PRVI KORAKI PRVI KORAKI OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU UČENCI OSNOVNA ŠOLA OLGE MEGLIČ PTUJ 1996 VSEBINA PRAVICA 6 UČENCI 8 ŠOLARJI 9 POROČILA 10 MOJA URA PsSVjčV' čU2 RAČUNALNIK /*r***X Z Ar q \ 13 ELEKTRIKA Z< domozivanski < \ H ODDELEK čl 14 LISICA IN ZAJEC MAČEK MIŠKO 1 / V / x v 16 18 KOLEDAR 20 LETNI ČASI 10, 22 NOVOLETNA NOČ 24 MESECI 25 ZIMA 26 MRAZ 28 ZIMSKO JUTRO 29 ROŽA 30 POMLAD 32 AFEKT 33 NAGEU 34 PTICA BREZ KRIL 36 LAČNI OTROCI 37 PESMI 38 ZADNJA MOŽNOST 40 PRIJAZNOST 42 Tl Sl TA 44 ONI NE RAZUMEJO 45 VISOKE MISLI O LJUBEZNI 46 ISKALA SVA... 48 TVOJE LAŽI 50 TISTI DAN 52 NEKEGA DNE 54 SEDAJ VEM 55 PRAVICA Otrok naj se vsak igra, ker pravico to ima. Naj si poje in naj skače, tudi če si kdaj pa kdaj raztrga hlače. Aljaž Ketiš, 3.c David Mlakar, 5.a UCENCI Mi učenci šole ne prodamo, ker jo vedno uporabljati znamo. Znanje nabiramo, vedno veseli smo in radi se imamo. Luka Hvalec, l.b ŠOLARJI Mi smo šolarji, šolarke in šolarčki. Radi se zabavamo, igramo in se veselimo, še rajši pa se seveda UČIMO. Saj smo šolarji, šolarke in šolarčki. Maša Sajko, 3.a POROČILA Stric iz škatle govori, da je mrtvih sto ljudi, da nesreča je bila, trčila sta avta dva. Se je ladja prevrnila in na dno se potopila, da v zraku avioni trčili so z baloni. Strašna vojna da zdaj divja tam, kjer prej sta živela naroda dva. Pri nas pa čas je zdaj kosila, ugasnem TV in POROČILA. Denis Mlakar, 5.a Mateja Perger, 6.b MOJA URA Moja ura tika-taka vsak večer me lepo čaka. Moja ura tika-taka nek večer, glej ga spaka, odpravila se je na pot, in sicer v neki daljni kot. Tri dni in tri noči mi je skrb, le kje je, pila kri. Potem se je vrnila in me skrbi rešila. Natalija Krajnc, 5.a RAČUNALNIK Računalnik je ekran, ki vanj buljim vsak dan. Igranje igric me veseli, mamica pa se jezi. Ko imel bom jaz cekin, igrice bodo le spomin. Računalnik ne bo več hišni kino, temveč resna stvar in dela obilo. Dometi Stropnik, 3.c ELEKTRIKA Z elektriko se ne igraj. saj strese te lahko, da je kaj. Elektrika nam sveti, nas greje pozimi in hladi poleti. Reže, žaga, nam pomaga in nikoli ne omaga. Aljaž Ketiš, 3.c LISICA IN ZAJEC (BASEN) Boter zajček premišljuje, zakaj ga botra lisica potrebuje. Ona pa skrivaje zloben načrt za zajčka kuje: "Boter zajček, pridi k meni na kosilo, jedi je za oba obilo." "Kaj bo meni kosilo tvoje, saj imam doma, v moje veselje, veliko repe in tudi zelje." "Kaj bi zajček zdaj nemili že za kosilo te prosili?" "Dobro, prišel bom, botra lisica, toda naj bo za kosilo pica." "Zdaj še s pico bi se mučila! Nič ne bo. Piščanca bom na mizo posadila." "Ampak tega jaz ne jem." "Potlej je to tvoj problem!" Še to jutro lisica jamo koplje, zajček pa v grmu dremlje. Ko je lisica past že skoraj dokončala, zajčka zbudi prijateljica mala: "Poskok, poskok, prijatelj moj. Poglej, kaj dela sosed tvoj." "Glej no, glej, to zvitirepko, ji že pokažem za to spletko." Poldan je že in zajček za past tudi že ve. Odpravil se k botri lisici z načrtom v butici. Lisica že na pragu stoji, maha mu in se smeji. Zajček naredi se, kot da se zapletel je v smeti, na pomoč lisico kliče. In ona že hiti, a pri tem pozabi, da tam je skrita past. Vanjo pade. Zdaj se joče, zajčka prosi, naj jo reši, toda zajček jo še bolj osmeši: "O botra, lisička, to se mi dopade: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade." Nina Horvat, 6.a MAČEK MIŠKO Maček Miško je vazic, kar se da, ima trebuh celo za dva. Ni še oče niti stric. Če bi imel sina bi mu bilo ime Matic. Ampak Miško je samski, len in debeluh, važen mu je le njegov trebuh. Tina Lah, 5.a ■iy ir nf^w''’ • •■' '.^^M®F-Vf^ ‘ S:%^#;Vi; /vr^rTnD, ■.,.; . *•.'. • - . ..{ -Ml .■’. ■ •.' ■•: Mihela Medved, 5.a KOLEDAR JANUAR Sneg pobelil nam je polje, dole in hribovje. Povsod se sliši otroški vrisk in smeh. Pust, pust je zmeraj lačnih ust. Baše se z bonboni, čokoladami, s sladkimi krofi in z marmeladami. FEBRUAR MAREC Zvončki cingljajo: cin, cin, cin, cin. Jaz pa ji trgam, jih mami podarim. April je res prava cmera. Nas to jezi, a takšni so ti meseci. APRIL MAJ V maju rožice cveto, v mlaju pa ptičke tatičke pojo. Junij poln je radosti, ko otrokom sporoči: "Počitnice so že tu! TRALALALALP' JUNIJ JULIJ Julija smo vsi na plaži. Sončimo se kar po maži. Na dopustu vsi uživamo in kupe sladoleda sladoledarju poližemo. AVGUST SEPTEMBER Danes pa po šoli diši. Eni smo veseli, eni žalostni. HI HI HI! Klopotci ropotajo: DR DR DR! Mošt pa diši MMMMMM! OKTOBER NOVEMBER November je mesec žalosti. Na grobovih svečke zagore v spomin na srečne dni. Pod smrekico rias danes čakajo darovi. Veseli smo, zato trikrat HURA, HURA, HURA! DECEMBER Bojana Matič, 3.b LETNI ČASI Poleti se z vodo hladiš, jeseni pod dežnikom čepiš. Pozimi k peči stiskaš se, spomladi travnik mika te. Eva Milošič, 5.c Nuša Urbančič, 6.a NOVOLETNA NOČ Lučke vsepovsod gorijo, vsi ljudje se veselijo. Novo leto je že tu: tri, dva, ena, juhuhu! Ljudje si voščijo, darila odpirajo in veselo s kozarci trkajo. Pa čeprav ob polnoči še otroški glas se veseli. Glasba, vzdušje in rakete to so zgodbice napete. Vse žari, vse gori, sreča sije iz ljudi. Nina Horvat, 6.a MESECI Dvanajst v vrsti jih koraka, niti dva nista enaka. Trije združijo se skupaj, da nov letni čas je tukaj. Domen Stropnik, 3.c ZIMA Listje vse je že odpadlo in narava vsa že spi, snega pa ni nič zapadlo, otroci žalostni smo vsi. Zaskrbljeno gledamo vrhove, na Pohorju se sneg blesti. V dolini občutimo le vetrove, a v duši žarek upanja tli. Vemo, vemo, da bo zima kmalu nam prišla v goste. Mora, mora priti, saj 5.a v šolo v naravi gre. Rebeka Trop, 5.a Petra Kirbiš, 8.b MRAZ Zunaj mrzlo je, ptiček čivka, hudo mu je. Maha, da malo se ogreje. Katarina Matič, l.b ZIMSKO JUTRO Belo jutro, mrzel veter. Sneg, ki ne poneha, in megla, ki zakriva mi oči, velike kepe, prek katerih stopam in mislim na vroče poletne dni. Eva Milošič, 5.c ROŽA Vsaka roža ima svoj vonj in seveda tudi dom. Vse so različne in čisto nič sebične. Vsaka roža je vesela, vsaka se je razcvetela, saj pomlad je prišla spet in pokukala je na beli svet. Meta Majnik, 4.b - > jljinkV i Mihaela Chomicki, 5.c POMLAD Ptički pojo, rožice cveto, o ljubezni vsi sanjajo. Tam se igramo radi se imamo, Pomlad je res najlepši čas! Vesna Forstnerič, 3.b. AFEKT zelo močno, kratkotrajno čustvo (čustvena razvnetost) Dosti je ljudi, ki ne znajo razmišljati, a med njimi si tudi ti. Zakaj ne bi razmišljali zato, da bi ustvarjali? Zakaj ne bi se družili zato, da bi odslužili? Dosti je takih, ki ni jim enakih. Sovražim jih, a jih spoštujem. Ne razumem jih, zato jih ne sprašujem. Na živce grejo mi in si jih ne ogledujem. Nočem jih, saj se jih sramujem. Mrzim jih, a jih ne zaničujem. Ne prosim jih, saj jih ne potrebujem. Zakaj živeti moramo vsi, pa tudi tisti, ki nočejo razmišljati? Zakaj na svetu so ljudje, ki nočejo imeti svoje ime? Dosti je ljudi, takih, ki njim to sploh pomembno ni. Sabina Kosi, 8.d NAGELJ Rdeč nagelj stoji in cveti v vazi, na mizi, pri meni doma. Vse okoli je nered, vse leži, kjer se meni zdi, le on cveti in tolaži me vse dni in vse noči. Nuša Urbančič, 7.a Eva Fras, 5.a PTICA BREZ KRIL Postala je otožna, leteti ni več zmožna, zato žalost je nebo prekrila, ker je ptica krila izgubila. Le kje? Morda v senci človeka, ki je brez srca kakor opeka, morda v vodi, ker je uvidela, da dete v sanjah blodi, morda... Zakaj izgubila je krila? Ker je svet krut, ker ga je sama beseda, ki v ječi poseda. Morda v zahvalo, ker je bila mila, mila kakor svila, ker lepo je pela, kot bi vrtnica drhtela ko bi glas imela, morda... Pa ni veliko hotela, samo svobode si je želela, samo svobode, ki je ni našla, zato je na neznana pota zašla, nekam se je skrila, krila izgubila. Pa je želela samo življenja, ki se kakor poezija znova začenja, znova se začenja in nikoli ne pojenja, ker je polno življenja. Pa si je želela samo svobode, ki bi jo lahko med peruti zavila, če bi ji narava krila pustila. Stanka Letonja, 8.a LAČNI OTROCI Mi smo otroci, samo tnali otroci. Pustite nam veselje, pustite nam otroštvo, to je edino, kar imamo. Mi smo samo otroci, majhni in ubogi, dajte nam hrane, dajte nam hrane... To je edino, kar želimo. Sanja Šegula, 6.c PESMI Pesmi so plod fantazije. Besede kar same ti letijo in na papirju obležijo. Svinčnik že joka tudi radirka stoka, moja roka pa še kar naprej pesem piše venomer. Zdaj pa pesem je končana, tudi pika je dodana. Urška Kolar, 4.b Dejan Levanič, 8.c ZADNJA MOŽNOST Sam v kotu sedi, žalostno glava na kolenih sloni in se boji. Ljudje hodijo mimo njega, nihče pa ga ne pogleda. Prišla je mimo gospa, tista prava, ki svet mu je pokazala, a nikoli mu ni naklonjenosti dala. Ko pa zagledala ga je, obrnila se je in drugo pot izbrala je. Sam premražen in sestradan tam živi. Najbolj na svetu si pa želi, da nežna roka po glavi mu zdrsi in topla beseda srce mu odtali. A te roke in besede ni, ker nikomur zanj mar ni, ker nihče ne ve, kako kruto je, če živiš in samo trpiš. Ljudem vseeno je za vse, samo da njim lepo je. Njegovo obupano srce bije še zato, da maščevalo se bo. Tisti gospe, ki dala mu je ime. Zdaj je še mlad, a star mogoče ne bo. Morda nekoč le pride oseba, ki ve, česa potrebno je njegovo srce in dala mu bo drugo ime, če bo le. Sabina Kosi, 8.d PRIJAZNOST Prijaznost je dar vseh ljudi, nič ne vzame, a vendar se nekaj lepega nekomu podari. Prijaznost je le dobra, ne more biti slaba. Prijaznost je sladka, sladka kot čokolada. Prijaznost se z roko ne da prijeti, ukrasti še manj ali ujeti. Prijaznost je takšna kot najlepša zima, ni minljiva in nasploh je prima. Maja Majcen, 6.b Tl Sl TA Ti si ta, ki se mi v misli tihotapi, ki mi ne pusti zaspati! Ti si ta, ki daljša mi noči, ki jemlje mi moči! Ti si ta, ki hočem ga objeti, ki hočem ga imeti! Valerija Skrt, 8.d ONI NE RAZUMEJO Oni ne razumejo, da meni je hudo. Ne vejo in ne mislijo, zakaj je to tako. Jaz pa jočem vsak slednji dan v mojo toplo dlan. Mnogo je nesramnih ljudi, ki povzročijo, da srce boli. Njim ponudimo našo toplo dlan, da bo sonce sijalo vsem vsak dan. Tina Lah, 5.a VISOKE MISLI O LJUBEZNI Ljubezen je zelo skrivnostna stvar, je ne priznavamo, ampak se je zavedamo. Junakom je težko izgubiti ljubljene, ker nihče ni dovolj junaški, da ne bi občutil bolečine v svojem srcu. Umreti za ljubezen je zelo pogumna stvar, kajti umreti je lahko, a ljubiti je teško. Biser ljubezni je zelo dragocena stvar, in to je srce. Koliko daš, toliko dobiš, a včasih celo izgubiš. Zaobljubiti se je lahko, a držati besedo je težko. Eno uro na dan preživeti z osebo ni dovolj; z njo živeti moraš, da bi jo razumel. Nikoli ljubezni ne kupuj z denarjem! Lahko si jo prislužiš s poštenostjo, odkritostjo, z zaupanjem in seveda z LJUBEZNIJO. Ljubi, pa boš tudi ti ljubljen! Mojca in Martina, 7.c Nuša Urbančič, 6.a ISKALA SVA... Slišala sem t\’oj nežen glas, v meni se je prebudilo upanje, morda zato, ker sva oba imela sanje, ker sva oba verjela vanje. Bil si ta, ki sem ga dihala, bil si ta, ki sem ga sanjala, bil si ta, katerega pesmi sem poslušala, bil si ta, ki te nisem nikoli videla, nisem videla tvojega trpljenja, pa si si želel le življenja. Iskala sva svobodo, iskala sva resnico v temačnih kotih, na sivih cestah, v zapuščenih ulicah. Nisva našla resnice še manj svobode, ker nama je morda usojeno vse grdo v dušo zaklenjeno, kar nama je bilo od hudičev namenjeno. Upanje, ki se je prebudilo v naju, je izpuhtelo, kot da bi zaradi človeške zahrbtnosti zgorelo. Tvoja duša in ti sta se vdala, toda jaz sem ostala. Ta, ki te je dihala, ta, ki je tvoje pesmi poslušala, ta, s katero sta iste sanje sanjala, ta, ki te ni nikoli videla, a vendar je nekaj tvojega imela, nekaj, kar sva oba iskala, iskala, vendar nisva našla, zato sva se predala. Tebe ni več, toda jaz sem ostala, ta, ki je zate živela... Nekaj skupnega sva imela, toda tebe je smrt vzela, a jaz še vedno iščem svobodo. Ker tebe ni več, vase najraje zarila bi meč, morda bi to za vedno potešilo bolečino. Mogoče je zato zame svet boljši, mogoče je zato zame trava bolj zelena, mogoče... Lažje je, toda nikoli te ne bom pozabila, kajti isto sva iskala, isto sva sanjala. Sanjala, da bi našla svobodo. Statika Letonja, 8.a TVOJE LAŽI Ko se spomnim nate, srce mi zahrepeni. Ko se spomnim nate, obraz se mi zmrači. Rekel si, da ljubiš me, rekel si, da nobene druge ni, a jaz verjela sem ti. Ko objemal si me, govoril si sladke mi reči, a jaz, na žalost, spet verjela sem ti. Govoril si, da vse, kar želiš si, sem le jaz, da samo zame še živiš. Že spet verjela sem ti. A prepozno, mnogo prepozno, ko že čisto predala sem se, spoznala sem, da tvoje besede bile so le igra, igra, v katero sem tako verjela. Ko se spomnim, kaj naredil si mi, se počutim kot kup smeti, a ti le posmehuješ se mi. Valerija Skrt, S. d Petra Haladea, 7.b TISTI DAN Nebo bilo je belo, kakor da vedelo bi, da danes je tisti dan. Rože cvetele so, da vsepovsod bilo rdeče je kakor po končanem boju. Beli golobi grulili so v vrhovih dreves, z zeleno vejico v kljunčkih preleteli so svet. In ljudje... Kakor da vedeli bi, da danes je tisti dan. Dan, ki ga čakajo Že od takrat, ko še niti vedeli niso, da ga čakajo. Snežinke so mu padale na hladen in bled obraz. Kri mu je zledenela, a ni mu bilo mar. Stal je v temni noči in se spraševal, ali bo za to potjo, poraščeno s trnjem, vodila stezica, posuta s cvetjem, v Raj. Poljubila bi te rada, kot bi lačni rad ugriznil kruh. Tvojih oči pogledov si želim kot žejni vode. Tvojega srca potrebna sem kot ujetnik svobode. Nuša Palčič, 8.d NEKEGA DNE Nekega dne, ko bodo moje telo podarili zemlji, takrat bi želela, da bi jokal. Nekega dne, ko ne bo več niti spominov in bo svet pozabil, da sem živela. Nekega dne, ko ne bo več niti posušenih rož na mojem grobu, takrat bo pozabljeno, da sem ljubila nekoga, ki ga nisem smela. Nuša Palčič, 8.d SEDAJ VEM Sedaj vem, da je bilo prelepo, da bi trajalo. Trajalo za vedno. Sedaj vem, da zadnjič sem videla tvoje jasne oči. Oči, v katerih se je videl obris morja. Oči, ki so govorile. Sedaj vem, da zadnjič sem čutila tvoje srce. Srce, ki bo zmeraj ljubilo. Srce, ki se ne bo nikoli ustavilo in bo željno življenja. Sedaj vem, da je bilo prelepo da bi trajalo. Trajalo za vedno. Nuša Palčič, 8.d PRVI KORAKI Izbrali in uredili Vera Golob, Alenka Zenunovič Oprema Odgovorni urednik Založila in izdala Leonida Kralj Ervin Hojker Osnovna šola Olge Meglič Ptuj, Prešernova 31 Natisnila Tiskarna Florjančič, Miklavž Naklada 500 izvodov Po mnenju Ministerstva za kulturo Republike Slovenije sodi knjiga med proizvode, za katere se plačuje 5 odstotni davek na promet proizvodov in storitev. Domoznanski oddelek PRVI 1996 koraki 35868/1996 a 070.48:37(497.4Ptuj) 6011488 KNJIŽNICA IVANA