Poštnina plačana v ffotovtnt,
Štev. 51.
V MubltanV, dne 19. decembra 1999.
Posamezna Stev. Din i*—
Leto XII.
UpravniMvo ..Domovine" v Ljubljani. Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Nirornlai ti t«!»tn«T0: Četrtletno ( Din, ooiletna IS Oln, celoletno 3« !>:». ti n*. eemstvo razen Amerike i Četrtletno 12 Oln. nolletno 24 Oln, celoletno 48 Dli. Ameriki leti* I dolar. —Ri.ua pojtne Hranilnice, podrnžnlce • l:«il|ini. it 10 711.
Rojstni dan našega kralja
Izredno svečr.no se ie v torek 17. t. m. proslavil po vsej kraljevini rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra i., našega narodnega vladarja, saj pa se je slavil fudi prvič v kraljevini Jugoslaviji. Naš narodni vladar, preporoditelj države, je izvlekel 6. januarja državni voz s stranpoti, zato je bilo letošnje praznovanje njegovega rojstnega dne tem iskrenejše. V srcih vseh državljanov, ki ljubijo svojo domovino, sta se morala naseliti gioboko spoštovanje in ljubezen do lastnega kralja, ki nam je rešil domovino, ker sami nismo znali delati zanjo, nego smo se samo prepirali in zapravljali dragoceni čas.
Po vsej Jugoslaviji, med Slovenci, Hrvati in Srbi, je oril odkritosrčen in navdušen klic: cživel kraij!« Da pokažejo kralju svoje priznanje, so se mu prišle v Beograd poklonit neštevilne deputa-cije. Vsi kraji Jugoslavije, zlasti večji, so imeli na kraljev rojstni dan razen svetih maš še posebne prireditve, ki so bile vse števi'no obiskane.
V vseh jugoslovenskih dušah, od Triglava do jVardarja, je ob kraljevem rojstnem dnevu odmeval klic: «2ivel naš preporoditelj, ki si nas pomiril in zedinil!«
Vse jugoslovensko Sokolstvo v Sokolu kraljevine Jugoslavife
Zgodovinski sklep Jugoslovenskega sokolskega saveza — Pozdravni brzojavki Nj. Vel. kra ju in Nj. Vis. prestoionasleda ku Petru kot
prvemu starosii Sokola kraljevine Jugoslavije
V nedeljo se je vršila v Beogradu izredna fcstom Nj. Vel. kralja dobilo največje priznanje skupščina Jugoslovenskega sokolskega saveza, po -prvem jugoslovenskern sokolskeni zlctu.
katere so se po svojih zastopnikih udeležila vse sokolske župe, tako da je bila skupščina v-vsa-
4.) Državni interesi, izraženi z uveljavijoniem zakona o osnovanju Sokola kraljevine Jugosla-
kem pogledu izraz razpoloženja v sokolskih vr-lVije, zahtevajo od jugoslovenskega Sokolstva, da st-h. Skupščino je otvoril starosta g. Engelbert Se odreče svoji dosedanji samostojnosti.
Gangl. Takoj po otvoritvi je bila med viharnim vzklikanjem odposlana pozdravna brzojavka Nj.
5.) Jugoslovensko Sokolstvo je globoko uver-jeno, da bo delala nova organizacija Sokola kra-
«,,,,.	,	f-, ii i	1 J^nu, ua uu uviuiu IIvva ui^utii/.aviju	ivit.
Vel. kralju, na kar Je staros a Enge bert C angl i]evine Jugoslavije vedno v duhu jugoslovenskega podal poročilo o vprašanjih ki so bila na dnev- SokoIstva in pričakuje) da bodo dosedanji nosilci nem redu. Glavna točka je bilo vprašanje vstopa sokoIskih načel imeli de1ež v njej jn 5}e jugoslovenskega Sokolstva v Sokola kraljevine SQde, . ,.er vjd Sokolj y tem noyo jam. Jugoslavije. Na predlog staroste E. uangla je bila sprejeta naslednja
stvo bodočega uspešnega dela za dobro kralja in domovine, za zmago čiste sokolske in slovanske ideje. S to vero JSS sklepa in proglaša., da z vso svojo organizacijo stopa v Sokola kralj'evina Jugoslavije in pozdravlja svojega brata starosto, Nj. Vis. prestolonaslednika Petra.
6.)	Priznavajoča novo organizacijo, izreka skupščina JSS svoje polno priznanje in bratsko zahvalo vsem dosedanjim starešinstvom saveza, žup in društev, tehničnemu vodstvu, vsem bratom in sestram za brezmejno vdanost in ljubezen do sokolske stvari, pozivajoča vse, naj tudi nadalje z isto požrtvovalnostjo in ljubeznijo nadaljujejo svoje delo.
7.)	Do končnega formiranja Sokola kraljevine Jugoslavije naj savez, župe in društva nadaljujejo svoje delo, pripravljajoči se z vsemi močmi na veliko sokolsko slavnost, vsesokolski zlet v Beogradu 1.1930.
8.)	Jugoslovensko Sokolstvo izraža upanje, da bo Sokolstvo kraljevine Jugoslavije kot izraz prave sokolske misli ostalo član zveze slovanskega Sokolstva.
Po sprejetju resolucije je bila poslana pozdravna brzojavka prvemu starosti Sokola kraljevine Jugoslavije prestolonasledniku Petru, kar so vsi navzoči pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Ob zaključku skupščine je bila izrečena dosedanjemu vodstvu -jugoslovenskega Sokolstva, posebno pa še starosti Engelbertu Ganglu in dolgoletnemu tajniku dr. Riku Fuxu, priznanje in zahvala.
S tem je bila zgodovinska skupščina končana, končano pa tudi delo Jugoslovenskega sokolskega saveza, ter se je pričelo delo novega Sokola kraljevine Jugoslavije.
resolucija:
»Delegati vseh sokolskih žup jugoslovenskega Sokolstva, zbrani na izredni skupščini 15. decembra leta 1929. ob priliki uveljavljenja zakona o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije, so po vsestranski razpravi ugotovili in sklenili:
1.)	Jugoslovensko Sokolstvo je v skladu z idejami osnovateljev Sokolstva, velikih bratov Tyrša in Fiignerja, ki temelje na temeljih svobode, bratstva in enakosti, vedno zvesto svojim idealom, delalo s požrtvovalnostjo in vdanos'jo za ustvaritev boljše bodočnosti vsega našega naroda, ne da bi zahtevalo zase korist ali slavo.
2.)	Kot organizacija zasebne vzpodbude in započetnosti je Sokolstvo v svojem življenju in delu, kakor prej, tako v času vojne in zlasti po vojni, zedinjeno v JSS, moralo prebroditi mnogo zaprek in tcžkoč, ki so izhajale pogostokrat iz nezdravih političnih r,azmer v naši državi, od nasprotnikov Sokolstva kakor tudi od nasprotnikov narodnega in državnega edinstva. Toda Sokolstvo je vedno v vseh teh težkih trenutkih ostalo neomajno in dosledno na svojih sokolskih načelih: en narod, ena država in eno Sokolstvo.
3.)	Jugoslovensko Sokolstvo gleda s ponosom na to dobo svojega življenja, v katerega duhu jc njegova organizacija dajala neizčrpno moč in polet do nesebičnega dela za telesno, moralno in nacionalno povzdigo naroda, za kar je z mani-
Med westfalskimi Slovenci
Na štirih zborovanjih v enem dnevu
Recklinghausen, 9. decembra.
Nedelja 8. t. m. je bila zborovalni praznik vvestfalskih in porenjskih Slovencev, včlanjenih v Zvezi jugoslovenskih delavskih in podpornih društev. Običaj je namreč tak, da se takoj prvo nedeljo po glavni skupščini Zveze vrši občni 'zbor vsakega posameznega društva, na katerem njegov predsednik podrobno poroča o vseh razgovorih in sklepih delegatov na konferenci. S predsednikom Zveze g. Pavlom Bolho sva se od ! jutra do večera udeležila*štirih takih zborovanj na najrazličnejših kraj h. Dan je bil poln truda, toda cel koš sem nabral prijetnih spominov in lepih prisrčnosti v družbi naših rojakov. V Busr-Hasslu. Iz Recklinghausna do Buer-Hassla, kjer se je wrš:io prvo zborovanje tamošnjega društva, traja .■Sožnja z jutranjim vlakom in nato še s tramvajem daleč ven izpred kolodvpra v kolonijo, dobro uro. Društvo ima svoje prostore v tamošnji gostilni, ki je prostorna in ima več lepih dvoranic za društvena zborovanja in klubske sestanke V Buer-Hasslu vodi društvo Korun. zelo mirna duša, invalid zaradi bolehnosti v svojih najlepših moških letih. In vendar tudi njemu, ki nikomur ne stori ničesar žalega, ni bilo prizanešeno v tistih žalostnih časih, ko je bila proti članom
Zveze uprizorjena silna gonja. Javno v cerkvi je bil proglašen za «brezverca». Zakaj? Zato, ker je propagiral «Domovino».
Starosta med člani društva je 701etni ŽiS'.ir iz Šoštanja, odkoder se je izselil že pred b<) leti. Lani mu je umrla žena in zdaj samotan kot upokojenec z mesečnimi 53 markami. Pa je zaveden in neupogljiv. Tako lepo še govori i< domače. počasi, po šoštanjsko, kakor so govorili naši šuleški očetje:
«No, kok je pa še kej v domačih krajih? Boh ve, rajtam, de bom še tčžko kedaj v domovini...*
Na sestanku v Buer-Hasslu ie predsedn:k Zvsze Pavel Bolha učinkovito poročal, kakšne pravice so naši izseljenci pridobili z novimi konvencijami. V sobi je bilo tudi nekaj članov društva sv. Barbare in estrajharjev iz «Volks-bu.iua».
Treba je bilo nadaljevati pot v Dorsten. kjer je bil sestanek napovedan za 11. uro.
V Corstenu.
Ob krasno asfaltirani ravni ces i teče cestna žele-ni ' Si-uzi stranske vasi, mimo vzorno ure-severnejši. Iz starinskega mesteca vodi cos*a jemh kmetij, mimo nedoglednih poljan nas pelje tramvaj uto daleč na periferijo vvestfalske industrije. Dorstenski rudnik «Fiirst Leopold* je naj-
Iz starinskega mesteca vodi cesta j Počasi si opomore, solze si obriše, a jok še pokojnino in jočejo, ker jim je bila zadnjič zopet
\7 Lnlnniia	riulnil/ com ia lrorln«	miam^ Unnn/I^	-----t___. •• _______\t i • r\ .	—~
severnejsi.
četrt ure daleč v kolonijo. Kakor rudnik sam je' vedno trga njene besede. Težko govori, ker ji tudi kolonija posebno moderno urejena. Hiše so manjkajo vsi zobje, a v lice je videti še zdrava; pravcate vile ž ograjenimi vrtovi.	|skbotna je samo zaradi ležanja, starosti in po-
Za velikansko okroglo mizo v društvenem trtosti v večnem premišljevanju o svoji usodi. Ja-Jokalu v »Gemeindegasthausu« je zbrana sloven-jbolka nam pokazuje, ki jih je prinesel Miklavž, ska družba. Društvo, ki ga vodi razumni Flo-| veliko starinsko fotografijo še čuva za spomin rijan Tepež, je eno najbolj skladnih, z izvrstno na lepša leta, ko je mož dobro služil in je ona razvito tovariško družabnostjo. Ima 20 zvestih bila še lepa, močna, črnolasa, cdločna. Vse je članov, ki pa držijo trdno skupaj od najstarej-' minilo. Le vid ji še ni opešal, oči so še bistre, šega upokojenca do najmlajšega rudarja, ki se je Hvaležno sprejme stara Rotička prečitane slo
tu rodil in mu materinščina dela še hude preglavice. Sami šaljivi očanci so tukajšnji invalidi, rudniški dosluženci. Jakob Skobe iz litjske oko
venske novine in drugo štivo. Zdaj bo za nekaj dni zopet krajši čas. In izmed rojakov jo bo češče kdo obiskal, saj doslej mnogi pač niso ve-
zmanjšana. Neki Petrič v Buerju posebno gla-duje: 62 mark prejema, najemnino mora plačevati, bolehen je in mora ležati, žena pa je popolnoma gluha. Rojaki mu bodo za božič zbrali nekaj podpore.
Nastopal je že mrak in bilo se je treba posloviti od dragih Bottropčanov. Vsi so kakor ena družina, imajo pa tudi vzornega predsednika, zelo simpatičnega in treznega moža.
Največje slovensko društvo.
Dolga je pot od Bottron do Hamborna-Neumuhla, ki se nahaja že v Porenju. Tu se
lice je tu že 40 let, Miha Korošec iz Braslovč ,deli, kako daleč gori, blizu najsevernejše sloven-	nahaja najmočnejše slovensko društvo, včlanje-
takisto že 35 let in Fran Kopač iz Zasavja le ske kolonije, potekajo zapuščeni vdovi žalostni	nih je skoro 200 družin, ima svojo lastno zastavo
kako leto manj. Pa so še drugi. Ali se bo kdo' dnevi starosti. Jaz sem ji segel v roko gotovo	in precejšnje premoženje. Vse to je zasluga pred-
liniarl nitU i>i 1 «•	^ ..XI___i -i________ • _ „ „ „t, __V *	« .•	.	x . .	_ ... .
izmed njih vrnil v domovino uživat staro rento, s katero se tu ne da izhajati? Morda... Težko... Selitev, pomanjkanje stanovanj v domovini, vse
sednika Antona Šnajdena. S Polzele v Savinjski dolini je doma in ko ga prvič vidiš in poslušaš.
poslednjič.
Med bottropskimi rojaki,
.	Od Dorstena nazaj proti Bottropu, kjer je' ne moreš verjeti, da je rudar, marveč vsaj kak
te nevsecnosti padejo v pomislek. Vendar bi vsaj bilo zborovanje tamošnjega društva določeno za višji uradnik. Je zelo odločen mož, a tako ugla-še enkrat po dolgih letih radi obiskali domače tretjo popoldansko uro, je zveza z vlakom zelo ien in miren, kakor diplomat. Ker je v društvu Kraje Vidno ginjem poslusajo poročilo, kako topa ugodna. Mimo Oladbecka vodi, mimo stoterih in Precej mladine, ki je zrasla v Nemčiji, in tudi so bil letos sprejeti vvestfalski izletniki, in vsi tisočerih vagonov, napolnjenih, s premogom. Ko takiIl» že res težko razumejo «novo» sloven-men'i0:	.	I sem stopal s postaje Bottrop-Boy po široko raz- ščino, mora to in ono stvar razložiti nemški.
«Le bi se vsaj tudi za nas našel kak denar, Vrnjeni ulici do restavracije, kjer imajo svoje zbi- Kako mu teče beseda! S čudovito enostavnostjo da bi prihodnjič sli poleg!«	(rališče naši Bottropčani, me je skoro prevrnilo,1 razlaga prav težavne socialne probleme. Slišal
„. ~a'.ce bl. Se n3S2l! A se ne najde! In tako tako močanveter se mi je vpletel v plašč in pre- sem ga Prvič na proslavi narodnega praznika v životarijo tukajšnji staroupokojenci s pokojnino ganjal ljudi v zavetje.	j Recklinghausnu. Takrat smo se tudi domenili, da
svojih 40 do 50 mark mesečno.	Ali v toplo zakurjenem lokalu, v pisani in iz- bo Priredil zborovanje svojega društva prihodnjo
Zapuščena slovenska mamka.	vrstno razpoloženi družbi naših rojakov se člo- nedeljo zvečer ob pol 18. Ker ne sme biti zamere
K vsemu temu vam bom zdajle povedal zelo vek mahoma ogreje. Mala dvorana se je napolnila Pri tako važnem društvu, ni kazalo predsedniku žalostno zgodbo.	•	do kraja, prišli so tudi nekateri iz Oladbecka v Zveze Pavlu Bolhi in meni drugega, kaKor da
Takoj po kosilu smo Tepež, njegov sin, Bolha vas, in ženske, ki jih je bilo tudi precej za mi-,sva skočila v Bottropu v prvi avto in hiteia v in jaz obiskali v Dorstenu v bolnici staro bolenuo' zami, so hitro pripomogle, da so se začeli vsipati deževnem večeru proti Neumiihlu. Udobna vož-rojakinjo. Ni še bil čas obiska, toda nemške usmi-1 dovtipi. Sredi takega dobrega razpoloženja je nja P° sladkih cestah, skozi dolge kolonije. Kjer Ijenke so napram tujcu posebno ustrežljive in predsednik društva Janez Tonjko otvoril zboro- se cesta količkaj zviša, vzblestijo pred očmi predstojnica nam je kar mimogrede določila vanje z lepim pozdravom, na kar je predsednik b'lzu in daleč tja po ravnini tisočere luči indu-spremljevalko, da nas povede po snažnem hod-1 Zveze Bolha zopet podal dolgo poročilo o 4ose- strijskih podjetij. Za 30 km dolgo pot stane vožnja iiiku in stopnišču v prvo nadstropje. Takoj za danjih pridobitvah v prid izseljencev v Nemčiji z avtom 7 in pol marke, vrati v prostrani bolniški sobi leži vsa zapuščena in o lepem razvoju dogodkov v domovini. Zelo i Društvena dvorana pri Klapbecku, ki že dolga in revna osemdesetletna vdova Marija Rotičeva. ugodno so vplivala njegova izvajanja na prisotne leta slovi kot «s!ovenski oštir» v Neumuhlu in Ta bedna ženica je doma iz Mežice; leta 1899. Barbarčane. Nič več krega in prepira med brati, tudi razume nekaj slovenski, je nabito polna, je prišla v Nemčijo z možem. On Je umrl pred Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih drn-| «Bomo takoj otvorili!«, pravi Snajden in ma-20 leti, ona pa na stara leta nima strehe ne opore, štev bo stopila v novo leto v znamenju sloge, homa umiri svoje ljudi s predsedniškim zvoncem. Končno so revo sprejeli v bolnico na stroške sprave in sporazuma. (Splošno odobravanje.) | Pozdravlja toplo, odkritosrčno. Še smo Slovenci njene male rente (46 mark) po pokojnem možu.) Nek teri udeleženci sestanka so podali prav in ostanemo! Naj to čuje domovina! A tu bo zdaj Na glas se razjoče in se neutolaženo duši v žalostna poročila o rudniških staroupokojencih.'predsednik Zveze podal natančno poročilo, kaj solzah. Zapuščena, pozabljena...	1 Ti reveži si ne morejo pomagati z nizko mesečno se je doseglo in kaj se dela.
SOIEŠCAN:
Nevesta roparskega poglavarja
(Povest iz starih časov.)
(Dalje.)
«Povej ji, da sem tukaj in čakam priložnosti...«
»Bežite od iukaj. Sicer sva izgubljena.«
«Morain. Oh!» je vzdihnil bolestno. «Na svi-tclenje, Milena!«
»Pst!« Svarilno je položila prst na usta in odšla po stopnicah. Hitela je k Mileni, ki se je pravkar prebudila iz omedlevice.« Vitez je tukaj!« ji je podala razveseljivo poročilo.
»Kje?« je nezaupno pogledala okrog sebe.
»Spodaj v brlogu. Preoblečen je in čaka priložnosti, da Vas povede k očetu na Grmilje.«
Milena se jo je oklenila okrog vratu ter je od .veselja zaplakala. Skozi okno se ji je nasmehnila rešilna zarja.
VIII.
Prvi uspehi.
V brlogu je mrgolelo kakor v zverinjaku. Roparji so se prebudili; nekateri so vstajali, drugi so se prekupicevali po tleh in uganjali neslane burke. Norčevali so se iz Ovna, kako se pripravlja na smrt, katere so se škodoželjno veselili.
Brdavsa, kakor so imenovali novega tovariša, So gledali nekam zavidljivo in nevoščljivo. Radi bi ga bili zbadali in imeli za norca, vendar se tega očitno niso upali, ker so se bali Lisjaka, ki bi jih bil za tožil poglavarju. Skrivaj so se dregali s komolci in namigovali na ležišče, kjer je ležal
novinec — navidezno v globokem spanju. V resnici pa se je le potuhnil, da bi zopet kaj novega izvedel.
«AIi je to kaj posebnega ubiti zvezanega človeka?« so ga pričeli zasmehovati. «Tako izkušnjo bi napravila vsaka baba.«
«Gre samo za to, da odpravimo Ovna«, je menil Dihur, da ustreže Lisjaku.
«Spretnost bo pa le pokazal«, je dostavil Bradač, ki je spadal tudi med poglavarjeve zaupnike. «Jaz bi ga niti ne preizkusil, ker se mi ne zdi potrebno. Poglejte njegove roke in prsi! Tak hrust je kot nalašč za našo družbo.«
«Zarac'i tebe je lahko navaden plašljivec«, mu je zabrusil dolgin s poraščenim obrazom.
«Brdavs ima zaslombo«, so modrovali lopovi v temnem kotu. «Marsikoga bo še izpodrinil.«
«Mirno!» je porasel Lisjak. «Komu izmed vas se godi krivica? Čemu ;entačite in godrnjate?«
Zbali so se odločnega nastopa in utihnili. Le semintja je še kdo zaškripal z zobmi ter se potihoma zgražal, zakaj daje poglavar prednost novincu in zapostavlja stare izkušene rokov-njače.
«Tiho, sicer vas pobijem kot zverino«, je Lisjak ponovno nastopil.Zavedal se je svojega oblastva; zastopal je odsotnega poglavarja. Vsako nesoglasje je moral naglo zadušiti, zakaj nevarno je, ako pride med roparji do prepira.
Zgrabil je poglavarjev meč, kar je pomenilo, da govori v njegovem imenu. Začel je deliti ukaze, vsakemu je naložil kakšno opravilo. Naposled je stopil tudi k Brdavsu ter ga prebudil.
«AIi veš, kaj ti je naročeno?« ga je opomnil.
»Vem«, se je dvignil in zavihal rokave. »Zdaj sem pripravljen.*
«Kar hitro se zasukaj.«
«Nimam še natančnih navodil. Pokaži mi pot do prepada.«
«S tabo pojdem za pričo. Ocenil bom tvoje delo in poročal poglavarju.«
Vitez se je skrivoma ustrašil in prišel v zadrego. Srdito je pograbil zvezanega Ovna, ki n:i ga je privedel razbojnik ter ga pehal po rovu. Zunaj pre J izhodom mu je pritrdil verigo ter si jo ovil okrog roke. Kot žival ga je gnal na morišče.
Lisjaku je ugajalo kruto postopanje, tak človek je rojen za rokovnjača. Izvajat bo junaška dejrnja, dvignil roparsko druhal ter ji pomnožil imetje. Ponosno so se mu širile prsi v zavesti, da je ta izredna pridobitev samo njegova zasluga.
Pot do prepada se je vzpenjala po strmini med bodečim trnjem in ostrim skalovjem. Lisjak je zaostajal ter si brisal znoj, čeprav je še pihljala prijetna jutranja sapica. Oven in Brdavs pa sta se čvrsto pomikala navzgor proti vrhu. Hotela sta biti sama ter se natanko domeniti.
«Smolo imava«, mu je pošepnil vitez za grmovjem. »Vendar ne obupaj.«
»Poglavarja pa ni doma«, je Oven važno omenil. «Pripravljajo se na večji rop, katerega se bodo menda vsi udeležili. V brlogu bo ostala le straža ob izhodu, Marjeta in pa njena varovanka. Takrat ne bo težko ubežati.«
»Glej, da se kmalu povrneš z Grmilja. Rabil te bom za vodnika.«
«H:lel bom, kar bo mogoče. Kadar pojdete na rop, bodite zadaj, da vas bom našel. Čakal vas tom kje v grmovju, najbrž tam ob studencu na vznožju griča.*
«Na svidenje, Oven! Ko prideva do vrha, moraš nagloma izginiti. Počeni kam med pečine.
Predsedniku Bolhi je v Neumuhlu pripadla važna in težavna naloga, da na skrajno poljuden način poda sliko položaja, v katerem se nahajajo izseljenci v Nemčiji. Tudi tu je bilo na zborovanju precej članov «Yolksbunda», ki seveda niso prišli izzivat, marveč poslušat.
»Narod mal, le malo znan, leži po svetu razmetan ... Tretjina slovenskega rodu se otepa za kruhom in drugim pomaga ustvarjati kapital. Taka je naša usoda. Avstrija nam je bila mačeha, odganjala nas je z rodne grude. Prišli ste tu gor zdravi in trdni, če treba, s «kurašfedro» za klobukom. A ko je nastopil prevrat in z njim brezposelnost, je prišla beda. Ni bilo pogodbe radi rente in podpor. Brezpravna raja na tujem. Grozni so bili ti časi, naši ljudje tu v Nemčiji so umirali od lakote. A nova država Jugoslavija je končno pokazala skrb za svoje otroke v tujini. Odkar ji kralj s svojimi velikimi ukrepi pokazal pot k napredku države, se je mahoma izboljšal tudi položaj izseljencev. Z Nemčijo sklenjene konvencije so tako ugodne kakor enakih nima nobena druga država, niti ne Avstrija. To je dokaz, da uživa Jugoslavija v Nemčiji kredit in ugled. Ne, ne bo razpadla, kakor so svoj čas prerokovale zapeljane ovčice. Ona raste in razvija tako naglo, kakor si tega niso pričakovali njeni najhujši sovražniki. Če pa hočeš, brat, da se bo domovina brigala zate, si ji dolžan tudi ti ohraniti ljubezen in zvestobo. Nikomur ni treba v Nemčiji skrivati svoje nacionalne zavednosti. Nemci naše ljudi najbolj cenijo in jih bodo spoštovali še bolj, če odkrito pokažejo svojo narodnost in svoj značaj. Ustavite naturaliziranje h? prestopanje v nemško državljanstvo, da vam nc bo nekoč žal. Izobrazujte mladino! Stiat. z nesmiselnostjo, da mora tudi sin ostati rudar, če je oče vihtel kramp in lopato! Iz Nemčije gre vsako leto na vse konce sveta nad 60.000 mož in fantov in vsak Nemec se pribori do gospoda, edino Slovenec naj bo povsod za hlapca. Dajte fante v šolo, izobrazijo naj se v praktičnih strokah! zares v imenu vseh se mu je zahvalil predsednik Šnajden in nato prosil, naj se v «Jutru» in »Domovini« objavi najgloblja zahvala Nj. Vel, kralju za vse, kar se je storilo in doseglo v prid slovenskim izseljencem v Nemčiji. A eno še posebno prosijo naši ljudje: tukajšnjim vojnim vdovam se po novem invalidskem zakonu od 1. decembra
'dalje ne izplačujejo iz Jugoslavije nobene podpore več. Mnoge prošnje so bile poslane generalnemu konzulatu v Diisseldorfu in se goavo že nahajajo v Beogradu. Veliko pomanjkanja trpijo vojne vdove, a pomoči ni od nikoder. <iato se izseljenci v Nemčiji obračajo na vladarja, d:i se obnovi izplačevanje rent vojnim vdovam in vojnim invalidom v tujini.
Marsikatera pametna beseda jc bila še izp- e-govorjena na zborovanju v Neumiihlu. Mnogo je ziaslo nove vere in eauranja v domovino Ko je končno nastopil čas, da zapustimo zborovair.o dvorano in smo se umaknili v restavacijsu-; prostore, ker je ob določeni uri točno po nemškem teau sledila prireditev nekega drugega društva, je bilo mnogo izpraševanja in zadovoljstva glede izprememb v domovini.
«Ostanite še vendar!« so prigovarjali rojaki in Kapbeckov vrhovni natakar Fr. Laznik, pristna slovenska srajca od Sv. Krištofa pri Laškem, I je prinašal čaše piva kar na velikih rešetih. 'i >da t bilo se je treba neusmiljeno rešiti. Tako lepe vtise ; s štirih zborovanj v eneni dnevu sem hotel sveže odnesti v svoje bivališče na vzhodni strani Recklinhausna.	D. R a v 1 j e n.
Kmetijske podružnice oživljene
Kakor smo brali v «Domovini», so podružnice Kmetijske družbe zopet oživljene. Kot staremu članu Kmetijske družbe mi dovolite, g. urednik, da povem tudi jaz nekaj misli o teh podružnicah in o Kmetijski družbi.
i Kot pravi član lahko pristopi po novem h Kmetijski družbi ali podružnici 'e tu, ki se res peča s kmetijstvom in redi vsaj eno kravo ali govedo. S tem se hočejo pritegniti h družbi tudi mali posestniki in bajtarji. Čisto .prav. V prej-| šnjih časih so bili člani te družbe večinoma veliki posestniki in graščaki. Mali posestnik, je imel malo ali prav nič od družbe. T idi se ni dosti , brigal zanjo. Le redki so bili bajtarji, ki so se zanimali za to, da bi si s pomočjo Kmetijske družbe izboljšali svoje malo kmetijsko gospodarstvo. Prav je, da se baš ti v kolikor mogoče velikem številu pritegnejo v Kmetijsko družbo ter
se vnamejo za kmetijski napredek, ki so ga prav zaradi male zemlje še posebno potrebni.
Toda, če postanejo člani, naj postanejo po lastni volji in uvidevnosti. Tuli je prav, če se vpišejo na prigovarjanje pametnih mož. Prav pa ni, kadar se zgodi tako vpisovanje v svrho kakega potrebnega glasovanja pri podružnicah v prilog gotovih ljudi ali struj. Vse hvale jo vredno, če ta ali oni premožnejši pla~a za takega siromaka članarino, da tako vzbudi v njem smisel za napredno kmetijstvo. Nikakor pa bi ne bilo prav, če se plačuje zanje iz neiskrenih nagibov.
Še nekaj je, kar mi ne gre v glavo. Da se je naša Kmetijska družba v zadnjih desetletjih tako povzdignila, vzcvetela in razširila, ima največ zasluge naše učiteljstvo. Ti so bili, ki so ustanavljali po deželi kmetijske podružnice in jih vodili. Učitelji goje na šolskih vrtovih plemenito sadno drevje in s tem vzpodbujajo vaščane k zboljšanju sadjarstva. Pa še z drugimi kmetijskimi pano« gami se pečajo in po novi šolski postavi se bo moral učitelj na deželi še bolj pečati s kmetijstvom ter ga celo poučevati v višjih razredih. Zato mislim, da bi smel in moral biti pravi člau Kmetijske družbe tudi učitelj. S takim zapostavljanjem po mojem mnenju jemlje učitelju veselje do kmetijskovzgojnega dela. V tem ozku naj bi se pravila izpopolnila.	Kmet.
Politični pregled
Na Kitajskem so sc jedva pobotali z Rusi, ki so Kitajce nemilo naklestili v Mandžuiiji, kjer j so se Kitajci hoteli polastiti vzhodne kitajske že-lleznice, ki so 30 zgradili z velikimi žrtvami Rusi, že imajo zopet krvavo vojno.
To pot pa se koljejo Kitajci med ' Vojsko vodijo različni generali, ki jih	i-
, tajskem skoro toliko kakor vojakov, p. ski nacionalistični vladi v Nankingti. \ ( . s je zelo izpremenljiva ter so enkrat ter niki, drugič pa zopet vladne čete. | Na Poljskem še vedno traja vladna ki je odsev razruvanih prilik, ki morajo boleti , globoko vsakega Slovana. Država, ki j.; tako
.močna po številu prebivalstva, kakor je bratska • Poljska, bi pač zaslužila boljših mož pri svojem : upravljanju. Tako pa se izčrpavajo najboljše moči
da te ne opazi. Gledal bom, da ga premotim, ako bi te želel videti na zadnji poti. Stopiva, da naju nc bo dohitel.«
Ozrla sta se skrivoma nazaj na roparja, ki je med skalovjem zaostajal. Videla sta, da je zašel med trnje, iz katerega se ni mogel izmotati. Pravkar se je ustavil in zaklical: «Brdavs, kar pogumno naprej do roba, kjer ga pahni med pečine. Kadar opravlj, se vrni. Tukaj te bom počakal.«
«Oven, ali čuješ?« se j^ vitez razveselil. »Nevarnost je končana. Takega izida nisva pričakovala.«
Dospela sta do vrha ter se skrila za skalo. Oven se je ginjen zahvalil rešilcu, ki mu je odvzel verige ter jih je vrgel med pečine. Opozoril ga je, naj pazi, da se ne ponesreči na opasni poti, pa tud naj se daleč izogne poglavarju in njegovemu spremljevalcu, oba sta namreč še pred jutrom nekam odpotovala.
Oven se je spustil v prepad, spretno se je oprijemal skal, nobena stopinja mu ni izpodletela. Vitez je zrl nekaj časa za njim, moral pa je kmalu oditi. Vedel je, da ga čaka Lisjak v nestrpni radovednosti, kaj mu bo povedal. Moral ga je zadovoljiti.
«Nič več ga ni«, mu je pokazal z roko. «Kar splaval je v globino.«
«Ali se je branil?« je poizvedoval s peklenskim zadovoljstvom.
«Ni bilo časa. Nekam nakremženo me je pogledal, preden je odletel. Sunil sem ga tako spretno, da je padci naravnost v globino.«
«Dobro, pohvalil te bom poglavarju. Reci mu, da sem bil zraven, kar sem opustil, ker ti za-j upam. Povej mi še, kakšne občutke si imel, kol si videl, kaj si napravil.«	'
«Nobenili, prijatelj. Srečno pot sem mu voščil in dodal: pa brez zamere.«
«Tako je prav. Morilec ne sme objokovati svoje žrtve. Velika je tvoja sposobnost.«
«Malenkost ne zasluži pohvale. Večja dejanja bodo govorila.«
Lisjak je bil živahen in zgovoren, dočim mu je Brdavs na kratko odgovarjal. Mislil je na Mileno vse dru&o se 11111 je studilo. Samo pot ga je zanimala, tista ozka razdrapana steza od brloga proti gozdu. Tudi geslo si je zapomnil, ki ga e izgovoril Lisjak ob vhodu v votlino.
Poglavar se je vrnil šele proti večeru. Bi' je izredno dobre volje; povprašal je po Ovnu, čigar usmrtitev jc zadostno pozdravil. Ni ga zanimalo, kako se je izvršila, njegove misli so se ukvar z važnimi načrti. Nameravali so oropati Grmilje; roparski vohun se je ves teden klatil po okolici. Ogledal si je grad in obzidje. Obenem je skrivoma poizvedoval, kje spijo služabniki, posli in ber:či.
Njegovi podatki so bili točni in zanesljivi, obetali so najlepše uspehe. Poglavar se je prepričal na tnestu, kamor je odšel z vohunom. Silno je bil previden, preden se je odpravil na delo.
Sklical je dolgo posvetovanje. Vsak ie moral povedati svoje mnenje; kar je slišal dobrega, je sprejel in zavrnil, kar se mu ni zdelo primerno. Za najboljši nasvet je dal nagrado.
Pripravili so vlomilno orodje, pa tudi potrebno orožje. Čakali so pripravne temne noči, v ka-koršnih so navadno izvajali zločinska dejanja. Poglavar je pozabil na vse, upanje v obilen plen, ga je popolnoma omamilo. Celo za Mileno se ni več brigal, prepričan, da mu jo nihfe ne more odvesti:
Temna noč je nastopila po oblačnem jesenskem dnevu. Roparji so se zbrali v vrsto, poglavar Strojin ji je stal na čelu. Satansko prekanjeni Lisjak je bil na sredi, Brdavsa pa so postavili na zadnje mesto. Oboroženi so bili s sekirami, vreče zo plen so ovili okrog života. Obrazi so jim bili poraščeni in namazani s sajami. Sličili so pošastim, pred katerimi bi bil bežal človek ža pri belem dnevu.
Poglavar jih je preštel in odredil vsakemu posebno opravilo. Določil je, kdo bo stražil, preplezal obzidje, odprl vrata in odnašal blago. Ko je končal, jih je pozval k zvestobi.
«Prisegamo!> so mu enoglasno odgovorili.
«Odhod!» je zapovedal. «Samo eden naj osla-ne doma na straži ob izliodu.»
Vitezu se je širilo srce, kar je napovedal Oven, se je izpolnilo. Postavili so ga v vrsto na zadnja mesto, za orožje so mu dali ostro sekiro. Odhajali so na rop, a nihče razen zaupnikov ni vedel, kje bodo plenili. Brlog bo nekaj časa prazen — ugodna prilika za rešitev. V duhu je objemal Mileno in obhajal praznik zmagoslavja.
Med veselje in zadovoljstvo pa so se mu uri« vale skrbi in kalile nade. Bo li Oven držal besedo ter se vrnil o pravem času, kot mu je možato obljubil? Kdo mu bo pokazal pot iz Črne doline, ako ga je pustil na cedilu? Kako naj odbija na« pade in varuje nevesto?
Pogum ga je navdušil ter mu odgnal bojazen. Po žilah mu je zaplala nova moj ob misli na nevesto. Milena mu je bila vse na svetu, zanjo je bil pripravljen dati kri in življenje.
<Prižgiino bakle,s> je ukazal poveljnik. Ali ie vse v redu? Nismo li česa oozabili?>
v brezplodni strankarski borbi. Upati pa je, da bo Poljska prebolela tudi to krizo in da se bo našel v njej mož. ki jo bo povedel nasproti lepši bodočnosti. Morda pa se bodo odgovorni politiki, ki vidijo danes samo koristi svojih strank, še v pravem času izmodrili ter zavihali rokave za delo skupnosti in ne samo svojih strank kakor doslej.
V	Franciji }e obrnjena vsa pozornost na
sprejem proračuna,
ki ga prav naglo rešujejo kljub nezadovoljstvu opozicije, ki poskuša ovirati delo Tardieujeve vlade. Kaže pa, da opozicija s svojimi namerami ne bo uspela in da bo morda vlada celo dolgotrajnejša, kakor so prerokovali poznavalci razmer v zavezniški nam Franciji. Ob priliki proračunske razprave je bilo čuti tudi prav pohvalno sodbo v poročilu francoskega zunanjega ministrstva
o naši miroljubnosti, ki nam jo mora priznati vsak pošten človek. Saj ga menda ni danes na svetu tako miru željnega naroda, kakor smo baš Jugosloveni, ki želimo samo to, da bi po dolgih letih krvavih borb za osvobojenje lahko sedaj posvetili vse svoje sile napredku in procvitu naše lepe zemlje, ki jo vsi tako zelo ljubimo.
V	znamenju naraščajočega pomirjenja se je izvršila tudi
izpraznitev drugega dela po zaveznikih zasedenega nemškega Porenja,
ki je prešlo sedaj v popolno oblast Nemčije, ki je v zadnjem času kljub vsem naporom zagrizenih desničarskih nacionalistov že ponovno dokazala, da hoče popraviti škodo, ki so jo napravili njeni nesrečni voditelji za časa svetovne vojne.
V	Nemčiji sami se še vedno vrši
ljuta borba med pristaši končnoveljavnega
sporazuma z zavezniškimi državami ter zagovorniki politike sovraštva
ln nemškega imperializma, ki so zavedli nemški narod že enkrat v tako veliko nesrečo. Do obračuna med obema taboroma bo prišlo 22. decembra, ko se bo vršilo ljudsko glasovanje o sprejemu Youngovega reparacijskega načrta, proti kateremu divjajo desničarji. Po razpoloženju nemških širokih slojev je pričakovati, da bo ta
j obračun popoln in da bo za vedno zapečatil usodo onih zagrizencev, ki so prespali leto 1918. in deset let razvoja nemške republike. To celo pričakujejo resnejši in zmernejši krogi med desničarji samimi, ki so že pričeli zapuščati potapljajočo se desničarsko ladjo, na kateri je veliki kapitan vojni dobičk ir Hugenberg, ki bi rad pahnil Nemčijo v še eno svetovno vojno, da bi si nabral no\e milijone.
Na Madžarskem še vedno vlada Bethleu, s krterim drže vsi magnati, ki ga podpirajo, ker tišči k tlom
nižje sloje, ki žive naravnost bedno življenje.
Saj je bilo čuti, da se celo brezposelni doktorji in inženirji trgajo za mesta cestnih pometačev. Na drugi strani pa imajo magnati vsega dovolj in zato ni čudno, če odobravajo politiko grofa Bethlena, ki ne mara ničesar čuti o tem, da bi Madžari povrnili vojno škodo, ki so jo napravili nam in našim zaveznikom. Te dni
sta se sestala v Pragi češkoslovaški zunanji minster dr. Beneš in rumunski zunanji minister dr. Mlronescu,
ki sta se razgovarjala o primernih sredstvih za opozorilo Madžarom, da se ne bodo s pnznimi izgovori odtegnili plačevanju v svetovni vojni povzročene škode.
Na Češkoslovaškem se je pri ovoritvi novoizvoljene zbornice predstavila z zelo dobrim programom koncentracijska viada predsednika Udržala, ki uživa zelo veliko podporo strank. Proti vladi so robantili samo komunisti, ki pa itak povsod razgrajajo, celo tam, kjer so sami ua vladi, dokler se med seboj ne pokoljejo. Razgrajali so seveda tudi slovaški klerikalci v bratskem objemu s sorodno nemško stranko. Klerikalci so strašno jezni na novo vlado, ker jih ni hotela v svojo sredo, poznavajoča dobro, da so klerikalci v vladi povsod samo zato, da izkoriščajo državo v svoje strankarske namene. Na Grškem so imeli
volitev novega predsednika grške republike,
ker je prejšnji, Konduriotis, odstopil po svoji lastni volji, ne da bi ga k temu kdo prisilil, kakor
je sicer navada na Grškem. Volitve novega predsednika so se izvršile mirno ter je bil izvoljen z veliko večino večkratni ministrski predsednik Zaimis, star in zelo spoštovan gospod, ki ima še to dobro lastnost, da ni vpisan v nobeni izmed obstoječih grških strank. Da pa ne bo Grkom piedolg čas, ker še niso imeli letos nobene revolucije, bo razpisal predsednik vlade Venizelos najbrže ljudsko glasovanje o tem, ali naj se uvede na Grškem monarhija, ali pa naj še ostane zaenkrat do druge revolucije vse na republikanski podlagi.
GORENJI LOGATEC. Sokolsko društvo je na svoji zadnji odborovi seji, ki se je je udeležilo tuui drugo članstvo„soglasno odobrilo znano resolucijo ljubljanske župe glede pristopa v Sokola Kraljevine Jugoslavije. Naš Sokol prinaša v novo organizacijo znatno fizično in moralno silo. Naj bi bil Sokolski dom odslej torišče najplemneitejšega tekmovanja vse jugoslovenske mladine v okolišu! — V bolnici v Ljubljani je umrl gospod Franc Jesenovec, dolgoletni mizarski pomočnik pri tukajšnjem mizarju g. Moljku. Postal je bil tako rekoč član mojstrove rodbine. N. v m. p.!
GORENJI LOGATEC LetoSnf Miklavž v Sokol-skem domu je obdaroval 153 otrok. Seveda niso bili samo pridni med njimi. Porednežem je zaenkrat Se odpustil, drugo leto bo pa bolj natančen. Vrečice onih, ki redno posecaio telovadnico, so bile že letos bolj polne od drugih.
POLJANSKA DOLINA. V nedeljo 15. t. m. popoldne je imel tukajšnji Sokol izredni občni zbor, ki je bil polnoštevilno obiskan. Med drugimi je bil soglasni sklep, da naš Sokol prestopi korporativno z vsem svojim ime'jem in delovanjem kot doslej v Sokola kraljevine Jugoslavije, širjajoč in utrjajoč narodno, državno misel med tukajšnjim narodom za državo in kralja. — Na sv. Štefana dan popoldne ob 3. uri se bo igrala v sokolskeni domu veseloigra «Hišni prijatelja. To je igra, ki se še ni igrala na našem odru, ter je polna smelia in zabave za gledalca. Po igri prosta zabava. — Na Silvestrovo pa priredi Sokol zvečer ob 8. uri sokolsko akademija Po aka-
«Ničesar,* so mu enoglasno pritrdili. «Tako je, kakor si naročil.*
«Naprej v imenu junaštva!» Strojin je dvignil roko v znamenje odhoda. Za njim se je pomikala vrsta črnih junakov ob svitu gorečih bakel, ki so puščale za sabo dim in ugašajoče utrinke.
IX.
Maščevanje.
Črno dolino je pokrivala nepredirna tema. Nebo je bilo oblačno, gosti oblaki so naznanjali vremensko spremembo. Od juga je pihal topel veter ter se poigraval z odpadajočim listjem.
Razbojniki so se zunaj brloga ponovno strnili v vrsto. Noge so si ovili s cunjami, da se niso slišali koraki. Govoriti jim je bilo prepovedano, sporazumevali so se z žvižganjem. Po žvižgu so se spoznavali, kadar so se razkropili ter se opozarjali na nevarnost.
Vitezu se je posrečilo, da so ga uvrstili kot zadnjega — tako ga ni mogel nihče opazovati. Nedaleč od brloga je shranil sekiro ter si zapomnil mesto, kamor jo je položil. Vedel je, da jo bo ge nujno rabil, kadar napoči čas maščevanja. V goščavi je začel polagoma zaostajati, česar tolovaji seveda niso opazili. Srce mu je glasno utripalo, ko je stopal mimo studenca. Tukaj ga morda že čaka Oven, kot sta se dogovorila. Vsak liip je pričakoval, da bo čul kako tajno znamenje, i ali da se ga bo dotaknil.
k Upanje se mu je izpolnilo. Nekpj korakov od Btudenca je segel iz goščave ter ga je rahlo pri-[jel za ramo. «Hitro se vrniva,> mu je pošepnil.
ne bodo vedeli, da si se odstranil. V brlogu ie jih ne bojiva, nko prav prihrujejo za nama.*
Zmenila sta se, kdo bo udaril na skalo v znamenje prihoda. Vitez je pobral sekiro in potrkal na pečino, da je glasno zazvenelo.
«Kdo je?> se je oglasil ropar na straži ob izhodu. Slutil ni nikake nevarnosti, meneč da je roparjem ugasnila luč ali da so kaj pozabili, kar se je že včasih pripetilo.
cSreoa, junaštvo b Oven je izrekel geslo, brez katerega ni smel nibče vstopiti. Brž se je odmaknila skala, na njenem mestu je nastala odprtina — tolika, da sta lahko zlezla v "votlino.
Ropar se je zvijal od strahu, ko je zagledal Ovna, katerega so nedavno usmrtili. Smatral ga je za prikazen z drugega sveta, ki se hoče maščevati. Preden je prišel k sebi, ga je zgrabil od zadaj vitez, podrl ga je na tla ter mu stopil na vrat kot strupeni kači. Nato je segel po sekiro in spretno zamahnil.
Ropar je divje zatulil, na kar je sklenil svoje temno življenje. Zategnila sta ga v zevajoče brez-dno, kjer so trohnele nedolžne žrtve roparskega nasilstva.
«Zdaj sva gospodarja brloga!* se je vitez potrkal na prsi. ^Pozdravljena Milena!*
cPovejte ji, da sva tukaj. Jaz bom tačas ostal na straži.*
«Ali je več vhodov v brlog?* je zanimalo viteza, preden se je odpravil k zaročenki.
cSamo eden, drugi so zasuti in preraščeni z grmovjem. Bodite brez skrbi in kmalu se vrnite. Čaka naju 5e mnogo opravila.*
Seje zdaj se je spomnil Julijan nekaj, česar bi bil smel pozabiti. Nevoljno se je udaril po čelu in vprašal: <Ali si bil na Grmilju? Kako si opi ;I moje naročilo?*	(Dalje.)
Gustav Strniša:
Med hmeljniki
Povest. (Dalje.)
Tisto jesen je poleg hmelja pričel kupčeva ti tudi s sadjem. Mnogo se je vozil okoli. Dobil je trgovinske zveze tudi s trgovko Perčevo, ki je bila baš prvo leto vdova.
Perčeva je bivala v bližnjem večjem mestu, kjer je imela svojo dokaj veliko trgovino z deželnimi pridelki. Bila je lepa, stasita ženska. Za svojim možem ni posebno žalovala, saj je bila nravno pokvarjena žena. Bila je zelo navihana. Poznala je moške bolj kakor marsikatera druga, ki je morda že več skusila kakor ona. Njeni kava-lirji so bili večinoma že dokaj izžeti dedci, ki jih jo ona imenovala kar po trgovsko «manjvredno blago* in se jim je samo smejala. Tudi par mlajših je lazilo za njo, a nihče je ni znal prikleniti nase. Tudi ni imel nobeden dovolj sijajnega poklica, da bi ji ugajal.
Najraje je še videla Perčeva starikavega samca Grčo, ki ji je dvoril še, ko je bil njen dobri mož živ. Zdaj bi se lahko poročila z njim, pa je vendarle ostala kar tako. Grča je imel preslabo službo, bil je uradnik. Sama je pa stala že tako s svojo trgovino na robu prepada.
Tedaj je vstopil med njene znance tudi Anton. Ko je čula o njegovem premoženju, si ga je takoj zaželela za moža. Anton je Čul, da je ona pred polomom, pa se na to ni oziral. Pogodbe, ki jih je sklepal z vdovo Angelo, so bile zanj pač ugodne. Blago je dobil sproti plačano. Siwr pa vsega
demiji prosta zabava dotlej, da vzamemo slovo od starega leta in pozdravimo novi. Udeležite se obeh prireditev! — Na Miklavževo so bili letos ponekod v dolini parkiji silno hudi. Zgod;lo se je nekje, da je parkelj porabil vso svojo peklensko jezo in silo nad glavo nekega fanta. Baje bo govorila o tem višja sila, ki se imenuje sodišče. No, bo pa drugo leto bolje in pohkvneje.
SODRA2ICA. V petek 20. trn. ponoči ob dveh je nastal požar pri posestniku Jožetu Štupici v vasi Preska pri Sodražici ter vpepelil stanovanjsko poslopje, ki je bilo krito s slamo. Ogenj se je tako hitro razširil, da je bila vsaka pomoč izključena. Isto noč so domači kuhali žganje in je gotovo padla iskra na streho, kar je bilo vzrok tej veliki nesreči. Razen vaščanov male vasice so prihiteli h gašenju tudi iz bližnjih vasi Sinovica in Hudi konec ter rešili, kar se je še dalo oteti plamenom. Imenovani je sicer zavarovan, vendar ima občutno škodo, posebno še, ker se je zgodila nesreča baš pred nastopajočo zimo. — Prostovoljno gasilno društvo v Sodražici priredi svoje društveno prireditev na Štefanji dan 26. t. in. v dvorani pri I. Starcu ob 7. zvečer. Na sporedu bodo razni šaljivi nastopi,godba ter ples.Dohodek prireditve je namenjen za nabavo nove motorne brizgalne. K obilni udeležbi vabi odbor.
KOČEVJE. Kočevja je dobilo »a mestno župno cerkev nove orgle, na katere je lahko ponosno. Orgle so krasno delo znanega mojstra Jenka iz Št. Vida nad Ljubljano in to najbiž največje v Jugoslaviji. Ogrodje je izdelano po načrtu arhitekta dr. Vurnika. Sredi orgel se dviguje soha sv. Francička Ašiškega, delo kiparja Fr. Kralja. Orgle so stale 280X00 Din, kar je velika vsota za tako malo mesto, kakor je Kočevje
SV. KRIŠTOF NAD LAŠKIM. Tukajšnje tam-buraško društvo «Danica» si je v kratki dobi svojega obstoja mnogo pridobilo na ugledu; njegovo delovanje kaže prav lepe uspehe, za kar gre glavna zasluga gospodu predsedniku in tajniku, ki sta z ostalim odborom spravila društvo do take višine. — V naši občini se pojavljajo vedno večje potrebe zlasti v šolskem pogledu. Pri eni šoli ni stanovanja za učiteljstvo, druga šola zopet ne odgovarja svojemu namenu in tretja že dolgo čaka na prenovitev itd., a ne da se ne ene ne drugo urediti, ker ni denarja. — V Rečici se zbira sklad za postavitev nove cerkve. G. Draksler je pri-
pravljen oddati v ta namen svojo njivo tik ob cesti. Prostovoljno odda tudi posebno sobo v gostilni za nedeljska opravila, kakor se to izvaja v Hrastniku pri g. Logarju, in sicer tako dolgo,
nam obeta v Rečici nova Arkev, nova šola in še ena šola pri Sv. Mohorju. Ce pa bo za vse to dovolj sredstev, bo pokazala bodočnost — Glavna cesta do Kaludra je še komaj sposobna za pro-
dokler ne bo nova ceikev postavMfcna. Tako ae met Vozovi in živina se globoko pogrezajo kar
(faiiprn
fozicna - 6wula
tudi ni hotel verjeti, kar so si ljudje šušljali o slabem stanju trgovine gospe Perčeve.
Ona je pričela vabiti Antona na dom. Parkrat se je res odzval. Razkošnica je priredila sijajno večerjo in parkrat sta popolnoma sama sedela pri polni mizi.
Poskušala ga je zamrežiti. V dubu je kupičila pred seboj njegovo premoženje. Dejala mu je, da manjka danes res delovnih zanesljivih moči, da bo sama vse prodala in začela zasebno živeti.
Oblečena je bila zelo vabljivo, prepričana, da bo mladenič podlegel njenim čarom.
Ko je bil Anton parkrat pri njej, je spoznal, da ga nekaj vleče k nji. Govorila mu je često o ljubezni in jo slikala vso vzvišeno in sveto, prav tako, kakršne ona sama ni nikoli poznala in jo je menda zato tak j lepo opisovala, kakor jo je brala v knjigah.
Zapeljivka ga je pričela vabiti tudi s seboj v gledališče. Res je šel z njo parkrat v opero. Čutil je neko tajno zadovoljstvo iu ponos, ko je sedel poleg te krasotice. Opazoval je včasih njeno postavo in zdelo se mu je, da se je zagledal v to lepo krepostno žensko.
Razodel se ji je. Smehljala se mu je vsa blažena in polzaprtih oči mu je dovolila, da jo je poljubil.
Mladenič pač ni poznal kače, ki je bivala v tej ženski, sicer bi ne bil nikoli zasnubil te ženske.
«Kdaj pa napraviva zaroko?* ga je vprašala takoj prvi dan, ko ji je razodel, da jo ima rad.
«Čez 14 dni,s> je odvrnil Anton, ki {e sklenil, da plača sam vse stroške zaroke, cesar se je ona navidezno branila.
Perčeva je povabila na slavnostno zaroko vse svoje ožje znanke in znance. Poleg nje na levici
je sedel njen stari ljubček Grča, ki jo je še vedno skrivaj obiskoval.
Gostje so se zabavali na Antonov račun, a sam ni vedel. Mežikali so si skrivaj, a on ni tega opazil, saj je bil brez zle sumnje.
Stopil je v sobo poleg jedilnice, kj» r je začul glasno govorjenje zaljubljencev. Vzel je iz omare knjigo, sel na stol in se navidezno poglobil v či-tanje. V resnici je samo poslušal.
«Ni lepo prisluškovanje, ampak za srečo mojega življenja gre,» si je rekel Anton in obsedel.
«Da, da Angela. M.dva pač ostaneva večna prijatelja, saj sva bila še pri rajnkem, k: je bil drugačen mož,* je dejal Grča.
«Molči o njem! Plemenita duša je bil in še danes me je sram, da sem ga varala. Največ si bil ti sam kriv,» je odvrnila ona.
<rMer.da ne boš trdila, da sem tudi zdaj kriv pri tem kmetavzu?*
cZa tega mi je pa toliko kakor za lanski sneg. Ta še ponosen je, ta kmečka bučal Ampak denarja ima pa kakor hudič toče,* je odgovorila. cKdaj bo pa poroka?*
«Jaz sem za to, da žc prihodnji mesec. On je itak z vsem zadovoljen.*
Anton je tiho zdel na stolu. Mahoma se je dvignil. Hotel je vstopiti in jima povedati, da se motila, da ju je spregledal, pa se je premislil. Knjigo je vrnil v omaro, šel po prstih v sobo, kjer je ležal, oblekel suknjič in odhitel skozi zadnja vrata, ki so vodila na stranske stopnice. Po teh stopnicah je dospel na ulico, kjer se je opotekel kakor pijan. Da so taki ljudje na svetu, vendar ni mogel verjeti, čeprav je že čital o njih.
cPogledati moram, kaj naš denarnik dela, da nama naposled prezgodaj ne zboli in umre,* se je
norčevala Perčeva in hitela v sobo. Z glasnim vzklikom se je vrnila.
ti
cKaj je vendar?* je vprašal Grča.
cNi ga več v sobi. Odšel je po zadnjih stopnicah iz hiše,* je zakričala ona.
Tedaj se je spomnila, kaj jo čaka. Anton ima z njo pogodbo. Baš te dni ga je hotela zadržati zaradi nekater.h vagonov jabolk, da bi mu jih plačala kesneje. Zdaj jo je pobrisal.
Tisto noč ni mogla Perčevka dolgo zaspati, številke so ji jele plesati pred očmi, a med številkami se je pojavljalo resno lice Antonovo. Zjutraj Je dobila od njega običajen račun:
Včeraj odpremljenih 5 vagonov jabolk. Cena po 2 Din za kilo, plačljivo danes pri prejen,u. S spoštovanjem Anton Zepič.
Tone je namreč prejšnji večer dobil spončilo o poslanem blagu in takoj ji je poslal račun kakor običajno.
Zdelo se mu je, da je izgubil neko tesnobo, odkar je prekinil zveze s to žensko. Ko si jo je predstavljal poleg sebe kot svojo ženo, je spoznal, da bi ona tudi sicer ne bila zanj. Anton je bil res kljub svoji izobrazbi, ki si jo je pridobil v srednji šoli, ostal kmet, odkrita poštena dušj A ona je bila-mestna ženska, pokvarjena in lišpava.
Naslednji dan, ko je prejela Perčeva račun, se je kmalu oglasil tudi Antor sam. Ona se je obnašala, kakor bi bila zelo razžaljena. On je nastopil popolnoma trgovsko. Vprašal jo je, ali je prejela račun. Prebledela je in hotela spet nekaj začeti o svoji ljubezni.
«Pustiva stvari, ki so za vedno končane. Napraviva račun!* je vztrajal on.
«Nimam denarja!* je dejala plašno.
na sredi ceste, dovoz p-amoza in poprava ceste sta pa docela ustavljena. G. gerent si raj blagovoli zadevo osebno ogledati.
SV. MOHOR NAD LAŠKIM. Planinska koča SPD na Sv. Mohorju bo ostala čez vjo zimo otvor-jena, na kar se opozarja občinstvo, osobito pa smučarji. Za toplo prenočišče v koči je preskrbljeno.
ŠMARTNO OB PAKI. (Smrtna kosa.) Prijatelji, izgubili smo svojega najboljšega prijatelja in žalujoča mati ter oče sta izgubila svojega edinega marljivega iti skrbnega sina, žalujoča sestra pa rvojega dragega brata. Dne 8. t. m. se je raznesla po vsej naši okolici žalostna novica, da je umrl pošteni in priljubljeni ter res krščanski fant gospod Ivan Rogl, doma iz Šnuirtna ob Paki, v najlepši življenjski dobi 27 let. Preminul je po kratki bolezni 7. t. m. ponoči ob navzočnosti staršev, sestre in bližnjih sosedov. Velika žalost je zadela njegove starše, ki jim je kruta smrt teko nenadoma ugrabila edinega sina, ki jc tako lepo- skrbel za svoje že precej priletne in dobre sturše. Pogreb rajnega Ivana se je vršil v torek 10.1.1 i. dopoldne. Že dolgo let nismo videli v naši furi tako lepega pogreba." Vsi njegovi, prijatelji in prijateljice ter bližnji sosedje so se zbrali na dan pogreba z lepimi in obilnimi venci prod njegovim domom. V srce segajoč poslovilni n. ;;ovor je imel bližnji posestnik gospodiPocajt z Velikega vrha v imenu vseh njegovih prijateljev in sorodnikov. Pregovor pač ima prav, ko reče: «Snirt ne izbira, marveč samo pobira®.- Pogreba se je udeležila tudi godba, društvo «Zarja» iz Šoštanja, ki mu je igrala ob njegovi zadnji poti ž;:'.no koračnico ter mu ob njegovem grobu, ki bo njegov zadnji dom, za slovo zaigrala kratko žalostinko. Ker je bil rajni tudi zaposlen skoro 10 let v usnjarski tovarhi Franca Woschnagga v Šoštanju, so mu tudi njegovi prijatelji iz tovarne prinesli še v zadnje slovo zelo lep venec. Njegovim žalujočim staršem in sestri iskreno sožaije. Tudi naša srca so žalostna, ker nam je bil rajni Ivan s svojim lepim obnašanjem vzor in tudi naš najboljši prijatelj, ki nam bo ostal v veduem spominu vse uaše življenje. — F. S.
SLOVENJGP.ADEC. Nekaj dni prej, preden se je ponesrečil, je letal letalec Miiller po dravski dolini. Pri Dravogradu se mu je stroj nekaj pokvaril, zato Se je polagoma spuščal na tla in pri-
I stal prav pred kovačijo v Trobljah. Pokvarjene dele so dali v popravilo, letalo pa še vedno stoji pred kovačijo, katerega si hodijo ogledovat ljudje.
ŠMARJE PRI JELŠAH. (Smrtna kosa.) Te "dni je na svojem gradu Jelšingradu v Šmarju pri Jelšah nenadoma preminul graščak gospod G o r u p. Blag mu spomin!
SV. JURIJ OB ŠCAVNICI. Enajstič smo obhajali letos 1. december praznik ujedinjenja, obenem pa je bilo letos prvič, da je razen šolske mladine tudi pri nas proslavila ta dan širša javnost. Prvič je proslavilo prav svečane ta veliki zgodovinski dan naše mlado Sokolsko društvo, saj je 1. decembcr tudi sokolski praznik. Nt predvečer 1 decembra se je vršila baklada, katere se je razen članov Sokolskega društva udeležilo tudi Društvo kmetskih fantov in deklet. Brklada se je razvila v res častno manifestacijo za narodno edinstvo, za neodrešeno domovino in narodne nmčenike ter za sokolsko idejo z govori in prepevanjem rodoljubnih pesmi. — V nedeljo, 1. decembra se je ob 4. pop. izvršila svečana zaobljuba članstva, zvečer pa se je v prostorih gostilne gospoda Krasa vršil glavni del proslave s slavnost-jnim govorom, telovadnimi, tamburaškimi in | pevskimi točkami. Pri tambilraškem in pevske'ti zboru so sodeloVali tudi člani Društvi kmetskih fantov in deklet, fztired točk sta ugajali prosti • vaji članov, ki sta bili prav dobro in strumno j izvedeni. Posebno ugodno je presenetila sed-imorica ženske dece, ki je prav dobro in ljubko izvedla dve vaji s šopki v skupinah. Tudi mladinski tamburaškf zbor in pevski zbor sta precej zadovoljila. S to proslavo je naše sicer mlado : Sokolsko društvo pokazalo, da se zaveda svoje | prevažne naloge, ki jo ima med narodom kot nacijonalna, telesnovzgojna iii prosvetna organizacija. Le krepko naprej po začrtani poti!
ZA VRČE. Ničesar dobrega nimamo poročati od nas: V nedeljo na Miklavževo snu imeli tako grdo vreme, da ni bilo nič kramarjev in sejinar-jčv. Smrtriir kosa pri nas zelo kosi. Pred kratkim je umrl Ivan Kokot, ki je podlegel poškodba m fi a glavi, katere mu je povzročil Franc K. iz Belskega vrha. Drugi za niim je preminul Martin Zula v Hrastovcu pri Žavrču. Potem je umrl Anton Ga-voz v Belskem vrhu. Kljub grdemu vremenu in
«2al mi je. To ni moje maščevanje. Toda denar je denar in pri kupčevanju je pač tako, da brez denarja ni nič. Jabolka ne bodo šla dalje, ker jih če danes sam prodam drugam,* je zaključil Anton.
Poklonil se je in odšel. Sadje je prodal še isto uro in se s prihodnjim vlakom vrnil domov.
Kaj je povedala stara Urša.
Urša je bila beračica, večna popotnica. Zenica je prehodila že neštetokrat vso Kranjsko in štajersko. S sivo ogrinjačo ograjena je hodila tudi pozimi okoli. Prenočevala je največkrat kar po hlevih med živinico. Bila '"> revna, dobra duša. Kot hči revne beračice in še otrok je pobegnila s cigansko tolpo. Kesneje je zbežala od njih. Dobrodušna gospa jo je vzela za služkinjo. Gospa je kmalu umrla. Urša je pričela spet pohajkovati, v njej je bila pač očetova ciganska kri.
Največkrat je ostajala za del j časa na Dolenjskem, fam pod Žalostno goro. kjer je bila rojena. Dobro je poznala vse ljudi. Najraje se je mudila pri Marički in njeni materi. Obe sta bili revni, vendar sta ravnali zelo usmiljeno z bedno Uršo.
Tisio zimo, to je bila že druga zima, odkar so bili dolenjski obiravci na Štajerskem, je bil hud mraz. Baš ono drug.) leto ni šel nobeden od njih na Antonovo, ker jim ni nihče pisal. Anton sam je imel dolično leto drugo obiravce M^nda ga je bilo stani zaradi ženitve pri Perčevi Sam ni hotel, da bi Marifka kaj zvedela o tem.
Stara Ur?n p Imd.la po hiši Maiiekine matere in v«e ji p bilo od.eč:
»Peklič, ti nekaj skrivaš. Dobro te vidim, "i se jel, kaknr trlioa si. Polagoma pešaš, že lani nisi bila več nekdanja Mnrička. i	'9 slabša. Povej mi. kaj ti je! Včasih
siromak laže pomaga kakor bogatin,» je prigovarjala Urša Marički in jo zvedavo ogledovala.
«Vi mi pač ne morete pomagati, pa tudi nihče drugi ne,* je dejalo dekle
«Pa mi vendar zaupaj, laže ti bo,* je prigovarjala spet starka.
Marifka se je žalostno nasmehnila. «Le povej mi. le, MarFka! Ali si morda zaljubljena ?>
«Menda bo rt t tako, Urša. Pa kaj. ko je moja ljubezen brezpomembna,* je odvrnilo dekle. Potem je pa začutila mahoma živo potrebo, da se nekomu izpove. Če bi se zaupala svoji materi, bi jo ta najbrže oštela, kajti stroga je bila, čeprav zelo dobrega srca. Razodela se je torej Urši. Ko je starka vse to čula, je dejala: cMorda bo pa vendarle tudi stara Urša enkrat nekomu pomagala, nekomu, ki ga ima res rada. Veš, letos grem še na Štajersko. Zdaj je november in pred Božičem bom že hodila tam okoli Antonovega, kjer sem zelo dobro znana. Mladi gospodar je človek, kakršnih je vedno manj na svetu. Res je dober. No, bomo videli, mogoče bom lahko kaj storila zate*, je dejala starka.
«Urša, take stvari pa le kar pustite. Če ne mara, me ne mara. In čez mesec dni boste že vse skupaj poza bil i», je rekla Marički.
«Ne, ne bom pazabila, pa tudi mešetarila ne bom, ne boj se, nisem tako neumna. Povedala mu pa bom, da si doma, in druge vaške novice. Bom že kaj vpletla vmes, da boin več govorila o tebi. Takoj bom spoznala, če. se se zanima zate » «Kaj »e bo zanimal, uiti enkrat mi ni pisal*, je ugovarjala deklica.
«To še ni vse, deklic m^j, to še ni vse», jo je mirila Urša in se poslovila.
slabim časom se veselimo ljubih božičnih praznikov, obenem pa želimo vsem bralcem in bralkam, posebno pa g. uredniku, vesele božične praznike.
ROGAŠEVCI V PREKM UR JU. Proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. proslavi tukajšnja šolska mladina v nedeljo 22. t. m. ob 16. v šoli pri Sv. Juriju z deklamacijami, govori in petjem. Obenem bo na isti prireditvi gostoval dramski odsek društva «Ledavski Glas» iz Roga-ševcev z veseloigro v 3 dejanjih «Ženitev», ki bo vsakega obiskovalca zelo razveselila, ker so vloge zelo posrečeno razdeljene. Opozarjamo in vabimo vse prebivalstvo naše okolice, da se v čim večjem številu udeleži te narodne proslave.
Brez škode pere te samo z mSom!
Omehčajte vodo z navadno sodo, vsfed česar boste prihranili na potrošnji mila. Izbirajte .pa vedno le ono, na katero se lahko zaiiresete. Ne pozabite pri tem na
terpentliicvo MILO GAZELA
Mi pač r.e bomo zasledoval stare Urše na vseh njenih potih. Ženica je potrebovala skoro mesec dni, da je prispela neki dan pred hišo našega znanca, gospodarja Antona.
«Pa sem spet enkrat na Antonovem, na baronovem. Nikjer ni tako lepo kakor tukaj in nikjer me tako ne sprejmo kakor pri vas», je govoričila starka, ko je vstopila.
Zagledala je Antona:
«I)ober dan, gospodar! Dolgo se že nismo videli Menda me še poznate?* ga je vprašala.
«No, Urša, seveda te poznam. Kdo bi te tie poznal, saj greš menda po vsem svetu, še po Zamorskem, ker se vračaš včasih tako črna in zagorela*, se je šalil Anton.
«Res hodim daleč okoli*, je pritrdila Urša. « Pretekli mesec sem bila na Dolen;-kem. Prav tam sem bila pod Žalostno goro*, je pripomnila beračica.
Potem je pričela pripovedovali novice.
«Lani smo imeli obnavce izpod Žalostne gore. Kaj pa ti počno?* je vprašal gosoodar.
«Več jih je bilo*, sv, je vsibl hlapjc v pogovor in jih pričel naštevati.
<;I)a, da, videla sem tam Lukc.i, priden je in delaven, da je veselje. Lani je bil še pri vas obi-ravec, letos je pa že pestovalec tam doma*, je dejala Urša.
Zasmejali so se. Urša je pa povzela:
«Tudi Maričko sem videla, tisto lepo Maričko, saj sč jc p;;č vsi spomnite*
«A tudi Maričko poznaš?* je vpraša' gospodar.
«Kaj bi je ne poznala sirote uboge*, je odvrnila Urša.
cZakaj pa sirote?* je poizvedoval gospodar.
«DOMOVINA»
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
TEKMA Z USPEHI UMETNEGA GNOJENJA.
Naši poljedelci se zanimajo za umetno gnojenje. Splošno so prepričani, da je tako gnojenje uspešno. Mnogi kmetovalci umetna gnojila zato tudi pridno kupujejo. Če jih pa ne rabijo še splošno, je vzrok tudi v tem, da manjka ljudem denarja in da tu in tam izostajajo tisti uspehi, ki jih pričakujejo z umetnimi gnojili. Vsak tak neuspeh pa jemlje našim ljudem potrebni pogum. Toda ti neuspehi so navadnd posledica vremenskih neprilik (suša, toča), ki nastopajo po naših krajih, umetnih gnojil kot takih pa ne zadene nobena krivda. Ali so pa posledica nepravilnega gnojenja, za kar so krivi seveda dotični kmetovalci sami, ker ne ubogajo in se ne dajo poučiti.
Prav umestno je, da delamo z umetnimi gnojili najprej poskuse. Vsak kmetovalec naj najprej sam poskusi, kako se mu umetna gnojila izplačajo pri njegovem gospodarstvu in pri raznih sadežih. Ti poskusi so potrebni, toda naj ne končajo z enim letom, ampak naj trajajo po več let, da spoznamo vso vrednost takega gnojenja z ozirom na različne vremenske in dru^e prilike v posameznih letih in krajih. Vsak tak poskus je treba s stališča dobifkanosnosti presojati, da spoznamo rentabilnost takega gnojenja. Zato se morajo ti poskusi vršiti zmeraj na točno izmerjenih parcelah in tudi s točno določenimi množinami umetnih gnojil.
Da bodo imeli ti poskusi bolj splošen pomen in še večjo vrednost, je treba, da dosežene uspehe tudi javno pokažemo, in sicer na M način, da prirejamo na pripravnih krajih oglede in tekme s pridelki, ki smo jih dosegli s takim gnojenjem. Take tekme bi bile lol ko več vredne, kolikor več gospodarjev bi se jih udeležilo s svojimi pridelki.
Tudi bi kazalo, prirejati te tekme za prvi čas le pri manjšem številu sadežev. Tako l i bilo vse delo olajšar n bolj enostavno. Tudi bi kazalo, da se priredi taka tekma za enkrat le v enem okraju ali srezu Število poskusnikov ali tekmecev bi moralo znašati najmanj 20.
£t. 51	~	. '-
Potrebna gnojila za te poskuse, ki naj bi se vršili na parcelah, velikih po 5 arov, bi se morala dobiti brezplačno Denar za nagrade tekmovalcem bi se moralo pa dobiti potom subvencij, nabranih pri javnih oblastih ali pa tudi drugače (potom srečolova, tombol).
Vso to prireditev tekmovalnih poskusov in tekem za pridelke pa naj bi prevzela Kmetijska družba, ki ima pred vsem nalogo pospeševati vse pogoje za povzdigo kmetijskih pridelkov.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 9 25 do 9 50 Din, poldebeli voli 8"50 do 9 Din, plemenski voli 8 do 8"25 Din, biki za klanje 7"25 do 9 Din, klavne krave debele 7"50 do 850 Din, plemenske krave 5 do 6 Din, krave za klobasarje 4 do 4-75 Din, molzne krave 7 do 9 Din, breje krave 7 do 9 Din, mlada živina 7 do 9 50 Din, teleta 12 Din. Mesne cene: meso od bikov, krav in telic 12 do 20 Din, telečje meso 20 do 25 Din, svinjsko meso sveže 15 do 30 Din za kilogram.
ŽITO. Cene so v inozemstvu deloma malo popustile. Pri nas ni bistvenih sprememb. Na ljubljanski blagovni borzi so 16. t m. ponujali (postavljeno na slovensko postajo: za iQ0kg): pšenico, baško, po 238-50 do 247'50 Din, moko «0* po 370 do 375 Din, t u r š č i c o, baško, umetno posušeno, po 195 do 197'50 Din. ječmen, baški, po 187 50 do 190 Din, ove:, baški, po 192 fO do 195 Din.
JAJCA. Spričo razmeroma toplega vremena so cene na evropskih tržiščih malo popustile. Pri nas še ni opažati spremembe v ceni.
Cene hiierau denariu
Na zagrebški borzi smo dobili te dni v valu t a h za: 1 dolar okrog 56 dinarjev;
v devizah dne 16. t. m. za: 1 dolar 56-16 do 56-36 Din; 100 francoskih frankov 22106 do 223-08 Din; 100 italijanskih lir 294 07 do 29607 Din; 100 nemških mark 134875 do 135175 Din; 100 avstrijskih šilingov 79203 d" 795*03 Din; 1C0 češkoslovaških kron 167 do 167 80 Din;
= Stran 7	==s
100 madžarskih pengov 986 72 do 98972 Din.
Istega dne se je trgovala Vojna škoda po 434 do 435 Din. Investicijsko posojilo je notiralo 85-25 Din.
Sejmi
21. decembra: Krašnja (pri Sv. Tomažu), Laško, Brežice.
27.	decembra: Radeče pri Zidanem mostu, Vrhnika, Vitanje.
28.	decembra: Dob.
DOMAČE NOVOSTI
*	Našim naročnikom. Ponovno pros;mo naše prijatelje, da povsod in ob vsaki primerni priložnosti delate za širjenje «Domovine* in nam pridobivate novih naročnikov in naročnic. Bodi Vam vsem častna dolžnost, da dobite vsaj po enega novega prijatelja s • o j e m u listu «Do m o v i n b, ki gotovo Vam vsem zelo ugaja. Vsaj enega naročnika ni tc-ko dobiti. Zamudnike, ki še n i s o poravnali vse letošnje naročnine, opozarjamo, naj to takoj store. Vaša časlm dolžnost je to. Najtrdovratnejšim zamudnikom smo «Do-movino» že ustavili in bodo ti sedaj brez božične številke. Če ti še te dni poravnajo svoj dolg, bodo lahko še prejeli božično «Domovino».
*	Lop sprejem hrvatskih poklonitvenih zastopstev v Beogradu. V ponedeljek so prispela s posebnim vlakom, obstoječim iz dvanajst vagonov, številna zastopstva hrvatskih ončiii v Beogradu, da se poklonijo Nj. Vel. kralju. Hrvatske goste je sprejelo okrog pol 5. popoldne na kolodvoru nad 10.000 Beograjčanov, ki so jih buino pozdravljali. Ko se je vzklikanje malo poleglo, ie g<*'e v imenu beograjske občine pozdravil z daljšim nagovorom prvi občinski podpredsednik (pod/upa) dr. Milan Stojadinovič, na kar se je zahvalil za pozdrav
Kdor radi srca ne sme piti močne kave, naj uporablia našo
PCOT INSKO <31 KOSTJO
io redilno kavo, in prepričal se bo, da mu nudita its' uiitek kot zrnata kava.
<E, zakaj neki? Od lani se je popolnoma spremenila. Vedno je zamišljena in nobena stvar je več ne veseli. Pa tudi mati ji je zbolela. Čudno, da so nekateri ljudje tako nesrečni. Dolg imata na bajti in še iz hiše ju bodo vrgli Oče je pač pijančeval in vse pognal po grlu Zcaj pa bolezen in stroški Da. da, pravijo da bosta morali po novem letu iz hiše. Nič ne rečem, če bi ne bili tako. dobri, pošteni in delovni ženski.»
«"Kako pa, da jih tako dobro poznate*, je vprašal hlapec.
«Kako bi jih ne! Največ dni v leta preživim okoli Žalostne gore. In na goro rada ležem k žalostni Mariji. Menda ne bom več dolgo hodila tisto pot», je vzdihnila Urša. Potem je pogledala bistro gospodarja in ga vprašala:
«Zakaj pa niste vzeli btos doleniskib obirav-eev. Vsi se vas z veseljem spominjajo. Tako zadovoljni so bili pri vas.»
«Drugi so se poprej ponudili*, se je izgovarjal gospodar in čutil kar zadrego pred to siromašno ženico.
«A tako*, je zagodrnjala Urša.
«A!i se Marička nič ne moži?* je vprašal h'ap(-c.
Urša se je razveselila. T' ie bilo vprašanje, ki si ga je najbolj želela. Pogledala je hlapca po tirani iri odvrrila:
že zdavnaj bi "e bila lahko poročila, samo ?e bi se bil,-« hotela. Marsikdo je že p-.stopal za Iijo. Zadnjič sem ji prerokovali, srečo. Njen mož bo iz Štajerskega doma in bogJit bo; tako kažejo črte njene roke>, je hitela si irka. «Jaz vem, pri ciganih sem se naučila prerokovati.>
<Če ne bo samo njen otrok sin štajerskega gospodarja, a očeta ne bo v krstnih bukvah*, je čeljusti! hlapec.
Urša je prebledela, tako se je razburila.
Še preden je kaj odvrnila, je dejal gospodar:
<rMolči gobezdalo!* Pri tem je hlapca tako preteče pogledal, da je ta takoj umolknil.
Anton je ukazal Urši prinesli kozarec vina in kos pečenja. Starka se mu je iskren » zahvaljevala. Ko je čez par dni odhajala, mu je rekla pri slovesu :
«Gospodar, spomnite se včasih stare Urše in njene dobre prijateljice lepe Maričke ter si zapomnite, da boljšega in lepšega dekleta, kakor je ona, ni nikjer na s\etub
Anton ji je se?el v roko, se zamišljen nasmehnil in samo molčal.
Kaj pa gospa Angel«*?
Sama je sedela doma V naslanjača poleg nje je sedel njen Grča. Slabe volje je bil videli. Crnokal je, ko je vlekel portoriko in grdo je gledal predse.
«Torej, danes teden bo dražba,* je povzela ona.
«Ali ni nobene rešitve?* je vprašal skozi zobe.
«Ne, prav nobene. On je bil moja edina rešitev, pa sva tnko lahkomiselno zapravila njegovo naklonjenost. >
«Brrrr, pa naj job
<-Ti lahko govoriš, svojo službo imaš. Ali veš, kaj sem premišljala le dni?*
«Kaj pa, ljubica mila?*
«Najpametneje in najboljše bi bilo, da bi postala tudi nu dva enkrat pametna.*
<Saj sva pametna. Bolj pametna pač biti ne moreva! Življenje uživava, kolikor se pač da. Rada se imava. Zapravila sva že tudi dovolj. Ali imaš mar kako posestvo na razpolago?* *Ne, ne, ampak veš kaj narediva?* «Kaj?»
^Poročiva seb
On jo je začudeno pogledal. Enkrat pred leti je pač mnogo razmišljal o tem in ?i dejal:
«Če umre ujen mož, bo moja Poročim jo, saj sem jo sam zapeljal in jo možu izneveril. Pokvaril sem jo. Vendar je dobra du^a, saj ni popolnoma izgubljena, ker ljubi samo mene >
Ko je pa zdaj začul besede o zakonu, je čutil nekaj zopernega v ustih, kakor bi grizel pelin. Zamahnil je z roko:
<-Jaz sem piestar zate.*
<A tako? Za greh pa nisi dosti star? Ti ljubeznivi grešnik, ti!» Preteče ga je pogledala. Ma, homa se ji je obraz razjasnil:
«TzvoIi oditi takoj, še to minutob «Anqelab
Pojdi! Ali me razumeš? Vrni se, ko boš pripravljen poročiti se z menoj. Prej me sploh ne išči! Zate me ni doma. Ko prideš, piinesi potrdilo o oklicih! Si me razumel?* On je vstal:
«Menda se vendarle samo šališ?* cšalil si se ti. Dovolj dolgo si se šalil. Bila sem strašno lahkomiselna. Ko si me premotil, sem premalo premišljala greh, ki sem storila nabrani svojemu dobremu možu. Kesneje je bilo prepozno. Ti si me pehal samo v blato. Varal si svojega prijatelja, mojega moža. I i jnz sem ga varala s teboj. Pri tem si pa seveda varal-tudi mene.*	' (Dalje/
podpredsednik (podžupan) splitske občine dr. Ivo Bulic. Sledii je sprevod po mestu z vojaško godbo na čelu med živahnim pozdravljanjem po slavnostno okrašenih ulicah do spom nika Kneza Mihajla, kjer so se gostje razšli v hotele, v katerih so nastanjeni. V gledališču je bila zvečer svečana predstava na čast gostom.
*	Našim dopisnikom. Vse cenjene dopisnike, ki imajo morda kakšno snov, kitero bi imeli radi objavljeno v božični številki, pozivamo, naj nemudoma pošljejo te prispevke, ker se bo <D o m o v i n a» zaradi p*iznikov tiskala mnogo prej. Obenem opozarjamo dopisnike, naj sploh prej pošiljajo svoje prispevke, ker moramo za vsakn številko imeti materijal najkesneje vsak torek d - poldne v rokah. V zadnjih tednih smo prejeli prepozno mnogo dopisov, nanašajočih se na prireditve. Načelo vsakega dopisnika naj bo: hitro, točno ter kratko in jedrnato!
*	Pristopajte h Kmetijski družbi. Po banski odredbi bo vpisovanje članstva v podružnice Kmetijske družbe do 15. januarja. Članarina znaša 20 Din, za kar dobiva vsak član družbe glasilo cKmetovalecs.
*	Slaba kupčija z vinom t okoli, i Ptuja. V ptujskem okraju, kjer vinogradništvo tvori znaten odstotek gospodarske pridobitnosti, bridko občutijo dejstvo, da se še vedno no oglašajo kupci za vinski pridelek. Mnogi vinogradn ki *o.si na račun vinskega pridelka nakopali posojila, ki jih sedaj dušijo. Upanje pa vendarle obstoja, da se bo kmalu začelo povpraševanje po ptujski vinski kapljici, ki je prvovrstne kakovosti.
*	Opozorilo vojnim invalidom. Krajevni odbor Udružerja vojnih invalidov v Celju objavlja: Proste so postale naslednje trafike: v Radečah po umrli Katarini Podlesnikovi z letnim čistim donosom Din 90016 v Jagnjenici, občina Radeče, katero je dosedanja trafikantinja Terezija Mar-tinčičeva odjavila, z letnim čistim donosom Din 2320-24; v Tremarjah pri Celju » letnim čistim donosom Din 91150. Vojni invalidi, ki bi se zanimali za te trafike, naj to spi roče do 31. t. m. Krajevnemu odboru UVI v Celju.
*	Amerika omili zakon o priseljevanju. Upravitelj ameriškega priseljeniškega urar?a Davvis predlaga v svojem letnem poročilu, naj se omili zakon o priseljevanju. Dawis pravi, da bi rado prišlo iz evropskih držav dva milijona izseljencev v Ameriko. Poleg kvote, dnločene za poedine države, naj bi ameriška vlada dovolila še posebne skupine priseljencev, posebno kvalificiranih delavcev, dokler je povpraševanje po njih tako veliko kakor zdaj.
*	Zanimive rimske izkopine pri Beogradu. Pri gradbi nove ceste, ki bo od Careve Cuprije vodila proti Cukarici, so delavci pri kopanju naleteli te dni na rimske starine. Med drugim so našli praznino, najbrže grobnico, ker so se nahajale v njej človeške lobanje. Delavci so našli tudi precej starorimskih republikanskih novcev iz bakra, nekoliko komadov pa tudi srebrnih in zlatih. Novci so bili izročeni narodnemu muzeju.
*	Knjige za naše izscljence ».a Holandskem. Minister socialne politike in naiodnega zdravja je dovolil, da se pošljejo našim izseljencem na Holandskem na račun izseljen iškega fonda knjige, da si ustanove knjižnico. Knjige so bile že kupljene in poslane.
*	Brezposelnost v Trstu. V Trst se je priselilo v letošnjem septembru 5127 ljudi, izpelilo pa 1778. Brezposelnost narašča. Tržaški prefekt bi lahko uporabil zakon za izgon priseljencev, ako si v 114 dneh ne preskrbijo službe, toda proti prihajajočim Italijanom iz starega kraljestva tega ne stori.
*	Pri javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: 1 hlapcu, 2 mizarjema, 21 čevljarjem, 22 rudarjem, 4 krojaškim pomočnikom, 1 kleparju, 1 nožarskemu pomočniku, 1 zlatarskemu pomočniku, 1 graverju, 1 kolarju, 1 brivskemu pomočniku, 2 navadnima delavcema, 1. pekovskemu pomočniku, 1 mizarju, 13 vajencem ter 1 dežni-karioi,- l pletiHki, 2 sobaricama, 1 likarici, 2 kuharicama, 2 v'ajenkama za stropno pletenje.
| * Sneg na Notranjskem. Kakor poročajo z Rakeka, je te dni med deževjem začel po raznih krajih Notranjske naletavati sneg. Snežilo je ob j meji od Rakeka tja do Cabra. Naletnval je lahen, a moker sneg. ki se je skoro sproti stajal. Močno i je snežilo okoli Cabra in po tamošnjih gozdovih. ' Tudi gozdovi okoli Snežnika so bili odeti v belo odejo.
*	Eksplozija v hrastniski steklarni. 11. t. m.
zjutraj je počila v steklarni v Hrastniku cev, kar je povzročilo precejšnjo detonacijo. Nekaj delavcev je bilo ranjenih, vendar k fer» či smrtnih žrtev ni bilo. Po enournem popravilu je bila cev : popravljena in je bilo obratovanje vzpostavljeno. I * Avtomobil se je vnel. Na kralja Petra trgu v Mariboru se je te dni pri Pelikanovi bencinski črpalki vnel avtomobil, v katerega po pretakali bencin. Hipoma je švignil ognjen steber kvišku. Lastnik je imel toliko prisotnosti duha, da je naglo prerezal cev črpalke ter preprečil večjo nesrečo. Avtomobil so nato odpeljali s tovornim avtom v garažo. Mariborski gasilci, ki so prispeli na kraj požara, so se omejili na izoliranje cevi in preprečili požarno nevarnost, j * Smrtna nesreča Šoferja r potokn. Ljubljanska policija je prejela brzojavko iz Velenja, da so iz potoka Pake v bližini Šmartna pri Velenju potegnili truplo 341etnega šoferja Ivana Keršiča, doma iz Ljubljane. Imenovanega so pogrešali njegovi domači že več tednov. Ivan Keršič je bil poslednji čas uslužben kot šofer pri avtomobilskem prometnem podjetju Košir v Vitanju. Zadnjič je nastopil službo 1. t m., ko je imel peljati i nekje potnike v smeri proti Velenju. Keršič se je odpeljal popoldne, na kar se je zvečer vračal nazaj domov. Po par dnevih šele so domačini iz Šmartna našli v vodi tik ob breg« Take avtomobil, o katerem pa se ni vedelo, čigava last je. Iz položaja avtomobila so sklepali, da je moral .voznik po nesreči zavoziti v vodr, na kar se je morda iz strahu odstranil ter prepustil voz usodi. Sušljalo in ugibalo se je tudi o samomoru voznika, ni se pa vedelo, kdo bi bil ta. Orožniki pa so kmalu dognali, da je to Koširjev avtom«, bil. ki ga • je vozil izginuli Ivan Keršič. Ker Keršiča ni bilo 'na spregled, s-3 je začelo sumiti, da je šofer postal žrtev precej narasle Pake. Domneve so se izkazale kot upravičene. Orožniki so s pomočjo ; domačinov pričeli iskati truplo, ki ga pa niso mogli izslediti v bližini. Pregledali so *r>k Pake za več sto metrov nizdol, vendar ni bilo o Keršiče-vem truplu ne duba ne sluha. Šele te dni se je moglo truplo izslediti. Keršičevo truplo je tirala narasla voda globoko dol po strugi in ga pognala j čez tri manjše padce. Domačini so ga irlekli na ' suho dober kilometer daleč od mesta, kjer se je nahajal avtomobil in kje se je pripetila nesreča. Keršičeva žena živi v Ljubljani s tremi otroci, dočim je četrti na potu. Vest o smrti njenega moža je globoko potria ne samo družilo in sorodnike, marveč tudi drnge, ki so poznali pokojnika.
*	Smrtna nesreča. Josipa Kotnika iz Loga pri Limbušu, zaposlenega na Kobijevi žagi, je kobila tako močno brcnila v desni bok, da se je nezavesten zgrudil na tla. Prepeljali so ga takoj z rešilnim avtobusom v bolnico, vendar je bila pomoč prepozna. Kotnik je kmalu po prevozu podlegel poškodbam.
*	Ponesrečen otrok podlegel opeklii am. Huda nesreča se je pripetila te dni v Mariboru. Petletna Valerija, hčerka glasbenega učitelja Comella, je med igranjem padla v škaf vrelega luga. S težkimi opeklinami so jo prepeljali v botirco, kjer pa je v petek zvečer poškodbam podlegla.
*	Pod voz je padel. Ozbald Ernest iz Domajin-cev je peljal z Madžarskega pohištvo. Na vozu je bil tudi njegov sinček. Ko so šli mimo neke trgovine, je sinček očeta prosil, da bi mu kupil žemljo. Ozbald je to storil. Ko se je vrnil k vozu. je z eno roko prijel konja, z drugo pa lestvo na vozu in je hotel priti na voz. V tem trenutku se je konj splašil in poskočil. Ozbald je bil v trenutku pod vozom. Kolesa so mu šla preko nog. Nesrečni mož je razen tega še po obrazu precej opraskan. Prepeljan je bil v bolnišnico v Murski Soboti.
*	Žrtev materinstva. Prejeli smo: V «Domo-vini št. 50. poroča dopisnik «Domuvine> pod gornjim naslovom o smrti porodnice ge Povšetevove iz Šmartna pri Litiji. Po mnenju poročevalca je umrla porodnica za zastrupljenjem ob porodu. Zaradi tega se širijo na račun babice netočne vesti. Ni res, da je bil zdravnik prepozno obveščen, res pa je, da je zdravnik na nasvet babice takoj prišel in izvršil takojšnjo operacijo na domu porodnice. Porodnica je bila oddana v bolnico, kjer je umrla. S tem pa ne zadene babice nobena krivda.
*	Aretiran in zopet izpuščen. Te dni je bil aretiran na Trati ugledni kmečki gospodar g. Valentin Starman, po domače Žagar iz Suhe pri škofji Loki. Po zasliševanju na okrajnem sodišču je bil po kratkem času izpuščen na svobodo. Vest o aretaciji je vzbudila med prebivalstvom veliko senzacijo, ker Starman ni znan le kot izvrsten cenilec posestev in trden kmet, ampak tudi v narodnih krogih kot dobrovoljec s solunske fronte.
*	Pobegel dečko. Iz Deškega vzgajališča v Ljubljani je pobegnil 121etni Anton Rodič, doma iz Velikega Gabra v litijskem okraju. Imenovani dečko, ki se klati bržkone po deželi, je srednjeveške postave, podolgovatega obraza, črnih las in oči.
*	Neprijeten obisk. Pred dne'i se je priklatil v hišo Matevža Okrešlja v Dravljah neznan postopač, ki je vdrl v sobo. Tamkaj je vse prebrskal in slednjič iztaknil črno usnjato listnico, v kateri se je nahajalo okoli 520 Din gotovine Po izvršeni tatvini je postopač izginil iz vasi in ga vaščani niso več opazili. Oškodovanec je opazil tatvino šele pozneje, ko zlikovca že ni bilo nikjer.
*	Konjska tatvina. Celjski polic;ji ie prijavil Franc Koprivšek iz Gaberja pri Celju, da mu je neznan kmečko oblečeni moški, 1 i je imel na sebi delaven moder predpasnik, ukradel s paše na travniku njegovega konja. Od blizu je tatu videl priča Rudolf Breznik, ki pravi, da je bil tat star okPog 50 do 60 let, srednje postave oblečen je bil v črno obleko in pokrit s širokim črnim klobukom. Konja je baje odgnal v smeri proti Lavi.
*	Umor družinskega očeta. Praznik Brezmadežne se je končal za trg Turnišče zelo žalostno. V neki gostilni je v družbi prijateljev in znancev popival posestnik Štefan Barbarič. Izpraznili so precej litrov in vinski duhovi so razgreli glave. Prišlo je do prerekanja in nazadnje
Zakaj se se vedno mučite
z mencanjem in trenjem perila, ko vendar z Schichtovim RADI ON O M lahko tako enostavno in udobno perete? Način je sledeči}
1.	Običajno namakanje preko noči.
2.	Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti.
Poskusite samo enkrat in uverili se bodete, da Vam nebena stvar ne pripomore do tako lepega perila kot
Schichtov
do boja. Nekdo je pograbil nož in ga trikrat zasadil v Barbariča, ki je kmalu izdihnil. Zapustil je nedorasle otroke.
•	Oče umoril sina. Pri Sv. Andreju pri Škofji Loki je nekdo skozi okno ustrelil mladega uglednega posestnika Pavla Ruparja. Sum je takoj padel na očeta, ki je živel zaradi svoje razsipnosti v vednem prepiru s sinom. Očeta Janeza Ruparja so aretirali in prepeljali v ljubljanske zapore, kjer je nesrečni starec priznal svoj zločin.
•	Napad pri belem dnovH. Predzadnji četrtek je hotel neki brezposelni trgovski pomočnik iz Ljubljane izvršiti v Kranju ostuden napad na neko gospodično. Okrog 10. dopoldne jo je zalezoval od gostilne pri «Bekselnus> po ozki ulici proti Marijanišču, kjer jo je dohitel in zagrabil za roke. Z grožnjo jo je hotel prisiliti, da bi mu sledila. Prestrašena gospodična se je na vso moč branila in se hotela otresti nasilneža. K sreči so prišli mimo ljudje, ki so nasilneža zagrabili in ga izročili mestnemu stražniku.
•	Vlom v Dolnjih Slavežih. V noči 7. t. m. so neznani tatovi vlomili v hišo trgovca Štefana For-janiča v Dolnjih Slavečih. Najprej so prebrskali kleti, odkoder so odnesli nekaj masti. Nato so šli v trgovino. V sosedni sobi je spal gospodarjev sin, katerega je vzbudila svetloba žepne svetiljke, ki je svetila nanj skozi steklena vrata. Na njegov krik so tatovi odgovorili z dvema streloma iz vojaške puške in nato pobegnili.
•	Drzen vlom. Iz Bistrice pri Mariboru pišejo: V noči od 2. na S. t. m. je vlomil v tukajšnjo trgovino neki Ivan Hude in ukradel 4835 Din v gotovini. Izvršil je vlom na naslednji način. Vzel je od soseda lestvo in po tej splezal na podstrešje. Od tam je vlomil v vežo in v trgovino. Blagajna je bila zaprta, zato jo je razbil in pobral iz nje ves denar v omenjenem znesku. Vlom je bil jav-ljen orožnikom, ki so šli hitro na delo ter izvršili pri omenjenem delavcu, na katerega je takoj letel sum, preiskavo, ki je ostala brezuspešna. Orožniki pa so zvedeli, da se je peljal Hude s kolesom v Maribor, zato so ga šli čakat na glavno cesto. V Loznici, ko se je baš pripeljal, so ga aretirali. Ivan Hude je priznal svoj čin. Pri sebi je imel še 2659 Din. Orožniki so mu denar odvzeli, njega pa uklenjenega odvedli.
•	Udarec na nepravi naslov. V Vojniku je bil pred dnevi nenadoma napaden 431etni Jurij Pilih, ki je udarec s krepelcem prestregel z desno roko. Udarec pa je bil tako močan, da mu je zlomil desno roko med zapestjem in komolcem. Sprejet je bil v zdravljenje v celjski bolnici. Napadalec je izjavil, da je mislil udariti nekoga drugega, namesto katerega pa je prestregel vso silo maščevanja ubogi Pilih.
•	Najdeno truplo. Pred dvema mesecema je v Trbovljah brez sledu izginil 371etni delavec Rudolf Jerman, zaposlen pri Trboveljski premogo-kopni družbi. Vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna. Te dni pa je prijavil trboveljski občini posestnik France Selcvšek, da je našel v tako zvanem Papeževem gozdu trujlo neznanega moškega. Orožništvo je ugotovile, da gre za truplo pogrešanega Jermana, ki je miralo ležati v gozdu že dober mesec. Ali je Jerman postal
žrtev nesreče ali pa morda kakega zločina, še ni ugotovljeno.
•	Brezsrčna mati. Pri Antonu Landekerju, delavcu okrajnega cestnega zastopa v Gaberju pri Celju, je pustila njegova svakinja 381etna Josi-pina H. pred dnevi svojega 8letnega sinčka Vojka in neznanokam pobegnila s svojim ljubčkom Milanom N. Istočasno pa je vlomila v zaklenjeni kovčeg Landekerjeve matere in ji ukradla 300 dinarjev denarja.
•	Zla posledica žganja. V hotelu cKrona* v Dolnji Lendavi se je neki rekrut lapil žganja, izvlekel iz žepa nož in začel mahati z njim po vseh, ki so bili okrog njega. V tem boju je zabodel osem ljudi. Najhujše rane je dobil hotelir Vulcan sam, katerega je podivjani fant tako obdelal z nožem, da so ga morali peljati v bolnico.
•	Razbojniški napad pri Kobilju. T^ dni se je odigral v Črnem gozdu pri Kobilju v Prekmurju razbojniški napad, ki prav spominja na razboj-stva v Bolgariji. Lesna družba je zgradila od Dolnje Lendave v Črni gozd, ki ga izsekava, ozkotirno železniško progo. Po tej progi je usodnega dne vozila proti gozdu lokomotiva. Na niej sta bila dva moža, ki sta imela pri sebi 96 000 Din. Ko je lokomotiva privozila v gozd, sta moža opazila na progi debelo deblo. Lokomotivo sta morala ustaviti. Še preden sta se pripravila, da bi zavlekla bruno na stran, so skočili iz gozda proti njima trije možje s Črnimi maskami na obrazih. Naperili so proti njima revolverje iu zahtevali, da jim izročita ves denar. Na obrambo ni bilo mogoče misliti, ker so bili napadalci v premoči in ona za napad tudi sicer nista bila pripravljena. Da bi rešila življenje, sta denar brer obotavljanja izročila Razbojniki so ga prevzeli in nato izginili v gozdu brez sledu. Dogodek je povzročil v vsej okolici veliko razburjenje.
•	Čuden stric v Gornjem gradu. Gornjegraj-sko orožniško patruljo, ki je imela svoj običajni
, službeni obhod, je opozorila te dn; neba kmetica ' na čudnega pobožnika, ki se je zatekel v cerkev, j Možak, nad 45 let star, precej zanemarjen, je sedel v klopi, ogledoval slike po stropu in od dolgega časa začel v cerkvi žvižgati. <To bo pa čuden ptič, ki hvali Boga z žvižganjem,* si je dejala mamka in si je previdno ogledala možička. Njen sum je še bolj potrdilo dejstvo, ker ni imel žviž-gač na sebi niti suknje niti suknjiča. Na tleh je imel dobro nabasan nahrbtnik, kar je dalo misliti, da ni vse na pošten način prišlo v njegove roke. Ko si je začel mož pobliže ogledovati cerkvene predmete, je smuknila ženica iz rerkve z namenom, da obvesti koga o čudnem obiskovalcu cerkve. «E, saj sem pravkar srečal orožniško patruljo,* ji je dejal sosed. Oba sta stopila naglo za patruljo in jo obvestila, kakega gosta je dobila j cerkev. Patrulja se je vrnila, možaka pa je sre-jčala že na poti. Ugledavši patruljo -e je hotel 'možak kar naglo potegniti po stezi čez ujive, na klic orožnikov pa se je le ustavil. Nato se je pričela izpoved in orožniki so že vedeli koga so zajelL Milan Miklavčič, tako je ime aretirancu, je kolovratil prejšnji mesec po Gorenjskem. V Lescah je izvršil več tatvin, ki so jih prijavili domačini. Več obleke in drugih stvari je ukradel pri Golmajerjevih; v eni izmed gostiln v okolici
Naročilnice za srečke
državne razredne loterije smo priložili danršnji Številki ^Domovine", da omogočimo vsem pravočasno in enostavno naročitev srečk. Na srečke 19. kola bo zopet razdeljenih mnogo milijonov dinarjev in je pametno, da si vsakdo kupi vsaj eno srečko. Sreča ne pride sama; treba je zanjo kaj staviti. I. žrebanje se bo vršilo 16. januarja 1930. Ne odlašajte! Kmalu
bodo razprodane.
ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 19.
Lesc, pa je okradel par nadelan ih sejmarjev, ki so zadremali za mizo. «Gospodje, ne, nisem pravi, čeprav sem tistemu gorenjskemu močno podoben,* se je opravičeval aretiranec. Orožniki pa se niso dali kar taki prepričati. Pri ponovne n spraševanju je Miklavčič priznal, da je on zasledovani tat. Namignil je še celo, da je tudi v gornjegraj-ski okolici uporabljal svoje roke v nepoštene namene.
*	Priprave za nov most v Marihorn. Na svoji zadnji seji je okrajni cestni odbor v Mariboru raz-motrival tudi vprašanje zgradbe novega mostu v Mariboru, ki bo vezal maribor: '<o predmestje in Pobrežjo. Zadeva je še v začetnem stanju in je potrebno, da sodelujejo razen Maribor tudi vse okoliške občine ter zasebni interesenti Gradnja mostu je od leta do leta bolj potrebna in če bo enkrat ta misel izvršena, jo bo vse prebivalstvo z veseljem pozdravilo.
*	Obnovitev grafitnega rudnika pri Maren-bergu. Kakor se govori, se snuje v Ljubljani domača tovarna za svinčnike, ki bi pričela obratovati takoj v večjem obsegu. Snovatelji tvornice pa mislijo s tem v zvezi obnoviti tudi rudnik grafita
j v Dravski dolini pri Marenbergu, ki je edini te ; vrste v Sloveniji. Tako bi nova domača tvornica krila doma tudi večino svojih potreb na siro-vinah. Dravski dolini pa bi se odprl nov vir do-;hodkov.
*	Krvno, kožno in živčno bolni, dosežejo z uporabo naravne cFranz Josef-ovf grenčice urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spri-; čuje, da so z učinkom staropreizkušene <Franz Joset-ove vode* zadovoljni v vsakem oz;ru. Frana, Josef-ova grenfica se dobi v vseh lekarnah, dro-jgerijah in špecerijskih trgovinah.
IZ POPOTNIKOVE TORBE\
•f Ivan Mavec-Gričar
T o m i š e 1 j, v začetku decembra.
Dne 3. L m. ga je zagrnila domaČa zemlja v Tomišiju pod Krimom. Dočakal je 70 jeseni, do konca zdrav kot krimski hrast, delave i kot mravlja, postrežljiv do lastne škode. Tujec, ki si je le površno ogledal južno obrobje Ljubljanskega barja, je gotovo srečal Gričarja, močnega, visokega moža, do starosti temnih las in črnili brk. Njegov glas je donel krepko. Njegov sloves je segal v globino črnih premogovnikov mrzle Minnesote (Zedinjene države).
Bil je dvakrat v Ameriki, kjer je pripravljal temelje bodoči družinski sreči in množil premoženje, ki ga roditelja nista mogla pridobiti. Nevešč čitanja in pisanja je moral najprej v vojake. Polk «kranjskih Janezov* je bil opravil svoj posel leta 1880. v okupirani Bosni in se preselil na cesarski Dunaj. Tu se mu pridružil mladi Gričar-Mavec. Brez nemščine je občudoval velemesto neuk mladenič, ki so mu oblastva kmalu dala za tovariša boben. Na tem instrumentu se je naučil pisanja brez učitelja in brez abecednika. Čital je najprej napise na ulicah, pozneje je zlagal slovenske črke v besede in pisal domov očetu, ki tudi ni bil vešč pisanja. Zmagal je s trudom in težavo tiskano in pisano slovenščino, nadaljeval večinoma v govoru nemščino, ki se mu je" vsiljevala vsak dan v vojaški službi in v mestu.
Gričarja je v Ameriki vedno vabila domovina, podkrimska okolica z vsemi lepotami. Samo domača gruda mu je obetala mir, zadovoljstvo in srečo. Ta načrt se mu je posrečil.
Postavil si je pod Krimom udobno domačijo, nabavil živino, obdeloval polje in napredoval zlasti v sadjarstvu. Vsako pomlad je cepil sebi in sosedom mlada drevesa in precepljal nerodovitna debla. Enako je bil izkušen svetovalec pri boleznih domače živine. Za potrebo se je lotil vsakršnega rokodelstva. List ^Kmetovalec* mu je bil vedno dober prijatelj in zanesljiv vodnik.
Izkušenega vaščana je kmalu znala ceniti občina Tomišelj, ki mu je ponudila županski stolec. Uspehi njegovega truda in nasvetov bodo še dolgo pričali o Cričnrju: ustanovljena župnija, nova
šola, popravljene ceste in pota. Stopil je takoj leta 1907. v gasilno društvo in ostal ela i do smrti. Dolgo let je bil član občinskega odbora in svetovalec, enako tudi Član šolskega odbora. Povsod je bil čislan zaradi svoje delavnosti, mirnosti in spravljivosti, Gričar ni poznal sovraštva, nespravljivosti in ne zavisti v življenju.
Naj mu povrne mogočni Stvarnik vse dobrote z večnim plačilom! Mi, ki smo ga poznali, z njim delovali in njegovo delo cenili, mu ohranimo najlepši spomin do groba. — Prijatelj.
S čolnom v Ameriko
Gorenj a v a s, v zafetku decembra.
Malo čudno se sliši, pa je le res Po zadnjem dežju so se naše vode dokaj povečale. Tudi sneg je docela skopnel in naš BlegoS je bil začasno zopet brez belega pokrivala. Ta narast vod je opogumil nekega Američana gori pod Blegošem, da je pričel misliti ua plovbo po naših vodah, na nekako rečno brodo 'je. Z zrakoplovstvom, s katerim se je poskušal, ni imel sre"e. Prišel je na drugo misel, na plovbo po vodi Zbil je nekako škatlo, podobno čolnu. S to ladjo se je nameraval prepeljati od svojega doma po miših vodah do Save, po tej dalje mimo Zagreba, kjer bi se zglasil pri ameriškem konzulu kot ameriški državljan. Od tam dalje pa bi se vozil po velikih rekah do morja in dalje čez morje v Ameriko. No, pa tudi po tej poti je prišel k >maj do srede doline. Njegova vožnja na vodi je bila kaj počasna. Od Kopačnice do Hotavljev (dobra ura hoda) je potreboval tri dni. Od tam do Gorenje vasi dva dni. Po tednu dni vožnje je prijadral do Gabrka. Tu ga je pa zadela katastrofa. Ljudje, videči, da se lahko zgodi smrtna nesreča, so 11111 priskočili na pomoč. Izvlekli so iz vode njega in razbito barko. Razumljivo je, da je imel vso pot dokaj gledalcev, posebno mladih, ki eo delali razne opazke, se smejali in zbijali šale na račun našega hrabrega Robinzona.
Pa še nekaj. Da bi se zadeva videla bolj pomorska in imenitna, si je oblekel nekako vojaško suknjo, na rame in rokave si pripel vsakovrstne našivke, a na prsi si je obesil kolajne. Namesto mornarske čepice je imel klobuk s krivcem, znakom fantovske korajže.
Vse to in njegovi načrti so bili ljudem v veliko zabavo. Na kakšno idejo bo naš junak zopet prišel, da si odpre pot v Ameriko, ne vemo. Gotovo nas bo zopet razveselil s kakim novim podjetjem.
peci dalje Papir zadržuje, da se kruh ne sežge. Papir je lahko kakršenkoli, tudi časopisni, samo da je čist.
Prav tako si lahko pomagaš s papirjem, če pečeš torto. Ako se je torta prebilo zarumenila, položi nanjo moker papir, pa sc li ne bo sežgala. (Tudi pri pečenki si lahko na ta način pomagaš.)
Kadar pečeš kruh ali sploh močnate jedi, bodisi potice, torte in drugo, a nisi sigurna, ali je pečeno ali ne, vzemi tanek špičast rož ali pa pletilno iglo, umito seveda, in prebodi kruh na sredini. Ce je kruh pečen, tedaj se na nožu ali igli ne bo poznalo testo, če pa še ni pečen, se bo noža ali igle prijelo testo in petem moraš seveda še dalje peči. Tako se ti ne more zgoditi, da vza-meš iz peči kruh, ki še ni dovolj pečen.
Za kuhinio
Potem stolci malo dišave (Neugevviirz), popra, brinjevih jagod, ingverja, timjana, majorana, limoninih olupkov, dve slani sardeli. Z vsem tem meso dobro nadrgni in ga pusti stati tako 24 ur. Drugi dan deni meso v kozo, nareži zraven špeha, malo čebule in prilij četrt litra rdečega vina ter pokrito duši kaki dve uri, da postane meso mehko. Ko je meso mehko, ga zreži na kose, položi na podolgovat krožnik, ga polij s sokom, okoli pa naloži pečen krompir. Zraven daj solato.
Dušeno goTejo meso. Tričetrt kile govedine (od križa) posoli in popopraj, potem ko si pobrala z mesa vse kožice in kosti. Nato uašpikaj meso s prekajenim špehoni, ki si ga prej povaljala v soli, popru in stlačenem česnu. Nato zvij meso v obliko svalka in ga poveži s nitjo, na kar ga deni v vročo mast, zraven pa malo čebule, korenčka in peteršilja. Kozo pokrij s pokrovcein in jo postavi v pečico. Ko se je meso lepo rjavo zapeklo, prilij malo juhe ali vode in duši (ten-staj) dalje, da postane meso mehko. Seveda ga moraš med tem večkrat politi 3 sokom in vedno zopet dobro pokriti. Ko je gotovo, razrezi meso na lepe koso, ki jih zloži na podolgovat krožnik, okoli pa naloži pripravljene makarone. Sck pa precedi v malo skodelico in ga daj tako na mizo. Zraven lahko daš še solato ali uložene kumarice.
Pečeni rezanci. Napravi testo kakor za navadne rezance (nudelne), porabi pa pri tem dva rumenjaka. Testo zvaljaj ne pietmko in zreži ne preveč široke rezance. Skuhaj ji'i na mleku. Ko so kuhani, jih odcedi Mleko shladi in potem zmešaj v to mleko dva rumenjaka '"n ma o vaniliji-nega sladkorja ter limonine lupile, na kar stresi noter že kuhane rezance. Nato namaži z mastjo tortni model ali pa kozo in stres; noter rezance, jih lepo razravnaj in deni peči. Ko so že skoro (pečeni (za kar treba kake pol ure), jih pomaži I povrh s poljubno mezgo, pa namaži stolčeni sneg !iz treh beljakov in žlice sladkorja in postavi še enkrat v pečico, da se sneg strdi. Ko je gotovo, razreži na enake kose in daj na mizo kot toplo močnato jed.
Goveje meso na angleški način. Pol kile govedine od stegua prevleči s prekajenim špehoni.
Kako je treba peči kruh in drugo pecivo
' Če mesiš testo za kruh, posebno pa mlečen kruh, tedaj deni v posodo, v kateri napravijaš kruh, vedno nekoliko manj moke kot si jo namenila. Na primer: ako misliš zamesiti kruh iz dveh kil moke, tedaj stresi v posodo sami poldrugo kilo moke. Potem stresi noter vzhajani kvas, mleko, sol, sladkor, limonino lupuiico in janež, pa z roko vse skupaj zamešaj, da dobiš čisto redko testo. To testo najprej dobro z roko stepaj (približno 10 minut), potem šele primešaj malo moke in zopet stepaj, nato dodaj zooet moke in jtaku i rični šele polagoma kot po navadi mesiti. iTako umešen kruh je veliko bolj rahel in nima lukenj, ko je pečen.
i Ko si kruh umesila, ga dobro posuj z moko, pokrij s prtičem in postavi na toplo, da vzhaja. .Vzhajanega nato še enkrat dobro ugneti, ga razdeli v pekačo in ga pusti vnovič vznajati, nato ga šele deni v peč.
Kruh se peče v pečici po navadi dobro uro. Če je bila pečica slučajno prevroča, ko si dala noter kruh, in se je kruh prehitro zarumenil, a še ni pečen, tedaj zmoči v vodi kos papirja v velikosti pekače, ga dobro otisni in počasi razgrni, da se ne raztrga, pa ga položi na kruh i 11
1 i
Martin Brbek
25% popusta .za nsročnke »Domovine'.
Ivan PedržaJ
Rom&n
Din 15'—, orig. vez. Diu 22 50 za poštnino Diu 1'—.
Martin Brbek jo socijalni in duševni revček, nezakonski otrok... Njegov oče je vaški župnik. Ena najbolj skritih ljubezenskih dram naše vasi... Brbek, revček, ki se težko bori s svojo usodo, je začrtau plastično in živo, da ga čitatelj ne pozabi.. .
Kniižovnik Božidar Borko (Jutro)
Naročila sprejema založba »Lučtt v Ljubljani, poštni predal V.
X Stara novoporofenca. Italijanski časopisi poročajo o veseli poroki v Cassnu. Poročila sta se namreč 861etni Luigi Valente in Maria Rosa Lia, stara 64 let, lako da šteje poročni par skupaj 150 let. Oba starca sta se podala k poroki v lepo pisanem oblačilu na vozu, v katerega je bil vpre-žen osel. 861etni ženin je sam poganjal osla. Za vozom je šel dolg sprevod radovednežev, ki so zbijali šale in se smejali. Vsi urad liki so zapustili svoje urade in hiteli na obč't>o, da v ura'du za sklepanje zakonov prisostvujejo poroki. \ Italiji imajo namreč civilno poroko. 2°nin in ne-, vesta se morata poročiti najprej civilno in šele na to cerkveno. Ko sta oba starca, ki sta bila zelo dobre volje, izrekla običajni ?di-r, je množica to spremljala z glasnim kričanjem. No^oporočenca se pa nista prav nič razburjala nad veselostjo radovednežev.
X Vojna je baje trajala še premalo časa. Bivši nemški cesar Viljem je dovolil zastopniku nekega angleškega lista pogovor, ki izdnja Viljemo nevednost in popolno nepoznanje sveta. Ko ga je novinar vprašal, zakaj je Nemčija izgubila vojno, je Viljem odgovoril, da ni nemško ljudstvo zaupalo v Boga. Uprlo se je, namesto da bi se postavilo v bran za svojo vero. Bilo je Do'rebno, da bi vztrajalo do zadnjega moža in do zadnje krogle, Zaupati bi moralo v Boga in se ne vdati skušnjavi Wilsonovih 14 točk. Dalje je bivši vladar izjavil, da smatra svojo usodo kot preizkušnjo iz nebes in jo prenaša vdano kakor Job. cNamesto da bi vladal ljudstvu, sadim rože. Poskušal sem, da bi upravljal svoje cesarstvo v večjo čast božjo in v tem zmislu upravljam sedaj svoje posestvo v i Doornu. Morda me je Bog izbral, da bi svetu po-, vedal resnico o vzrokih vojne. Tem nalogam po-, srečam ves svoj prosti čas podnevi in ponoči.> j Po lastni izjavi s^ torej Viljem z Bogom zelo dobro razume, čeprav je med vojno ni storil prav ničesar takega, kar bi moralo Bogu ugajati.
X Boljševiki sežigajo svete podobe in zapirajo samostane. Ruski listi poročajo, da je bila te dni zaprta cerkev v Gordovou ua l)ouu. Tamošnji delavci so pobrali po hišah 4000 svetih podob in jih javno sežgali na trgu. Sežiganju je prisostvovalo 15.000 delavcev in kmetov. Nadalje poročajo, da je sovjetska vlada te dni zaprla enega najznamenitejših ruskih samostanov in sicer v Ki-Ijevu. Samostan je zgrajen nad zgodovinskimi ka-| takombami in vsako leto ga je posetilo nad j 150.000 romarjev. Sovjetska vlada je vse menihe izgnala iz samostana.
j X Zasledovanje diisseldorfskega morilca. V 1 Dusseldorfu je že dalje časa neznani zločinec napadal in moril ljudi, predvsem ženske, ne da bi jih izropal. Na vesti ima že celo »rsto žrtev, j Usmrtil je tudi neko 91etno deklico, katere truplo je ožgal. Navadno napade morilec svojo žrtev z nožem, s katerim jo zabode v vrat ali v obraz. Prebivlstvo Diisseldorfa je zaradi neznanega zločinca v vednem strahu za življenje. Oblastva so : izvršila že več aretacij, toda, kakor kaže, pravega zločinca še nimajo. Nazadnje so aretirali nekega • tatu Mayerja, o katerem so sumili, da je morda ' strašni morilec, pa ga bodo morali zopet izpustiti. Po zadnjih vesteh je morda diisseldorfski morilec sin nekega tamošnjega trgovca, ki se je pred dobrimi štirimi leti poročil ter v poročni noči ! brez povoda napadel z nožem svojo ženo, ki jo je ranil na sličen način, kakor dela to diisseldorfski vampir.
\ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Razgovor mod možem in ženo.
Janez in Marjeta sta se sprla. «Ce bi vedela, da bom večno s teboj orno-žena,* pravi Marjeta, <bi ti že jutri dala strupa y kavo.»
«Ce bi vedel,> odgovori Janez, da bom večno 8 teboj oženjen, bi tisto kavo takoj izpil.»
Pomota.
Gostilničar gostu, ki ga je zalotil, da je kradel žlice: «Zlice ste kradli ir< si upati še trditi, da je bila pomota. Kako morete pri taki očividni tatvini govoriti o pomoti?*
Tat: «Res je bila pomota; mislil sem, da so srebrne.*
Ne ve dobro, kako je bratu ime.
Gospa: «Kdo je oni mož, ki vas je spremljal domov?*
Služkinja: «Moj brat, gospa.* Gospa: cKako mu je ime?* Služkinja: «Mislim, da je Peter.>
Sanje.
<Ali verjameš na sanje? Kaj pomeni, če sama oženjen mož, da je še samec?*
cVeliko razočaranje, ko se prebudi.*
Sedma beija zapoved.
Učitelj: «Mihec, zakaj si kradel sadje? Prav včeraj smo govorili o sedmi božji zapovedi »
Mihec: cVčeraj me ni bilo v šoli, gospod učitelj.*
Ni kriva.
Gospa: «Prah na omari je star najmanj štirinajst dni *
Služkinja: «Ni moja krivda. Jaz sem pii vaš šele deset dni.*
Edino, kar si je r.a pošten način privolili.
Ce poznam Smuka? Seveda ga poznam. Začel je čisto z malim; zdaj pa ima avtomobil, dve hiši in pravijo, da je milijonar* «A je na zelo slabem glasu > «To je edino, kar si je na pošten način pridobil.*
Točen odgovor.
Profesor .pri izpraševanju: «Vzemimo ta-le primer! Dve mladi materi spila vsrka s svojim sinčkom v sobi Ker sta oba otroka čisto enako napravljena, zamenja stre>a'ka otroka, trko da materi ne dobita pravih otrok. Kako bi vi rešili to vprašanje?*
Kandidat: «Veste za gotovo, gospod profesor, da sta bila otroka zamenjena?*
Profesor: «Seveda, to je vendar bistveno na stvari *
Kandidat: 'Potem zamenjamo otroka Sc enkrat in materi dobita gotovo vsak svojega otroka.*
Pred sodnijo.
Sodnik: «Vi ste napadli tega moža na cesti. Ali morete to tajiti?*
Toženec: «Morem že, če mislite, da bc to kaj pomagalo.*
Posojilo.
<Posodi mi sto dinarjev!* «Mi je prav žal; jih imam samo sedemdeset pri sebi *
«Dij mi jih tedaj sedemdeset, trideset mi jih pa ostaneš dolžan.*
Izdala se je.
Zena je hotela vedeti od svojeea moža, kaj bo storil po njeni smrti. «Saj vem, oženil se boš*, ga je nadlegovala.
cStoril bom to, kar vem, r*a bi tudi ti storila na mojem mestu*, ji je odvrnil v zadrgi. «Vidiš ga>, je porasla. <Saj sem vedela .. .>
Pozabljivost.
Boštjan se je silno rad tožaril. Nekoč je poravnal odvetniku račun, v katerem je bilo navedeno, da je dobil dva pravna nasveta.
«Pa sem bil samo enkrat pri vas*, se je izgovarjal.
«Dvakrat ste bili, dvakrat*, je trdil odvetnik. <Ali ne veste, da ste se zadnjič vrnili z vprašanjem, kje ste pozabili svojo paiico?>
Odkritosrčnost.
Anželj je bil tožen, da je raz/alil svojega soseda. Sodnik je hotel vedeti, ali mu je rekel lažnik ali hinavec.
«Oboje>, je priznal odkrito. <Morda ste ga psovali celo s tatom?* «Ne, to sem mu pa pozabil povedati...*
Ustnica uredništva
Oslusevcl. Zal, nismo prejeli ne dopisa o požaru, ne slike.
Sv. Krištof pri Laškem — Laško. Deloma prepozno prejeli Prosimo, da se nujni dopisi pošiljajo tako, da jih imamo vedno najkesneje vsak torek dopoldne v rokah.
Ojstrica pri Dravogradu. Zal, takih osebnosti paragrafi ne prenesejo.	•
PREKLIC.
Podpisana Košič Frančiška si., preužitkarica v Rečici pri Laškem, preklicujem in obžalujem žalitve, ki sem jih izrekla napram svoji sinahi Košič Frančiški ml, posestniki v Rečici, ter se ji zahvaljuje^, da je odstopila od to<be.
V Laškem, dne 9. decembra 1929.
Frančiška Kcšie st
Vsaka beseda 50 par. Najmartl« znesek 7 Dla Zenitnl os last. doptsovsnla i* trcov*k) oglasi vsaka beseda I Din. Za pošlllanir pomniti ln dajani t naslovov Se poseliti 2 Din. Znesek K priložili naročila
Oglasni oddelek eUOMOVlNE.. LJubljana. Prešernova ulica St 4.	Telefon SL 3492.
Mala hiša z vrtom
se zaradi preselitve takoj proda. Toizve se pri FERDU LAZNIKU, kolarstvo RideCe.	392
'	Hrastov mab,
čefminovo lubje in vsa druga zdravilna /elifča kjpniemo po naj išji ceni. Pišite po cenik. G. HOFMANN & Cj., Zagreb, Berislavičeva u'ica št. 3.	391
Buciitke, poročne prstane,
očala, zlate in srebrne pre mete ku ■ite najceneje pri
Z ravku Amirožiču, ursrju
383	Radovljica
Dvokoicsa najboljših svetovnih znamu v veliki izbiri zelo noceni. Na no veiši modeli otročkih vozičkov od preprostega do na'linejSeca. in Igračni vozički v zaio^i. Več znamk bivalnih stro.ev najnovejših tnode.ov del' in onevmatika. Ceniki iranko. Prodaja na obroke
»TRIBUNA" F B.L., tovarna dvokoles in otroSKih vozičkov L uhljana, KarlovSka cesta štev 4.
Barne, lak, froe* i. ar.
te na|bai|«e in zato na!cene še pri
.lustra" V. LatniK

300
Liubliana. Gosposve ska c. 12 pole? resavracie .Nov' sve''0
IZREDNA PONUDBA I
Za deževni letui čas priporočamo, da si nabuvite
kožno pelerino za dež
C. V., tuhta samo 110 gramov, imitacija ril.je kože. 0.1-lično se ie t.i pe er ua i kizala, ker ue prepu-či m krote je kom dno /.ložlnva, kaior majhna žepna beležnica. ki se to nosi veduo lah {O s seli )', ter ie nadvse trpe-na. Ze o pr noio('l|iva za dame 111 gospode (tu i za otroti) v dežju in snegu, za i/, ete in sn<<rt Reklamna cena s posebno kapuco in etu jem samo 70 D n franko, zacarin eno, pcgf»iia po postnem povzetju 2 aosa 138 Din razposib:t
A. MARIK, export, Praha XII. Lond^nika S7
,Ce ue bi ugajata, jamčimo zameno) Naslov uatan no uap^ati.	354
J
UŽIVANJE
toda s preudarke m!
Ako hočete, da Vam bo telesua neg* užitek in ako izbirate s pretniarkom. tedaj logte v<eli Felierjevi Eisi ra I < zdravja m lei te, ka'erih delovati e tiči v njihovih zdravilnih sestavinah :
„Eisa" m Io iz lilijinega m aka, nosebuo fiuo za uaj-
nežne šo kožo. „E!Sa"-lt)l« IZ tllfjme k em«. blagih, svilnatih pen,
iiivnegi vonja. „EIS»"Hil» IZ rUMlj M, najboljše za otroke, popolnoma nevtralno. „ElSi"-milo, glicerini« o, neuadomestljivo za razpo-kane roke.
„Elsa"- beraksovo milu, izvrstnegi delovanja proti
s dnčnim pegam itd. „EISl"- 1(1 tranovo min za rs s t lag, za neškodljivo
ra'koževauie.
„E1*l"-lll!l za britje, napravi britje zabavno.	_
pofti 6 kom. ,.EIza"-mila na nbero stane 52 D>a fianko, če se denar pošlje naprej; po povzetju 62 Din. (lEUa"-Cre3ie-pcn 1 dl, proti solni tlim pegam iu nečistostim kože. za rdci-naino uego kože. „EiSi" pimad1 za rast las, krepi lasi*ce, pomlajuje lase.
To poŠti 2 lonca ene ali po I lonec vsake .,Elza"-pomade stane 40 Din franko, če se denar posije naprej; po po vzetju 50 Din. Elsadont pasta, ki ustvari bserne zobe, 1 tuba Din 8-80.
Dan za dum negujte telo z Elsa preparati! To pomaga!
Dobiva se povsod! Kjer oe, izvolite naročiti naravnost pr :
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
Stubica Dona, Elsatrg 360
n.
I
St. 125 budilka, 16 cm visokav dobro ko'esje, 31etno jamstvo. — St. 105, ista, 19 cm visoka, D n 64*20. — St. 106, ista z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. — Št. 120, kovinska žepnaura z dobrim kolesjem, pooljena in regulirana, 31etno jamstvo, D.n 44. — Št. 121, ista z radijskim urnikom in kazalci, Din 58.
Kataloqf gpatis in fr-anko!
JEK. SUTTMER, Ljubljana 5
Ppešernova ulic«, št. 4 Lastna ppotokolipana tovarna u r> v Švici
				ngia___„		____HSP39
	'liiilllilU	lil		■BUD	SH	HKRi ....
				šMM i		
Naznanjam,
da sem prevzel zastopstvo delniške zavarovalne družbe „VA RD A R", ter posredn em vse vrste zavarovrn1, in sic^r: požar, toča, vlom, nszgode itd. pod najugodnejšimi pogoji. Zahtevajte brezobvezna in brezplačna pojasnila v trgovini
ANGELA ČEH-VRŠ1Č v Ljutomeru.
877	Evgen Lisanj, trgovec
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdiavnik prof. di Kern. Okrašeni je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vseomo
Sestava živalskega telesa zdiavila ob kiauki mas.ran e drgnicn e o načinu kake se živai m sni da e mirna c ovi g.miu pauiih an oci nih živali o ra.ia.. tei kai ie slonti t
ra.nih slučajih nagle ooo.esii, pri pošKoi ovani ro >ov.po3koc.b ko pua in zaKovuniu
pri pri.sCu u.eo parkiji, une.inm, streli, zlomu .<o->ti, zvitiu, izCIen.en u, izpadu oroonin in ma ern ce, /-padu uanKt, niti i vimena, , riski. io-prt u, Kolik., nape-
_____nanju goveu i
ovac, pr. tu in piet finetlh v požiralniku, pretresu možgan, so.n anci, n»-Varnosti zadu- itve, /astiupavi, oteul en u, pokopan i s popkom, mrzl ci, omedlevici, Kužniu oolez.mh nc
Vsak lastnik živali, ki se ho?e obvarovati i^ode pri ponesrečenih iivaliii, o. mora. imeti .o u i o.
Knjiga, ki velja s poštnino vied Din 36-50, se riaiof}
v knjigarni Tiskovne zadruge v L.ubijani
Pre
• er-ova ui ca 54 (nasnrot »»lavne 'o^te
Zahtevi te orezpiacni CENIK
14 dni na posku^njo, ako ne ugaja se vrne denar
Elegantna
plitka dobra in cenena ura
Din 99-
3>etno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi
5letno |amstvo.
J»
U
Razposilia se le proti povzetju
o »italefluicu1 o. KalenKenko:
Milan Badiič iz Prilepa Srbija: „Kal fluid me ie reiil tei kih voinh bolezni. Imel sem oslabelo i srca, onemog ost. kostne ho.ezti' in razdražene ivce. nervo.o.m omotica in glavoho1 pa me sploh nista /ap .stila. Priporočilo se mi ie „l\alef Iu d'. Kar ne moiem verieti, da sem posta po tem zdravljen u po poinoma drug Človek: omotica n elavobol sla ponehala, moč «e mi je povrnila, iivci so se umirili in iz nekdanj ga blede;* in sla ega mladiča em po tal svei in čil človek. Zopet sem redno pr svojem de u . . .
Kalefluid je potreben absolu no vsem. brez razlik -, ki so izirpani po kaki bole/ni, po si bi pr liram ali nevarenjem Cnmaki na|iornem fizunem ali manueinem delfin teik m du-evmm depresijam, ter po piekoinernh eksce ih telesa in duše.
.Kalefluid ' je odlikovan z mnogimi nagradami na razsta vali v Parizu Londonu, Bruslju. Klorcnci in v Rimu, 5 Giand t'nx in $ velikih zlatih kolani,	|
Brezplačno in fnn'<o se pošlje vsakomur pojasnjevalno literaturo o novem načinu obnove in jačaniu i/gubl|eue mu i, zdravja in delovne sposobnosti. Obrnit, se ie. Milo- Markovič Molerova J7a, Beo rad,
„l\alelluid" ie dobiti v vseh boljših lekarnah in drogrrijah vsegi sveta in se pošilja po povze ju,	281 a
TO PRIJA!
Takoj prenehajo bolečine, srce radostno bije, obraz
se veselo ra//e;u e . . . Ako Vas pooaue revmatizem ali isliias, prehlaienje ali živina utruiem.fct, ako zaboli v glavi, v vratu tedaj si privolite krepko unsažo s Fellei evim pravim, prijetno dišečim Elsafluidum! Vedno zanes-liivo del< vanje tesia dobr. ga uan.d ega sredstvi, dela že ekozi H3 iet tako priliubljeno ,Ki>-afniid' z zakonom zavarovan! Ravno tako pri notramih motnjah, i>rčih oslabelosti — zadostuje nekoliko kapljic na sladkorju I
To pomaga!
V irkarnah in vseh podolm h trgovinah: poukusne stelc-lenicice b L>iu, dvojue stekl.ntoe 9 Din, specialue steklenice 16 l)>n.
Po pošti najmanj 1 'avoi z 9 poi/.ku<nirni, ali 6 dvojnimi, ali 2 specialnima steklen cama stiue 62 I»iu. Šest takih zavo ev že s poštnin i iu /.avo em tauio 250 D ".
Naročila ua naslov:
g EUGEN V. FELLER
lekarn r
Siubica Donja, Elsatrg 360
Ako pa notrebu eie doi ro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, tedaj zaliti vijte Fellerjeva El*a-k roj I j ce, G katljic 1 i l>in.
drevo
mnogo naših srečk drž. razr. loterije, ki so najboljši kažipot do sreče in blagostanja. Prvo žrebanje se bo vršilo že 16. januarja 1930.
Naše srečke se dobe:
v oglasnem oddelku nJutrs?"v Prešernovi ulici v ekspozituri ,,Jutr >" v Šiški na Celovški cesti v podruzn cahj,Jutra" v Mariboru in Celju.
Izdaje za sunzur.l) .Uoinov inc> A a o 1 i ti i o n i k <> r.
Urejuje Pilip O mladič.
Za Narodno (isiurno f r a n J e i s r a s S,