D o p i s i. Kranjsko. Iz litijskega okraja. (Hospitacija v Litiji.) Z reseljem povdarjarao, da so se t našem okraju hospitacije docela udoraa.ile. Že lani se je obravnavalo lepo število tem in letos, toliko da se je pričelo Solsko leto, že smo imeli zanimivo predavanje t Litiji, ki je uspelo vrlo dobro. Referentinja g. Schottova je žela kar največje priznanje na izbornem predaranju. In to po pravici! Saj nam je pokazala v lepi temi ne le, kako je pou.evati rob.e t šoli, temveč seznanila nasje tudi praktičnim potom z novo, prekoristno Černirčevo metodo v ra.uuanju na nižji stopnji. Baš sedaj, ko se je uvedla omenjena metoda malone po vseh šolah, je bil ta nastop umesten in potreben, da učiteljstvo dejanski izpozna jednostaviio, a vendar toli praktično pot, katero nam je začrtal prof. Črnivec, da dosežemo boljših uspebov v računstvu. — Udeležilo se je te hospitacije okoli trideset u.iteljic in u.iteljer, nekaj jih je prišlo celo in krškega okraja poslušat to zanimivo predavanje. Navzoč je bil tudi naš, za šolo in napredek uneti ter obče priljubljeni nadzornik, gosp. Lud. Stiasny. Ob koncu hospitacije je še sam izpregoTO"l nekaj besed glede noye metode ter s tem pripomogel, da smo še bolj izpoznali nje važnost in pomen. Njegov predlog, da bi se pred zimo priredila še jedna hospitacija, smo veselo pozdravili. Sklenilo se je nato, da se ista priredi v Zagorju tekom novembra. Predavala naj bi se slovnična snov, kar je prevzel na splošno željo tovariš Levstik. A. J. Iz litijsko-krškega okraja. (KonferenSno poročilo c. kr. okr. šol. nadzornika Ljud. Stiasnega.) (Dalj«.) Ta statistika kaže naše ljudsko šolstvo v kaj temni luči. Zato paje slabo stanje ljudskega šolstva na Kranjskem prepričalo c. kr. deželni šolski svet, da se zamore razvijati kranjsko ljudsko šolstvo le, ako se učiteljstvo strogo ravna po danih postavah, razpisih, oziroma odlokih. Katero stopinjo pa zavzema ljudsko šolstvo v tem okraju? Da je v tem okraju le 21 rednih, a 8 zasilnih Sol, je vsakemu znano. Razven tega pa tudi v rednih Solah obiskujejo samo na treb šolah v vseh razredih otroci celodnevno, a na šestih šolah pride celo v šolo radi oddaljenosti 285 učencev le dvakrat na teden. Normalno razvitih otrok pa je ostalo v tem okraju nič manj kakor 232 brez pouka. Toliko so jih namreč naznanila šolska vodstva. Da jih je mnogo več, razvidno je že iz tega, da je še sedaj v tem okraju nekoliko vasi, zaselj in sosesk, ki niso nikamor vsolane in iz katerih otroci ne hodijo v šolo. Tako sem zasledil v bližini Litije, namreč v političnih obcinah Litija in Šmartno, kar 18 vasi, zaselj in sosesk s 123 hišami in 633 prebivalci (po štetju leta 1890), ki niso bile nikamur všolane in iz katerih je le malokateri otrok obiskoval prostovoljno šolo v Litiji ali v šmartnom. Vse te vasi, zaselja ali soseske so se v zadnjem času všolale v Litijo, oziroma v Šmartno. Je li so še druge vasi, zaselja oziroma soseske v tem okraju, ki niso nikamor všolane, pokazalo se bo šele, ko bo gotov natančen nov kataster. Iz vsega tega je razvidno, da šolstvo litijskega okraja zavzema še zelo nizko stopinjo ter da bo potreba še mnogo intenzivnega dela, da se bo povzdignilo vsaj na ono stopinjo, kakor so sosedoi okraji. Postave, razpisi in odloki. V letošnjem solskem letu danih postar, razpisov in odlokov ne bom preSital, ker so se o njih vsa šolska vodstva pismeno obvestila. Ponavljam pa še enkrat. Slabo stanje kranjskega šolstva zahteva, da se uČiteljstvo strogo ravna po danih postavah, razpisih, oziroma odlokih. 0 tem se moramo šolski nadzorniki v prvi vrsti prepričati. Osobito pa nam je gledati, da se učiteljstvo strogo ravna po urniku ter da ne teži po prostih urab, po prostih dnevih. Z znanim odlokom okrajnega šolskega sveta se je naročilo Solskim Todstvom, da morajo proste dneve kakor spoved itd. naravnost naznaniti okr. solskemu nadzorniku. Na ta način so okrajni šolski nadzorniki hitreje obveščeni, razven tega pa je sedaj pregledno, koliko dni je prostih na kakšni šoli. Ta poro.ila se bodo namreč zbirala in koncem šolskega leta predložila s posebnim poro-ilom okrajnemu šolskemu svetu. Na ta način bodo pa prišli tudi na dan šolski voditelji, ki takih dnij kar nič ne nazuanijo. Vzgoja in vedenje učencev izven šole. Po § 1. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869 ima ljudska šola nalogo, otroke nravno-pobožno vzgajati, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebnimi znanostmi in zvedenostmi v nadaljno izobraževanje za življenje in dajati jim pravo podstavo, da bodo enkrat vrli ljudje in državljani. Zato mora biti pouk na vseh stopinjab ljadske šole in pri vseh predmetih vzgojevalen. Vzbujati in gojiti se mora pri mladini tudijversko prepri.anje, priliko za to nam daje posebno obravnavanje mnogih beril itd. Pred vseni se mora paziti, da ni molitev v šoli mehanična in monotonna, temveč, da se pri očenašu oziramo na odstavke. Tudi pozdrav -Hvaljen bodi Jezus Kristus" se mora lzrekati mirno in kratko. Paziti se mora tudi vedno, kako se vede mladina zunaj Sole. Osobito se mora skrbeti, da mladina ne pije žganja, da ne kadi, da ne trpinČi živalij itd. Doseči pa mora tudi vsak učitelj, da se vede zunaj šole vljudno, dostojno. Po vedenju mladine zunaj šole sodi občinstvo največkrat šolo in u.itelje in baš ne po krivici. Opozarjam v tem oziru na jako dober članek v letošnjem -Popotniku" našega sotrudnika Matije Herica: -Kako je učitelju delovati v šoli, da se otroci tudi zunaj šole lepo in dostojno vedejo". Šolski obisk. nDober učitelj — dobra šola, dobra šola — dober obisk", sme se povprečno trditi. Le žal, da so tudi v tem izjeme. Pač pa doseže vsak u.itelj, ki se vestno pripravlja na svoj pouk, ki zna vzbuditi pri svojih učencih zanimanje do šole, ki si pridobi Ijubezen svojih učencev, da oni ne ostanejo doma iz strabu pred učiteljem, temveč da oni celo prosijo svoje starše, da jib pustijo v šolo, boljši obisk pod jedhakimi razmerami, ko drug učitelj, ki se ne ozira na to. Ker pa je šolski obisk na mnogih šolah v tem okraju jako slab, ker so nekateri učitelji premehki napram staršem, ki pošiljajo svoje otroke zanikerno v šolo, ker krajni šolski sveti večinoma ne izpolnujejo svoje dolžnosti ter stavijo le redkokrat nasvete, da naj se kaznujejo starši, javljam, da prevzamem v prihodnjem šolskem letu, dasiravno sem preobložen z drugim delom, predpisovanje kazni radi šolskih zamud sam. Da je naš okraj v tem oziru zdatno zboljšanja nujno potreben, je jasno, zato se morajo poprijeti tega vprašanja ne samo vsa šolska vodstva, temveč tudi vsi razredni učitelji [z vso vnemo. Zdatna podpora od okrajnega šolskega sveta vam je zagotovljena. S tem pa, da prevzamem to delo, pa bodem tudi strogo pazil, da ne bo vladala na kakšni šoli v tem oziru nemarnost. Z znanim odlokom je zaukazal naš okrajni šolski svet, da morajo predložiti krajni žolski sveti od okrajnega šolskega sveta razsojene zaznamke šolskih zamud dotičnim šolskim vodstvom. Na večrazrednicah morajo šolski voditelji dati v pregled te razsojene zaznamke vsera razrednim učiteljem, da zamorejo zabeležiti v razrednici kolikrat je bil dotični u.enec, oziroma njegovi roditelji naznanjen, posvarjen ali kaznovan. Primerjaje te zaznamke z razrednico, prepri.al se boin takoj pri nadzorvanju, v koliki meri stori vsak učitelj v tem oziru svojo dolžnost. Pred vsem pa mora biti razrednica pregledno sestavljena. Na šolah, kjer obiskujejo učenci šolo radi oddaljenosti le dvakrat ali trikrat na teden, naj se ti učenci v razrednici in v katalogu posebej zabiležijo. Spredaj pri pregledu v razrednici naj se število učencev, ki so oddaljeni nad 1 uro, zapiše z rdečo tinto. Učcnci, ki ne vživajo nobene olajšave, a so oddaljeni nad 1 nro do sole ali ki imajo zelo slabo pot do _ole, naj se v razrednici podčrtajo z rdečo tinto. Zadaj v razrednici za skupnim številom nenavzočih u.encev, naj se zabeleži kratko vzrok, zakaj je ta ali oni dan manjkalo mnogo učencev, n. pr. sneg, naliv itd. Pretirauost ni nikjer na mestu, najmanj tu. Ako n. pr. reven učenec v slabem vremenu ne more v šolo, ker nima čevljev, potem je samoumevno, da se mu to oprosti. Nasprotno pa se zopet ne sme prevec ozirati na siromaštvo našega naroda, ki se mnogokrat slika v temnejši lnci kakor je. Predno pa učitelj naznani katevega učenca, bolje dotične roditelje, radi zanikernega obiska, prepričati se mora popred, zakaj dotični učenec ni prišel v šolo. To se prav lahko zgodi po součencih. Ako domneva učitelj, da je ostal učenec neopravi.eno iz šole, ali ako ne more zvedeti, zakaj ni prišel v šolo, vpraša naj pismeno doticne starše, zakaj se je to zgodilo. Za to se dobijo že tiskovine, ki so se v mnogih krajih prav dobro obnesle. (Daije.) Štajersko. Odgovor na dopis ,,lz Ptujske okolice." Strast ni nikjer dobra. Nekaj takega je tudi v omenjenem dopisu. G. K. je bitro pobral vrstice v mojern porocilu, tičoče se njegovega referata ter jih po svoje zasukal. V poročilu se nikjer ne omenja, da je g. K. kriv, da vprašanje o računstvu se ni za zdaj zrelo, kakor je to g. K. zasukal. Da pa vprašanje še zares ni zrelo, to tudi g. K. v svojem pojasnilu pripoznava, ko trdi, da se naj takoj uvedejo v ljudske šole Kraus-Habemalove in Černivčeve računice. (Pri konferenci je g. K. omenil še več racanic, katere so vse boljše kot Močnikove.) Po mojem mnenju bo to vprašanje zrelo takrat, kadar se bode reklo: ta računica j e najboljša, naj se uvede v vse naše šole Sicer bi iinela pa vsaka šola druge računiee, kar pa po mojem -nazadujaškem" mnenju ne bi bilo dobro. Torej najprvo poskušati, potem še-le uresti, in takrat bo to vprašanje zrelo. Računic je sedaj mnogo izšlo, ki so pa različae vrednosti. Če pa kedo malo drugače misli, kakor g. K., ni še menda nazadnjak, kakor trdi g. K. Poročevahc o lconfcrenci. Pomanjkanje učiteljev na Štajerskem je od leta do leta občutneje in če se od merodajne strani temu nedostatku knialu ne odpomore, prišli bomo v kratkem času do tega, da niti za voditeljska mesta ne bo moškik učnih oseb. *) Na šestrazrednici pri Sv. Marjeti niže Ptuja bo delovalo v prihodnjem šolskera letu pet uciteljic, na štirirazrednici pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah pa tri. Naše moško učiteljišče v Mariboru nam ne daje skoro nikakega naraščaja več, ker po dovršenein zrelostnem izpitu zbeže kandidati k železnici, pošti in davkariji, ali se pa kot rezervni častniki dado akti- *) Tudi na Kranjskem je že tako. Ured. vjrati. Če bo šlo tako dalje, morala bo ta šola izpremeniti svoje ime ter se imenovati -pripravnica za poštne in železniške uradnike." To žalostno prikazeu bi morale vendar dežele in država korenito premisliti ter jo brez odloga odpraviti, toda ne s snovanjem ženskega učiteljiš.a v Mariboru, ampak je edina in popolnoma zanesljiva pomo.: uravnava učiteljskih plač po plačak državnib uradnikov treh oz. štirih najnižjih činovnih razredov.