Ivakov 5.5, S. Pavlovič 5, Medan in Mlinar 4.5, Atijas 4, Muha 3.5. — Skupina B: Gabrovšek, Šorli. 11, Rabar 10.5, Berner, Šubarič 9.5, Savič 9, Carev 7.5, Slokan in Weiss 7, Kohn, Muždeka in Stakič 5.5, Filipančič 4.5, Lončarič 4, Cindrič 3.5, Kurjački 1.5. Belgrajske vesti Belgrad, 20. avg. m. V zvezi s preosnovo ministrstva za ljudsko in telesno vzgojo je resorni minister Djura Cejovič na podlagi nove uredbe, ki določa delitev ministrastva v dva oddelka, postavil za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za šport Draga Ulago, dosedanjega šefa strokovnega odseka, kot načelnik oddelka za splošno telesno vzgojo pa ostane inž. Milivoj Aračič. Sabac, 20. avg. m. Na dvorišču okrožnega sodišča v Šabcu bodo jutri obešeni štirje razbojniki, ki so dalj časa morili in ropali po Mačvi in okolici. Novi Sad, 20. avg. m. V Novem Sadu Je bil dopoldne občni zbor novosadske nogometne pod-zveze. Na njem je ta podzveza izrazila zaupnieo Jugoslovanski nogometni zvezi. Belgrad, 20. avgusta, m. V Belgradu je bil danes slovesno blagoslovljen temeljni kamen za poslopje nove ginekološke klinike. Blagoslovitvi temeljnega kamna je prisostvoval tudi gradbeni minister dr. Krek. Prodekan belgrajske medicinske fakultete dr. Aleksander Kostič je imel pri tej priliki govor, v katerem je dejal tudi, da je vlada odobrila 40 milijonov din za zidanje najpotrebnejših kliničnih prostorov. Obvestila Vpisovanje na »SloginU glasbeni šoli bo od 1. septembra dalje vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. v šolski pisarni v Pražakovi ulici št. 19 (Ljubljanski dvor). Šola poučuje: solopetje, klavir, gosli, violo, čelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, trompeto, rog, pozavno, kitaro — po potrebi tudi druga glasbila in teoretične predmete. Goji tudi komorno glasbo, orkestralno igro in mladinsko zborno petje. Na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani se prično popravni izpiti rednih in privatnih učencev ter razredni izpiti 24. avgusta popoldne po razporedu, ki je objavljen v šolski veži. Popravni nižji tečajni izpiti bodo 28., popravni višji tečajni izpiti pa 28-. in 29. t. m. Vpisovanje lanskih učencev bo 2. septembra od 8—11 v prostorih, kakor objavljeno na deski v avli. Vpisovanje v I. razred bo v ravnateljevi pisarni 2. septembra dopoldne od 8 12, za začetne črke A—H, popoldne od 15—18 za Črke I—L, 4. septembra dopoldne za črke M—S, popoldne za črke T—Ž. Vpisovanje tujih učencev bo 5. septembra dopoldne od S—12 in popoldne od 16—18 v ravnateljevi pisarni. Izžrebane obligacije 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske. Dne 16. avgusta so bile pri VI. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti 20,000.000 din izžrebane naslednje obligacije: po 10.000 din serija A štev. 2, 216, 221 268, 310, 321, 350, 389, 464, 478, 494, 568, 577, 59s| 609, 683, 751, 772, 777, 976, 1028, 1034, 1035, 1050. 1053, 1067, 1078. 1092, 1115, 1117, 1118, 1130, 1230, 1264, 1275, 1289, 1291, 1365, 1419, 1424, 1426; po 5000 din serija B štev. 22, 148, 195, 228, 275, 298. 397, 486, 545, 607, 608, 609; po 1000 din serija C štev. 2, 33, 103, 105, 180, 191, 192, 412, 453, 514, 517, 594, 722, 805, 819, 864, 873, 880, 923, 931, 1003, 1043, 1144, 1147, 1193, 1213, 1235, 1254, 1290, 1294, 1317, 1357, 1383, 1466, 1488, 1492, 1500, 1592, 1596, 1697, 1713, 1734, 1742, 1788, 1796, 1802, 1808, 1818, 1910, 1927. Izžrebane obligacije so plačljive 15. februarja 1940 pri mestni blagajni v Ljubljani. Delavski tabor v Predosljah Podružnica ZZD Predoslje pr! Kranju priredi v nedeljo, dne 3. septembra 1939 pod pokroviteljstvom ministra za zgradbe dr. Miha Kreka delavski tabor z blagoslovitvijo prapora podružnice ZZD z naslednjim sporedom: 1. Ob pol 14. sprejem g. ministra, gg. botra in botrice pred Prosvetnim domom v Predosljah. 2. Sprevod do cerkve, kjer bodo ob 14. litanije in blagoslovitev prapora, kateremu botrujeta gosp. Ivan Zabret iz Bobovka in ga. Milka Zabret iz Britofa. 3. Po blagoslovitvi sprevod na taborni prostor, kjer se vrši delavsko zborovanje. Govorili bodo razni delavski govorniki, med njimi delavski poslanec gospod dr. Albm Šmajd. 4. Prosta zabava z ribolovom. — Sodeluje tržiška godba. — Tabor sa vrši ob vsakem vremenu. V slučaju slabega vremena bo tabor v dvorani Prosvetnega doma. Taborski znak stane 1 din. Programi Radio Lfubllana Ponedeljek, tl. avgusta: 13 Z« oddih (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — l*-20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi _ ljpfaaj)'} vedi. poročila — 19.30 Zanimivosti — 13.40 Nae. ura: Predavanje inšpekcije državne obrambe — ao Šramli igrajo (pločfie) — 20.10 Zdravstvena nra: Zastrnplje-nje v obratih in pri ob rti h UT. ar. Jože Hertort) — 20.30 Plošče - 31 Prenos 1* tlahje; Gotovac: Ero * onega sveta. Torek, 22. avgusta: 12 Koncert mandolin to balalajk (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — M-20 Opoldanski koncert RadiO^KJ^a orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 13.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. or*1 Zgodovina jugoslovanske«* letalstva (Petar Šegarac. publ.) — 20 Prenos i® Že-neve: Proslava 76 netanovitve Rd«čogra fcriia: Oeorges Hoffmane: Epopeja Rdečega kriia. radiofonski notnuri — 20.50 Deklaracija zveznega svetnika Gd^em^MMta _ 20.5* Deklaracija predsednika Rdk. Xt« Huberja - 31-1» Gk”™1 odlitih mednarodnih osebnosti o deln *°' vori o knovenciji Rd*- 1 mikrofonom — 21.30 Koncert orkestra radijske positaje Suiaee Komande pod vodstvom Ernesta Ansermenta - 32 Napovedi. poročila — 32.15 Koncert Radijskega orkestra. Zagrebčan Grgac - državni kolesarski prvak Ljubljana, 20. avgusta Danes ao bile na standardni pragi Zagreb—I.>ut-Ijana prirejene letošnje tekme za drtavno cestno kolesarsko prvenstvo. Tudi tokrat so se jih udeležili naši najboljši dirkači, med njimi cela vrsta znamenitih imen kakor Grgac, Prosenik, Pokupec in drugi. Dopoldne za enajsto je bil napovedi« trli pri znani gostilni Jelačin v Rudniku, K cilju se je rbrs’* velika množica občinstva iz bližnje okolice in tudi » mesta. Ko je komisija opravila svoje delo, ie dognala, da je kar sedem prvih dirkačev progo prevr-zilo v času, ki je boljši od rekorda na tej pragi Refcord je imel doslej Mariborčan Faninger, ki je bil progo prevozil v času 4 ure 42 minut. Proga je bila danes zelo dobra in vročina ne prehuda, tako da so zunanje okoliščine prispevale precejšen del k temu, da so bili rezultati tako izredno dobri. Državni kolesarski prvak je postal član Sokola (Zagreb) Stjepan Grgac a časom 4 ure, 19 minut, 3 6ekunde. Drugi je bil član »Grad-janskega« (Zagreb) Prosenik Avgust, ki j« aicer po rodu Slovenec, iz Brežic doma, vendar pa je član zagrebškega kluba. Tretji je bil Pokupec, član »Mitiča« (Belgrad), četrti pa Slovenec Peternel, član ljubljanskega »Hermesa«. Lavrič bi moral biti s časom 4,25,3? drugi, pa je bil diskvalificiran zaradi tega, ker je na progi rabil nedovoljeno motorno vodstvo. Čaa drugega, Prosenika, znaša 4,28,45, je torej za tri minute slabši od Lavričevega. Čas Pokupca znaša 4,31,00, čas Peternela pa 4,32,15. Dirke so bile organizirane in tudi izvedene prav dobro kljub nekaterim manjšim pomanjkljivostim, ki niso bistveno vplivale na potek tekmovanja. Občinstvo je dirkače ob prihodu na cilj navdušeno pozdravilo. Od tu in tam Jubilejni kongres jugoslovanskega učiteljskega združenja se je začel včeraj v Banjaluki. Združenje praznuje namreč 20 letnico svoje ustanovitve. Zato seJe zbralo okrog 2000 učiteljev iz vseh krajev države. Kongres vodi predsednik Ivan Dimnik. Sveže slive so že začeli v velikanskih množinah izvazati iz subetiškega in derventskega okraja na svetovna tržišča. Samo v Prago je bilo podanih v zadnjih dneh 35 vagonov, s čimer je rm ta trg popolnoma nasičen. Izvozniki kar tekmujejo med 6eboj, da bi prvi poslali blago in ? ?m Okoristili visoke cene, ki vladajo še na trgih. Boje se namreč, da bi prevelika ponudba povzročila kmalu padec cen. Izvozniki so zato predlagali, naj bi se izvoz uredil na tak način, da bi bila vsaj med jugoslovanskimi izvozniki konkurenca nekoliko milejša, ® Pa sta doma Potokar \ P°?na"i slavist, in veliki Matija * v nekdai odgovoril cesarf« na vprašanje, kod še bivajo tod Slovenci: »Od tu pa do Črnega morja nas je, Veličanstvo!« Poznate h ziljske vasice od Brda do Brnce? V vsaki stoji lipa, znamenje slovanske preteklosti in znak slovenske sedanjosti! In rdeči nageljni -ali vam ne govorijo o slovenski ljubezni, o preliti krvi in trpljenju? — še jih prištevamo k Zilja-nom, nase Bručane! Kdo ne bi poznal tega pev-skega zbora, ki je zaslovel po vsem našem slovenskem svetu in po radiju še preko meja? Cisto blizu lezi Baško jezero, kjer valovi ne-prestano šepetajo o tistem starčku v duhovniški obleki, ki je prvi zapel himno koroških dobrav: Nmav čez jizaro. — Poznate kraje ob Dravi v Rožu in Gorjancih: Kostanje, kjer je prvič zapel Drabosnjak »slovenski pasijon«, Rožek in Št. Jakob, kraj narodne junakinje Miklove Zale, ki nam govori o hudem trpljenju koroške zemlje v tistih davnih časih. Sredi ponosnega Roža, v Svečah, je bil doma naš oče Andrej Maternik-Einspieler, največji politik, kar jih je rodila slovenska koroška mati. Naprej hitimo mimo udarjene šentjanžke in tihe žihpoljske Matere božje tja do Gospe Svete z našimi narodnimi svetinjami! Kdor je stal ob teh slovenskih prestolih, nikoli ne bo klonil, večno bo živela v njem zavest o neumrjočem slovenstvu. Naš svoboden narod si je tam volil svoje kneze, da bi mu vladali kot »pravični sodniki, branilci vere, vredni knežje časti«. Naši so tudi ‘ja do Sinje planine, trdnjava Djekše in e?'a, ki vabita v svoje planinsko zatišje in mir. Podjune, Klopinjsko jezero nam je »do- ® a. .4* niki®r tako ni«. Nedaleč proč po-?£!’an.u pravi študentovski oče — Vinko n«ii- • nle2°vem grobu smo pred letom *a-nam f« vi,zve»tl' ki prej ste odšli...« Kako OhiHi il ?*|al ®v°fe dni: »Naši So hribčki tja do Matisfci p«IV*e n,™' ki 5uva pravljico o kralju kra i ^i Hb n®-mPHberk' Ka»>la’ Libu£e’ Suha in L• naj"lan> Poznate tem za reko Dravo živi < “ zemlia’ naža kri tod vedno še Drobne vesti Na, Radišah je imel svojo novo mašo domačin g. Janko Lampichler. Slovesnost je bila izredno prisrčna. Udeležila se je je skoraj vsa fara. Med sv. mašo in pri svatovski mizi so domači pevci z ubranim slovenskim petjem povzdignili svečanost v pravo narodno slavje. V Selah je umrl nekdanji dolgoletni žUpan selske občine, krojaški mojster Ferdo Pristovnik. Na čelu občine je stal vse do lanskega marca, nepretrgoma skozi 14 let. Bil je tudi načelnik požarne brambe vsa leta od ustanovitve dalje. Pokojnik je bil vedno prepričan in odločen Slovan« ki ni klonil nobenemu pritisku. V Škoeijanu ▼ Podjuni je umrla Komarjeva mama iz Male vasi. Dala je življenje osmim otrokom, ki jih je vse vzgojila v ljubezni do slovenskega naroda. I* Bilčovsa pišejo, da se je tam jx»javila sli-novka. Okuženi so vsega Štirje hlevi. Posestniki trpe veliko škodo, ker ne smejo goniti živine na pašo. Tudi 6icer se pazi, da ljudje ne pridejo med seboj preveč v dotik. Tako so oblastva zaprla cerkev in študentje, ki so bili poslani, da pomagajo pri žetvi, so morali takoj zapustiti občino. Iz Borovelj poročajo,' da so dela na povečanju vodovoda v glavnem končana. Letos v Borovljah ni bilo več pomanjkanja vode, kar se je doslej skoraj redno dogajalo vsako leto. V Rožu so odprli nov dom dobrodelne organizacije NSV. Namenjen je zaščiti otrok in_ mater. V močvirju blizu Celovca so delavci izkopali brod, izdelan iz enega debla. Gre za izkopanino iz dobe, ko so ljudje stanovali v naselbinah na koleh. Brod so prenesli v eelovški muzej. Po poročilih nemških listov primanjkuje samo na Koroškem že sedaj 27.000 delavcev. Naj-brž bodo temu vzrok številni vpoklici k vojakom. Les se loči od lesa. Prav tako razločimo raz- Zahteve našega časa Pod tem naslovom prinaša zadnji >Korošk' Slovenec« nekaj zanimivih razmišljanj, iz katerih posnemamo: Povojna Evropa nudi nad vse zanimivo sliko prizadevanj, s katerimi so posamezni narodi skušali najti izgubljeno ravnotežje. Nekaterim narodom se je to več ali manj posrečilo, ni pa se posrečilo najti rešitve, ki bi vsaj Evropi, če že ne celemu svetu, vrnila tisto ravnotežje, ki bi poedi-nim narodom zagotovilo miren in nemoten naraven razvoj. Povojna Evropa torej ni bila sposobnn izdelati recepta, ki bi bil v stanju ozdraviti obolelo človeško družbo v celoti. Pač pa se je tekom desetletij pokazalo, da je treba imeti pred očmi vsaj nekatere osnovne ideje, Če naj bo prizade vanje za zdravo rast naroda uspešno. Predvsem mlajši narodi, ki se ne morejo naslanjati na stoletne tradicije, se morajo prizadevati z vsemi silami, da pridejo pravočasno v soglasje z zahtevami časa. Sicer bo šla zgodovina — pa čeprav samo začasno — preko njih in mimo njih, kajti zakoni življenja se ne ozirajo na ozkosrčne nazore nekaterih povprečnežev. Slovenci smo zelo mlad narod, zato je tem bolj važno, da korakamo s časom; niti dneva ne smemo izgubljati v praznem ugibanju in malenkostnih marnjah.Vsak posameznik kakor tudi celota si mora biti na jasnem o najbitnejših sodobnih vprašanjih, kajti le tako je mogoče, da vsak člen v narodni družini doprinese svoj delež k zgradbi narodne skupnosti. Naj v nasilednjem omenimo samo nekatere osnove, ki so bitno potrebne za zdrav razvoj v soglasju z zahtevami našega časa. Zgodovina zadnjega poldrugega stoletja je pokazala, da morajo narodi zavestno spoštovati sebe in svojo preteklost, če hočejo svojim potomcem zajamčiti nadaljnji narodni obstoj. Narodnostna ideja in narodna samozavest sta postali odločilnega pomena v življenju evropskih narodov. Kdor danes želi, da njegov narod ne utone v morju ostalih kot brezoblična in brezosebna stvar, mora biti pripravljen, da vsak čas zastavi vse svoje sile za narodno samobitnost in narodno čast. V trenutku, ko se posamezni narodi borijo za čim bofljši in svetlejši prostor pod soncem, narodna mlačnost ne more biti več dovoljena. Slovenec, ki ti je draga tvoja materna govorica, ki spoštuješ svojo narodno melodijo in častiš svoj narodni značaj, če hočeš, da sila življenja ne bo zabrisala sledov tvojega naroda, tedaj se moraš boriti za svoj prostor pod soncem brez ozira na to, če si mogoče v drugih vprašanjih življenja drugačnega mnenja kot tvoj sosed. Narodov obstoj je skupna potreba obeh in skupna borba za samolastno narodno življenje vaju mora družiti tudi tedaj, kadar se na drugih življenjskih področjih med seboj prepirata. Moderna doba pa je potrdila še drugo nujnost v življenju narodov: Sodobni človek ne bo mogel trajno uspevati brez zadostnega čuta socialnosti. Sodobne zgodovine ne ustvarjajo več posamezniki ali tanke vrhnje plasti v narodu, temveč celota naroda od zadnjega hribovskega kmeta pa do prvega ministra. Napačno bi gradil, kdor bi se naslanjal na nekatere izbrance med narodom, široke plasti pa bi puščal v bedi in nevednosti, češ, saj ne poznajo udobnosti življenja in so lahko zadovoljni z malim, toliko, da životarijo z dneva v dan. Današnji čas ne dovoljuje več take miselnosti, ker ta razdira narodno skupnost v tabor samozadovoljnih in množico nemaničev. Za vsakega člana narodne družine mora biti dovolj dela, a tudi dovolj kruha. Zato se ne more več brez pridržka priznati načelo, da se narodno gospodarstvo lahko prepušča samovolji posameznikov, ki zaradi lastnih koristi nimajo dovolj čuta za skupne potrebe naroda. Tu je potrebna nadosebna kontrola, ki upošteva koristi vseh članov narodne družine. Slovenci smo po svojem duševnem ustroju globoko veren narod. Bilo bi napačno, če bi si to svojo lastnost razlagali z dejstvom, češ da smo mlad narod in zaradi tega še nismo dosegli tiste stopnje razvoja, ko postane človeku vera nepotrebna. Taka misel bi nam lahko postala usodna. Nikakor ni slučaj, da smo Slovenci globoko religiozni. Vsem Slovanom je skupna lastnost, da pomeni v njihovem življenju religija bistveno notranjo potrebo. Slovani so bili po svojih duhovnih nagnjenjih kristjani, še preden eo poznali krščanstvo. Zato je bilo tudi mogoče, da se sprejeli Lea ge loči od lesa. Prav tako razločimo raz- | krščansko idejo ljubezni kot resnično razodetje, lične pasme kuncev med seboj. Nekatere pasme Brez nauka ljubezni bi bilo notranje življenje stra-nudijo večjo, nekatere manjšo gospodarekokorist. hotno prazno. Šele v krščanstvu slovanska duša Na banovinski razstavi malih živali in produktov zaživi kakor 6e odpre cvet ob žarkih pomladnega v okviru ljubljanskega jesenskega velesejma, v j sonca. Prav zaradi tega pa je nauk ljubezni tisto času od 2.—11. septembra, ee bo lahko vsak inte- i osnovno gibalo, ki bo omogočilo Slovanom, da v resent prepričal o vsestranski koristi umne reje i zmedi splošnih moralnih zmot končno nekoč uve-domačih kuncev. 1 javijo svoje poslanstvo sporazuma med narodi. Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu sprejema samo omejeno število učencev(enk). Nemščina dnevno. Šolnina 150 din. Dobra stanovanja 350 din. Vpisovanje dnevno. Začetek pouka 11. sept. Zahtevajte prospekt! Med našimi v Parizu in Franciji Slovenci proslavljajo Marijin praimk. V Parizu se letos ne moremo bogve kako pohvaliti s kako lepim vremenom. Dan za dnem pada dež in kar hladno je. Ob Seini in Mami je le malo kopalcev, pač zadnje dni se jih ie nekaj pojavilo, pa še te obdaja prav huda kurja polt, ko se podajo v vodo, ker je zelo hladna. Toda kot nalašč se je vreme napravilo za sredo avgusta. In ker je letos praznik Manjinega Vnebovzetja padel prav na torek, so r rancozi, povsod dobro znani po svoji komodnosti, lepo napravili most med nedeljo in torkom. Zato je marsikateri tujec, ki je za te dni prišel v Pariz, prav čudno gledal, ko so bile vse trgovine v ponedeljek zaprte. Ogromno je število tujcev, ki so prišli za te dni v Pariz. Pa tudi Parižani niso nič manj zaostali, saj pravi kronika, da je šlo iz mesta skoraj 3 milijone ljudi. Kot so v domovini mnoge župnije slavile na praznik Marijinega Vnebovzetja svoj god, so tudi Slovenci okrog Pariza slavili god patrone slovenskega naroda, Marijin «od- Toda prejšnja leta se jih je zbralo lepo število 100 do 150. letos nas je pa prišlo le okrog 80, kajti mnoge je zadržalo delo na polju, druga žetev. Po slovesni sveti maši, ki io je daroval naš izseljenski duhovnik g. Camplin ob asistenci gra-vellskega župnika, ki je med sv. mašo imel lep nagovor na zbrane Slovence, je govoril tudi gosp. Camplin, nakar je sledilo na senčnem vrtu bližnje gostilne skupno kosilo, pri katerem je govoril tudi g. Lojze Bajc, ki je na koncu svojega govora povedal za nas izseljence izredno veselo novico. 15. oktobra se bomo namreč spet zbrali na Gravellu in bomo v svoji sredi imeli čast in srečo pozdraviti velikega kardinala in škofa gosp. Verdiera, ki povabila, naj bi prišel enkrat med slovenske izseljence, zbrane v enem najbolj komunističnih predelov okrog Pariza, ni odklonil. Gotovi smo, da se nas bo tedaj zbralo vsaj več sto. Popoldne so bile še pete litanije, nakar so se izseljenci v najlepšem razpoloženju spet razšli. Preobleka slovenskih sester v Franciji. Malo kdaj se zgodi, da so v francoskih samostanih preoblečena slovenska dekleta. Vendar se je ta slovesnost preobleke izvršila preteklo nedeljo v Boissise le Roi, v samostanu reda, ki nosi im o Molilke Marije Posrednice. V ta red, ki je eden med najnovejšimi sta vstopili dve Slovenki, in sicer s. Ernesta Černe iz Tržiča in pa s. Ana Andrejk iz Martinja v Prekmurju. Obred preoble-ke je izvršil generalni vikar g. Meaux, slovesno sti pa Je prisostvovalo tudi lepo število Slovencev bratje, sestre in prijatelji preoblečenk. Bil je pri-šoten tudi g. Camplin in je zanimivo, da je pri preobleki, tako rekoč oficielno v cerkvi bila prvič v Franciji odmoljena Zdrava Marija v slovenskem jeziku. Poslanica kardinala Verdiera vsem Franco zom. Veliki pariški škof kardinal Verdier je pro teklo nedeljo izdal poslanico vsem Francozom, v kateri jih prosi, naj Cerkvi priskočijo na pomoč da se bo mogla izkazati, ko se nanjo obračajo tako številni brezdomci, izgnani iz dežel kot so Avstrija in Španija. Ker se je v Franciji Cerkev do sedaj še vedno izkazala dobro, pa ne more preko velikega gorja teh bednih, zato se kardinal Verdier obrača na vse dobre Francoze in jih prosi, naj sodelujejo v akciji, kateri predseduje on sam in se imenuje »Francoska katoliška, pomoč«. Pravijo, da njegov apel na francoski narod ne bo zaman- Šport čez ned el j© ' .;(y;/ ,^;vr V/. Ljubljani niti Belgrad niti Zagreb nista mogla odvzeti atletskega prvenstva Ljubljana je dosegla 174.5 točk, Zagreb 173.5 in Belgrad 106 točk. - V dvobojih pa Ljubljana : Zagreb 118 : III, Ljubljana : Belgrad 124.5 : 93.5 in Belgrad : Zagreb III : IG9. Zagreb, 20. avgusta. . r"o drugem 'dne^u atletskega troboija med Zagrebom, Ljubljano in Belgradom so bili izgle-di naših atletov za ponovno osvojitev pokala zelo zmanjšani. Težko izgubo za slovenske atlete je pomenila Pleterškova poškodba pri teku na 110 m čez zapreke. Tik pred ciljem je namreč obležal na tleh. Stara poškodba še iz Treta je temu dobremu našemu atletu onemogočila, da bi priboril Slovencem dragocene točke, saj mu je onemogočila skoraj ves trening. Včerajšnja ponovna poškodba pa je tako težka, da Pleteršek ne more 6topiti na noge in ni niti misliti na to, da bi bil danes mogel nastopiti pri finalnih tekmah — v teku na 400 m čez zapreke. Zelo malo pa je tudi verjetno, da bi mogel letos še sploh kdaj nastopiti. Še mnogo bol} pa je presenetil naše atlete, ki so se borili za prestiž slovenske atletike, odhod dveh mariborskih tekačev, Musteka in Ba-dela, članov Rapida. Oba tekača sta se plasirala v finale na 100 m in je gotovo, da bi zaesdla vsaj zadnji dve mesti in Ljubljani prinesla točke. V Odločilnem trenutku pa sta pokaza-la, koliko jima je za pretiž slovenskih atletov in za tovarištvo s slovenskimi tekmovalci. Zmanjšala bi lahko razliko med Zagrebom in Ljubljano. Zvečer sta odšla v Maribor, kjer je baje neka važna atletska prireditev med mariborskim Rapidom in GAC-om. Poudarjamo, da smatramo to za neodpustljiv greh vodstva. Ce je vodstvo že vnaprej vedelo, da ne more z njima računati, naj bi ju pustilo doma. Na ta način bi se prihranili nepotrebni stroški, velika blamaža in hkrati bi mogel Lončarič, ki je bil v predteku četrti, tefii v finalu in doseči potrebne točke za Ljubljano. S tem nam je pa tudi popolnoma jasno, na koga ne smemo računali, kadar gre za afirmacijo slovenskega športa. Kot primer, kako se vodi zagrebški športna politika, pa naj navedemo tole: Pri predtekih na 100 m je Zagrebčanom mešalo glavo dejstvo, da ni prišel v finale niti eden njihovih tekačev V teku na 200 m v finalu je Zagreb zasedel le zadnji dve mesti, naša dva tekača Klinar in Skušak pa drugo in tretje mesto. Zagrebčani pa so še pred objavo rezultatov pojavili na štartu za finalni tek na 400 m. Račun je bil kaj preprost in je moral biti tudi učinkovit. Oba omenjena naša tekača sta morala utrujena po 200 m teku takoj nastopiti v najtežjem teku proti spočitemu zagrebškemu favoritu Kaiserju. Uspeh ni izostal. Klinar 6e je za prvo mesto boril nečloveško, toda proti svežemu bivšemu avstrijskemu reprezentantu ni mogel uspeti. — Mirno pa lahko trdimo, da bi ob normalnih razmerah Kaiser ne bil kos niti Klinarju niti Skušku. Pripominjamo še, da je bil spored tekmovanja sestavljen potem, ko so bile objavljene reprezentance. Namen takšnega postopannja je očit. Naše vodstvo je protestiralo, toda žal brez uspeha. Drugo vprašanje pa je, če se bivši petnajstletni voditelji jugoslovanske atletike, ki zdaj gospodarijo zagrebški podzvezi, zavedajo, da takšno šovinistično postopanje dobesedno uničuje naše najboljše atlete. Toda kljub vsemu temu je bila borbenost naših atletov na višku in so se danes borili za vsako točko z vso zagrizenostjo. Postavili so svoje realne rezultate in še več. _ _ Nehote pa nas navdaja tudi misel, da niti Belgrajčani niti Zagrebčani pri merjenju časa svojih 'atletov niso bili preveč umazani in, da so jim raje še , kaj dodali. Pripomniti moramo, da se je močno poznala odsotnost nekaterih najboljših ' belgrajskih atletov. Belgrad bi v marsikateri disciplini onemogočil zmago Zagrebčanom in s tem povečal razliko med Ljnbljano in Zagrebom. Ce vse to upoštevamo, moramo ^t>iti z današnjo zmago Ljubljane več ko zadovoljni. Met kladiva: Stepišniku ni mogel nihče odnesti prvega mesta. Presenetil je mladi Zagrebčan Vuk, ki se je močno približal Gojiču. 1. Stepišnik (L) 46.62, 2. Gojič (Z) 44.64, 3. Vuk (Z) 43.57, 4. Gujznik (L) 39.93, 5. Klade (L) 37.12, 6. Razinger (Z) 35.46. Točke: Ljubljana 144.5, Zagreb 141 in Belgrad 89.5. Skok s palico: V tej disciplini smo imeli Slovenci po Smrdelu in Bratovžu dva odlična zastopnika, ki sta postavila najboljše rezultate. Belgrajčan Lenert je 6kušal podreti državni rekord s 380 cm, vendar mu to ni uspelo. Zelo sigurno je skakal tudi Ljubljančan Kosec. 1. Lecjert (B) 360, 2. Ivanuš (Z) 350, 3. Smerdel (L) 340, 4. Bratovi (L) 340, 5. Kosec (L) 330, 6. Ba- kov (B) 330. Točke: Ljubljana 153.5, Zagreb 147.5, Belgrad 97. Skok v daljavo: Od Slovencev je uspelo le Mariborčanu Lončariču priti v finale. Klinar se je oči-vidno varoval za štafeto. 1. Lenert (B) 7.00, 2. Djukič (B) 6 68, 3. Šoštarič (Z) 6.65, 4. Lazarevič (B) 6.54, 5. Lončarič (L) 6.44, 6. Gal (Z) 6.32. Točke: Ljubljana 155.5, Zagreb 152.5, Belgrad 111. Met kopja: V tej disciplini se Slovenci nismo nadejali takih uspehov, zato je bilo za vse tem večje presenečenje, ko sta se dva slovenska jtiniorja Mavsar in Gregorovič vrinila z odličnim rezultatoji med elito jugoslovanskih metalcev. 1. Markuiič (Z) 61.57 (nov jui*oslov. rekord), 2. Kovačevič (Z) 57.77, 3. Mavsar (L) 55.78, 4. Gregorovič (L) 54.72, 5. Janderlič (Z) 53.97, 6. Vlajnič (B) 51,67. Točke: Ljubljana 162.5, Zagreb 165.5, Belgrad 112. Staleta 4 krat 400 m: To je bila zadnja in obenem odločilna točka za zmago, v kateri je pa Ljubljana nastopila kot favorit v tej točki in v vsem tekmovanju. 1. Ljubljana (Poljšak, Skušek, Gabršek, Klinar) 3:30.8, 2. Zagreb (Takač, Ehrlich, Marčič, Kaiser) 3:34.8, 3. Belgrad (Čošič, Banščak, Novakovič, Kling) 3:36. Končno stanje točk v troboju: Ljubljana 1743, Zagreb 173.5, Belgrad 116. K troboju so se štele tudi točke dvobojev med posameznimi mesti. Ljubljana je zmagala proti Zagrebu s 118:111, proti Bclgradu pa g 124,5:93.5. Belgrad je premagal Zagreb s 111:109. Po končanem tekmovanju je kraljevi zastopnik izročil kraljev pokal za zmagovalca v troboju predsedniku ljubljanske podzveze geometru Černetu. Nato so Ljubljančani dobili še dva pokala za zmago proti Zagrebu in Bclgradu. Belgrad pa je prejel pokal za zmago proti Zagrebu. Slovenska ekipa se je nato odpeljala do Jelačičevega trga, odkoder so odšli tekmovalci v sprevodu in odnesli pokale na svoje stanovanje. Nocoj ob desetih so se odpeljali v Ljubljano Pri teku na 800 metrov sta trčila Goršek in Kaiser. O tem smo dobili naslednje informacije. Kaiser je pri 600 metrih prehitro prehitel Gorška ter ga s komolčen: odrinil proti robu tekališča. Na robu je bil zasajen kolček, oh katerega se je Goršek spotaknil in zaustavil. Krivda je predvsem na Kaiserju, ki bi moral biti diskvalificiran. Jasno je, da bi Goršek ob rednem poteku tekme sigurno dosegel prvo mesto z mnogo boljšim časom kakor Kaiser. Tekmovanje današnjega dne je dalo te-le rezultate: Tek na 400 m če« zapreke, finale: Na startu je manjkal favorit Pleteršek. Skušek in Ehrlich eta vodila velik boj za prvo mesto. Pri 300 m se 'je že zdelo, da bo Ehrlich prešel v vodstvo, tedaj pa se je pokazala večja Skuškova hitrost. 1. Skušek (L) 57.5, 2. Ehrlich (Z) 58.7, 3. Banščak (B) 61.1, 4. Marčič (Z) 61.3. Točke: Ljubljana 100.5, Zagreb 109.5, Belgrad 60.5. Finalni tek na 100 m: 1. Klin« (B) 11.1. 2. Concordia : Ljubljana 1:1 (1:0) Ljubljana, 20. avgusta. Ob petih popoldne Je na igrišču SK Ljubljane pričela povračilna tekma med zagrebško Concor-dijo, ki je bila preteklo nedeljo premagala na lastnih tleh slovenskega ligaša s 3:1, ter med SK Ljubljano. V predtekmi je prvo moštvo SK Ljubljane po lepi igri premagalo SK Mars z rezultatom 6:3. Mladi Ljubljančani so dokazali, da bodo sčasoma postali še moči, ki bodo dobro izpolnile vrzeli, ki jih je v sedanji postavi ligaškega moštva dovolj. Ob petih sta nato nastopili obe moštvi v naslednjih postavah: Concordia: Kostanjevac, Pavi-818, Pospišil, Gajič, Pogačnik, Pukšec, Beda, Švast, Pavletič, Hudina, Zemljič. Ljubljana: Lindtner, Ceglar, Bertoncelj Stanko, Šercer, Pupo, Vodišek, Cankar, Legat, Grintal, Tvrdič, Jež. Ljubljana je svoje vrste pozneje nekoliko pregrupirala, tako da je na desnem halfu igral Presinger, Legat je izpadel, na njegovo mesto je prišel Cankar, Vodišek pa je igral na desnem krilu. Conoordia je danes dokazala, da ima zdaj moštvo, s katerim bo najbrž že prav v kratkem igrala v našem nogometu odlično vlogo. Večino moštva sestavljajo mladi nadarjeni igralci, ki jih je bila Concordia vzgojila v teku let od junior-jev. Sijajni pridobitvi tega moštva 6ta tudi na dveh najodličnejših in najvažnejših mestih, in sicer na mestu centerfora, kjer igra Pavletič, ter na mestu centerhalfa, kjer igra nekdanji odlični centerhalf Pogačnik. Halflinija je hrbtenica moštva, neverjetno je podjetna, vztrajna in gibčna. Stranska halfa Gajič in Pukšec ne zaostajata mnogo za centerhalfom Pogačnikom. Vsa vrsta enako dobro podpira napad kakor razbremenjuje obrambo. Z obema linijama je odlično povezana. Napad prodira s točnimi, hitrimi in lepimi kombinacijami, obramba pa čisti energično in o pravem času. Branilca Pospišil in Pavičič sta nagla in odločno posegata v dogodke. Golman Kostanjevec je pogumen in zanesljiv. Moštvo je prav pridno in igTa ves čas požrtvovalno. Ljubljana je danes prav do srede drugega polčasa igrala slabo in raztrgano, tako da so gledalci, ki jih je bilo na igrišču približno 500, ocenili današnjo njeno igro povsem zasluženo za najslabšo partijo, ki jo je dala letos v vsej sezoni. Igralci so igrali medlo, nebogljeno, neodločno in tudi boječe. Napad'je bil zlasti v zasedbi prvega polčasa nemogoč ter ni ustvaril pred nasprotnim golom niti ene same zrele stvari. Ce je že kdaj rinami ien na mu ui. »*.mW v~/ -*-■ — . zadišalo od daleč po bližnji šansi, se je kaj kmalu Stefanovič (B) 11.1, 3. Jovanovič (B) 11.3, 4. Ra- izkazalo, da iz vsega skupaj ne bo nič. Ce bi -- —■ Ljubljana ne imela tako odlične ožje obrambe (Ceglar in Bertoncelj sta delala vzgledno, Lindt- 6 Ž Točkef Ljubljana 103.5, Zagreb 109.5, Belgrad 75.5. Tek na 800 m: Na startu eo se pojavili vsi prijavljeni tekači. Bil je velik boj za prvi tn mesta. Goršek, ki je dosegel včeraj sijajen uspeh na 1500 m, je imel 6molo, da je pri 600 m zadel ob drog, ki je bil zabit ob robu tekališča ter se epodtaknil. Kaiser je to izrabil, ga prehitel in ZmaialKaiser (Z) 1:58.4, 2. Goršekc (L) 1:50.7, 3. Nabernik (L) 2:01.1, 4. Murau (L) 2:02.5, 5. čošič (B) 2:03.4, 6. Bakač (Z). Točke: Ljubljana 115.5, Zagreb 116, Belgrad 77.5. štafeta 4 krat 100 m: V tej disciplini si je Ljubljana priborila važne točke ter dosegla prvič vodstvo po točkah in ga obdržala do konca. 1. Belgrad 44.1, 2. Ljubljana (Kačič, Polak, Lončarič, Gabršek!) 45.1, 3. Zagreb 45.4. Točke: Ljubljana 123.5, Zagreb 120 m Belgrad 89.5. Tek na 5000 m: 1. Kotnik Jože (Z) 15.35, 2. Košir (L) 15.39.6, 3 Flas (Z) 16.02. 4. Bručan (L) 16.28. 5. Kvas (L) 16.95, 6. Hornik (Z)i 17.03 Točke: Ljubljana 138.5, Zagreb 131 m Belgrad 89.5. ner"pa je ubranil dva, tri Pavletiče ve strele, ki so jih gledalci že napol videli v mreži), bi bila Plavalni olimpijski dan Maribor, 20. avgusta. Kljub slabemu vremenu jp danes lepo uspela na Mariborskem otoku plavalna prireditev. Tehnični rezultati: 50 metrov prsno: Lampret 41,2; 2. Gala, 3. Fa^50ametrov prosto juniorji: 1. Potočnik 37,1; 2. Šrol; 3. Repič. 50 m prosto seniorji: L Zlatič 31; 2. Krstič; 3. Smerdu. _ _ .. „ 50 metrov prosto dame: 1. Bajde 41; 2. Riž-ner; 3. Breščak; Štafeta 3X50 metrov mešano: 1. Zlatič, Gala L Škofič 1,58; 2. Smerdu, Lampret, Krstič. Skoki. Državni prvak Ziherl je izvedel prekrasne skoke. Nastopili so še člani MPK Podku-bovšek, Škofič, Košak in Gala, ki so tudi pokazali zelo lep napredek. , . , Na koncu je bila tekma v waterpolu, v kateri sta igrali dve kombinirani moštvi MPK. Sodil je g. Ziherl. Rezultat 4:0 (3:0). danes koj lahko doživela katastrofo. Za silo je zadovoljila tudi halflinija, ki je razdirala prav pridno, dasi ne vselj uspešno. Igra halflinije pa je 'kljub vsemu še vedno zaostajala za igro kakor jo je ta ista halflinija predvedla v tekmi z zagrebško mestno reprezentanco. Napad Ljubljane pa je danes bil tako šibak kakor še zlepa ne. Krili sta bili šibki, nespretni (Vodišek je bil Se vedno mnogo boljši kot Jež na levem krilu ali Cankar v prvem polčasu na njegovem mestu), Cankar tudi na zvezi ni mnogo pomenil, Grintal je bil zložni gospod na nedeljskem sprehodu — splašil in pognal se je le od časa do časa. Edini pridni mož v tej vrsti je bil Tvrdič, ki je delal za dva, tri svoje tovariše. Mehkost in neodločnost ter pomanjkanje slednje borbenosti so bile glavne hibe tega napada. S tem napadom ne bo Ljubljana mnogo opravila ne v veliki, ne v hrvaško-elovenski ligi. Prvi gol je padel za Concordijo, in sicer že v 7. minuti prvega polčasa. Pavletič je lepo poslal Hudiki, Hudika pa je oddal bedi, ki je brez pomišljanja zabil 1:0 za Concordijo. Izenačil je na Vodiškov strel Pupo z glavo v 36. minuti drugega polčasa. Ljubljana je poskušala nato zabiti ge zmagoslavni gol, toda dobra Concordijina obramba in lastna nespretnost sta ji poskus preprečila. Srečanje je prav dobro vodil g. Mrdjen. Slavija (V) : Gradjanski (Belovar) 3:2 (2:2) Zagreb, 20. avgusta. Danes Je bila tukaj odigrana nogometna tekma med v araždinsko Slavijo in bjelovarskim Gradjanskim. Bila je revanžna tekma za vstop v slovensko-hrvatsko ligo. Pred 1500 gledalci je uspelo Slaviji v drugem polčasu doseči vodstvo ter se tako plasirati na deseto mesto v ligi- Železničar (Zagreb) : Hašk 4 :1 Zagreb, 20. avgusta. Namesto tekme Rapid : Gradjanski, katera je bila odpovedana, je bila danes v Zagrebu imenovana gornja tekma. Železničar je presenetil in zelo zasluženo premagal kompletno Haskovo moštvo. Boks: Madžar. : Jugoslavija 11:5 Madžarska je premagala Jugoslavijo v boksu t 11:5. Graški športniki v Mariboru Maribor, 20. avgusta. Na stadionu SK Rapida se je danes odigral lahkoatletski miting in mednarodna nogometna tekma med graškim GAK in SK Rapidom. Pri lahkoatletskem mitingu so Gradčani zmagali v razmerju 42:36. Mariborčani pa so postavili tri nove mariborske rekorde, in sicer v teku na daljavo 300 m, v štafeti 4X100 m in v švedski štafeti 4X300X200X100 m. Po mitingu je bila mednarodna nogometna tekma, katero so Gradčani prav tako odločili v svojo korist z rezultatom 5:2, dočim si je prvi polčas priboril Rapid rezultat 2:1. Nogometno tekmo je sodil sodnik g- Kopič. Lahkoatletske tekme na Jesenicah Jesenice, 20. avgusta. Skok v višino, seniorji: 1. Malenšek Jože (Bratstvo) 1.6o, 2. Pribošek (Ilirija) 1.60, 3. Košir Jože (Gorenjec) 1.55. Skok v daljavo, juniorji: 1. Bratoš Hinko (Gorenjec) 5.82, 2. Klinar Tone (Planina) 5.47, 3. Vi-ster Marjan (Bratstvo) 5.46. Troskok: 1. Korče Danilo (Primorje) 12.10, 2. Vidic Jože (Planina) 11.51, 3. Pohar Avgust (Bratstvo) 11.45, 4. Medija (Bratstvo) 11.22. Suvanje krogle: 1. Pribošek (Ilirija) 11.4, 2. Klinar (Planina) 12.2, 3. Kajfež Karel (Primorje) 11.2, 4. Mali Tine (Gorenjec) 10.59. Met kopja: 1. Praček Ciril (Gorenjec) 39.10, 2. Kajfež (Primorje) 38.12, 3. Zvan Jože (Gorenjec) 34.27. Met diska: 1. Korče Danilo (Primorje) 35, 2. Kajfež (Primorje) 34.88. 3. Praček Ciril (Gorenjec) 30.47. Tek na 100 m: 1. Verglez Martin (Bratstvo) 12.1, 2. Pribošek (Ilirija) 13,2, 3. Jamar Viktor (Gorenjec) 13.9. Tek na 1000m: 1. Benedičič (Kovinar) 2:57, 2. Pohar Avgust (Bratstvo) 2:58, 3. Jamar (Gorenjec) 3:09.2. Štafeta 4 krat 100m: 1. Bratstvo 52 sek., 2. Planina 52.3, 3. Gorenjec 55.6. Pri današnjih tekmah so sodelovali: Primorje, Ilirija, Planina, Bratstvo, Kovinar in Gorenjec. Tekem se je udeležilo 36 atletov. Viktorija (Sušak) : Jug (Dubrovnik) 65.5 : 43.5 Dubrovnik, 20. avgusta. Danes so bile v Dubrovniku plavalne tekme za ligaško prvenstvo med Viktorijo (Sušak) in Jugom (Dubrovnik). Tekmovanje se je končalo z zmago Viktorije 65,5:43,5. — V vaterpolu je pa zmagal _ Jug s 5;2 ter se je tako revanžiral za nedavni poraz na Sušaku. Danes so bili doseženi odlični rezultati: 400 m prosto: 1. Žižek (J) 4.49,4, 2. Defilipts (Viktorija). 100 m hrbtno dame: 1. Smolik (V) 1.24, 2. Vi-mer (V) 1.30,2. 200 m prsno gospodje: 1. Grkinič (V) 2.53,5, 2. Kon (V). 100 m prosto dame: 1. Krupotič (V) 1.15,5. 100 m prosto gospodje: 1. Kurtini (V), 2. Sta-kula (J) 1.03,8. 200 m prsno dame: 1. Boršič (Vikt.) 3.20,6, 2. Orlič (J) 3.22,8. 100 m hrbtno gospodje: 1. Ciganovič (Jug) 1.13.2, 2. Virmar (V). 4X50 m dame: 1. Viktorija 2.19,4 (boljše od jugoslovanskega rekorda), 2. Jug 2-32,4. Olimpijska štafeta 4X200 metrov: 1. Viktorija 9.23,8, 2. Jug 9.32,8. Nekaj krajših športnih vesti Belgrajska Jugoslavija je gostovala v Bukarešti, kjer je igrala z močnim romunskim klubom Ripensijo neodločeno, 3:3. V prvem polčasu pa je celo vodila s 3:1. Pri Jugoslaviji je branil gol že bivši haškovec Zmara. Goli so padli v naslednji vrsti: v 22. prvega polčasa je Petrovič dobil lepo žogo od Rakarja ter brez pomišljanja ustrelil 1-0 za Jugoslavijo. Ze v 24 min. je Romun Dobai izenačil 1:1. V 30 min. je Perlič dobil od Marjanoviča porabno žogo ter povišal na 2:1 za Jugoslavijo. Moša Marjanovič je v 43. min. povišal na 3:1. V 6. min. drugega polčasa je desna zveza Marču znižal na 2:3, končno pa je Dobai izenačil v 34. min. na 3:3. Občinstvo je bilo i igro jugoslovanskega kluba zelo zadovoljno. Na mednarodnem teniškem turnirju za prvenstvo Jugoslavije bodo nastopili številni znameniti evropski teniški igralci, kakor Henkel, Men-zel, morda tudi von Cramm, dalje Drobny, Cej-nar in Časka, Ashbot, Szigetz, Gabory, Cucelli, Canepelle, SchriJder, Tloczinski, Baworowski, Heb-da in drugi. Zal, da se tega turnirja ne bodo mogli udeležiti naši teniški asi Kukuljevič, Pun-čec, Pallada in M>’:S, ker bodo ta čas v Ameriki. Tudi damska konkurenca bo na turnirju odlična. Kongres Združenja zvaničnikov finančne kontrole Bel grad, 20. avg. m- Tu je danes začel zasedati 20. kongres Društva zvaničnikov finančne kontrole Kongres je vodil predsednik Marjan Klobučar. V svojem obširnem poročilu, ki ga je podal na kongresu, je poudaril velik smisel članstva za svojo strokovno organizacijo ki je od svojega obstoja v zadnjih dvajset,h letih zbrala lepo premoženje 7 milijonov din. V teh letih pa je članstvu izplačala za posmrtnine m ostale podpore okoli 10 milijonov dinarjev potelg tega pa je za članstvo zgradila okrevališče v Goričah pri Golniku Dalje je Klobučar poudaril potrebo, da se čimprej izda uredba, s katero se bo uredilo gmotno zavarovanje zvaničnikov finančne kon- pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika Josip Sulič iz Splita. Od Slovencev je v odboru Leopold Zabukovec iz Ljubljane. Predsednik nadzornega odbora je tudi Slovenec Miha Šulec iz Maribora. Francija : Amerika v Parizu Včeraj je bil v Parizu velik boj med lahkoatletskima reprezentancama Amerike in Francije. Amerikanci so zmagali v vseh disciplinah razen v teku na dve milji, kjer je zmagal Francoz Rochard, ki je postavil nov francoski rekord na tej progi s časom 9 minut 8 sekund in 3 desetinke. Petnajst metrov za njim je pritekel v cilj Clat. »Slovenski dom« Izhaja nak delavnik •*> «• Heee«na naročnina « din n la« **^ Jugoslovanski) tiskarno * Ljubljani. Jože K tnosemstvo irnmarit 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva o lica #/in Telefon 4001 d. 4005 Oprav..- Kopitarjeva ulic «. Udajateli inl Joie Sodja. D rednik: Mirko Javornik