Naročnina
inaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO - UPRAVA: ori g. ]os. Benko v M Soboti telefon številka 8.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo.
VI LETO
Murska Sobota, 20. junija 1937.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 25.
Na svetovnem tržišču
Od leta 1925. dalje so neprenehoma padle cene kmečkim proizvodom na tržiščih. Kljub izboljšanju ^en v letu 1928-29. je prišlo do poloma. „Črni petek", na newyorški borzi v jeseni leta 1929. je potegnil s seboj splošni padec cen. Posebno so bile prizadete cene poljskih pridelkov in od takrat naprej, vse do leta 1933. so cene stalno padale. Potem je nastopila doba mirovanja in leta 1935. se že opaža majhno dviganje cen. V drugi polovici leta 1936, pa so se začele cene naglo dvigati. Pri marsikaterem blagu so se povspele prav do vrtoglavih višin. Tako je v letu 1936. na svetovnih tržiščih narastla cena pšenice za 49%, koruze za 43,5°/° itd. Da so se cene dvignile tako visoko, je več vzrokov. Na tem mestu smo že pisali o njih, a radi jasnejšega pregleda nekatere Še enkrat omenjamo:
1.) Oborožitev držav. Vzgledu velikih držav, ki so se začele mrzlično oboroževati, so sledile tudi manjše države. Vsote, ki se porabljajo za nabavo raznega orožja, so ogromne. Za izdelovanje teh morilnih pripomočkov so potrebne sirovine. In te mnogo stanejo. Izdatki za orožje so na vsem svetu zrastli od leta 1933. do 1936. za več kot 100%. Najbolj prepričujoča primera sta Anglija in Francija, katerih zadnji državni proračun, z določenimi izdatki za oboroževanje, je spravil v začudenje a tudi v strah, ves svet. Razumljivo je, da je povečano kupovanje sirovin, vplivalo na porast cen. Vojna industrija in njene vsporedne panoge so zaposlile številne nove delavce, ki so postali večji potrošitelji hrane in agrarnih pridelkov. Razven tega pa so zabele države ustvarjati zaloge za vse potrebe v slučaju, da izbruhne vojna.
2 ) Slaba žetev. Na porast cen so tudi upi i vale slabe letine zadnjih let. V tem ozku je posebno vplivala slaba žetev v Zedinjenih državah leta 1936. Drugod pa je Uidi morila suša, in uničevale poplave ves kmetov trud. Teh elementarnih nezgod pa je bilo V tem letu toliko, da so odločilno vplivali na cene kmgčlcibpridelkov.
3.) Zaloge agrarnih pridelkov. Tekom velike in dolgotrajne krize,
so se v državah pridelovalcev nakopičile velike količine kmetskih pridelkov, z namenom, da se jih ne proda, da ne zrušijo cene kmetskemu blagu do sramotnih nižin. Te zaloge so stalno pritiskale na tržišča, in onemogočile, da bi se cene popravile. Neprodano blago pa je na drugi strani zmanjšalo kupno moč kmetovalcev, ki so bili na ta način udarjeni kar od dveh strani. Med tem pa so se žitne zaloge v zadnjih letih znatno skrčile. Temu je vzrok, da so se nekatere države, omejile agrarne proizvode ter dosegli, da se je zasejala manjša površina zemlje. K temu se je pridružila še slaba letina in zaloge so morale nuditi toliko, za kolikor je bila narava preskopa. Zanimiv je pregled zalog nekaterih pridelkov kako so skrčili od leta 1929. dalje. Pšenica: 12,2 miiij. ton (1929) — 6,7 mil. ton (1936). Koruza: 0,26 mili j. ton (1929) — 0,14 mil. ton (1936). V teku leta 1936. so zaloge vedno bolj padale. Njih upadanje so pospešila nakupovanja za vojsko in ustvaritev rezerv. Tako je n. pr. Anglija v jeseni leta 1936. kupila toliko pšenice, kakor to ne pomni svetovna zgodovina. Zmanjšanje razpoložljivih zalog na tržiščih je pritisnilo cene v višino. Te zaloge seveda niso še potrošene. Le gospodarja so menjale: Iz držav proizvajalcev so prišle v države kupovalcev in izginil je neposredni pritisk na cene v agrarnih državah. Zato se je tudi v teh dvignila kupna moč posameznikov, kar je najbolj razvidno iz povečanja zunanje trgovine.
4.) Mednarodna špekulacija. Vsem tem pojavom so sledili z največjim zanimanjem špekulanti. Ko so začele rasti cene se je računalo na še večji porast in tudi to je delovalo na splošni dvig. Gonilna sila vsem špekulacijam pa so politični momenti: različni načrti za oboroževanje, pričakovanje vojnih zapletljajev i. t. d. Vse to prinaša na svetovna tržišča precejšnjo nervozo. In že so se pojavili prvi znaki poloma. Zaenkrat so zavzele še lokalen značaj (borza v Pragi in Budimpešti) a po naravnih zakonih sodeč, smo na pragu novih gospodarskih presenečenj.
Povoljno stanje in porast cen, kar lahko zaznamujemo v zadnjih letih, nas ne more navdati z upanjem, da bo to še dolgo trajalo. Že se oglašajo gospodarski strokovnjaki, ki opozarjajo vlade, da podvzamejo mere za preteče ne-prilike. Zmanjšane zaloge se bodo kmalu napolnile. Nekoliko dobrih žetev in situacija se bo obrnila. Radi porasta cen se bo brezdvomno dvignil proizvod kar nam dokazuje Severna Amerika, ki je letos zasejala tako veliko površino svoje zemlje s pšenico, kakor tega ni pomniti. In če bo dobra letina je neizbežen udarec na sedanje cene. Trenuten položaj lahko traja mogoče le še leto dni. Potem bodo zopet sledili udarci krize in mračna doba, ki smo jo preživeli. Verjetno pa je, da preteča bodočnost, o kateri govore nekateri gospodarstveniki, ■e bo tako huda, ker smo se v preteklosti mnogo naučili — vsaj toliko, da se bomo znali pripraviti za jutršnji dan, ki nas ne sme najti nepripravljene !
POLITIKA
NemSki zunanji minister Neurath je bil pred dnevi v Beogradu, kjer je imel s predsednikom naše vlade važna politična posvetovanja. V medsebojnih razgovorih sta oba državnika podrobno proučila vsa vprašanja, ki se tičejo naše države in Nemčije. Objavljeno poročilo pravi, da je ob sk nemškega ministra pokazal vzajemno prepričanje, da služi politika pbeh držav istemu c'lju in da pomeni važen prispevek k evropskemu miru.
K obisku pišejo italjanski Ur sopisi sledeče: Ta obisk predstavlja novo manifestacijo prijateljstva, ki se
že več let razvija med Jugoslavijo in Nemčijo. Posebno veliki rezultati so bili doseženi med obema državama na gospodarskem področju. Glede na mednarodna politična vprašanja sta obe državi zavzeli povsem enako stališče napram komunizmu. Nemški zunanji minister je v razgovoru z jugo-slovenskimi državniki proučili vprašanje p nadalnjem razvoju političnih in gospodarskih stikoy med Nemčijo In Jugoslavijo ter Italijo.
Iz Beograda je nemški državnik odpotoval v Sofijo. Po končanih razgovorih je tudi tamkaj prišlo do okre
pitve prijateljstva med Nemčijo in Bolgarijo.
Boj med cerkvijo in državo v Nemčiji zavzema vedno večji obseg. Tako je v poslednjih dneh prišlo po raznih nemških mestih do demonstracij katoliške duhovščine in vernikov zaradi preganjanja katoliške cerkve. V zadnjem času je bilo aretiranih tudi 11 evangeljskih duhovnikov, kar je poslabšalo že itak nevaren položaj.
Rusija je na pragu važnih dogodkov. Borba sedanjega diktatorja Stalina proti svojim nasprotnikom postaja vedno bolj neizprosna in sovjetske ječe so prenapolnjene političnih jetnikov. Nerazpoloženje proti sedanji vladi se je nevarno razpaslo tudi med vojaki in v zadnjem času so bili odstavljeni skoro vsi vodilni funkcionarji rdeče vojske. Nad 200 častnikov je bilo aretiranih.
Predsednik poljske republike je pred dnevi obiskal romunskega kralja. Ob tej priliki so bili važni politični razgovori, ki so ponovno potrdili prijateljstvo obeh držav. V kratkem bo romunski kralj vrnil obisk poljskega predsednika.
Nemci imajo najboljši namen, da urede svoje zadeve s sosedno Avstrijo. K temu jih je pregovorila Italija. Sedaj se bo sestala mešana komisija, ki naj uredi vsa sporna vprašanja. Kljub temu, da Avstrijci mncgo ne verjamejo nemškim obljubam, je upati, da bo med obema državama vsaj začasno nastopila doba nekakega premirja.
Socialisti v naši državi so imeli konferenco v Zagrebu. Delavski in socialistom prijazni listi prinašajo o tem sestanku izčrpna poročila v katerih nsglašajo, da je socialistično gibanje pri nas v napredovanju.
Vojni minister španskih komunistov je rekel časnikarjem, da se bodo v kratkem pričele ofenzive na vseh španskih frontah. Vlada baje razpolaga s pol milijona dobro izvež-banih vojakov.
O zakonskem predlogu, ki bi dal madžarskemu regentu vladarske pravice, smo že pisali. Pred dnevi je ta predlog prišel pred poslansko zbornico in jcar nihče ni pričakoval, je prišlo do ostrega odpora s strani poslancev.
Španski nacionalisti so r zadnjem času dobilj it Neačije veliko število najmodernejših letal. V poslednjih dneh je istočasno po 150 inozemskih letal bombardiralo nefcjdere kraje ob fronti. Ker so nacionalistična letala v zadnjem času napadla neka-
Volitve v kmečki parlament
tera francoska pristanišča, je franccs ka vlada izdala uksz, da morajo obrežni topovi streljati na vsako letalo, ki bi se bližalo ali hotelo pre-leteti francosko mejo.
V	Avstriji so aretirali nekega Inženirja, ki je pripravljal zaroto na kancelarja Schuschniga, na predsednika republike Miklasa in na druge voditelje. Obenem je pripravljal še celo vrsto železniških atentatov, s katerimi naj bi se oškodoval avstrijski tujski promet.
Na Španski meji so kontrolni organi ustavili transport 13 vagonov sladkorčkov. Pri pregledu so ugotovili, da so bonboni napolnjeni z nekim zelo močnim razstreljivom.
O Madžarski zunanji politiki je govoril madž. min. predsednik Dara-nyl ter rekel: »Zunanjepolitični polo žaj Madžarske ni v vsakem pogledu rožnat, vendar pa se kaže odločno zboljšanje. Madžarska si je morala pridobiti prijatelje in poglobiti odno šaje z njimi."
Oton HabsburSki, ki bi rad na avstrijski prestol, je obiskal fronto nacionalistov v Španiji. V zvezi s tem govorijo, da se namerava Oton Habsburški proglasiti za španskega kralja, ako zmagajo v Španiji nacionalisti. Tukaj mu bo to lažje uspelo kakor v Avstriji ali Madžarski, kjer so se temu protivile Nemčija in Italija poleg Male antante.
V	Parizu so se sestali komunistični odposlanci iz različnih držav ter se posvetovali o delu v bližnji bodočnosti. Tako so tudi sklenili, da bodo v Belgiji ustanovili tiskarno, ki bo tiskala komunistične knjige, brošure, letake i. t. d. za — Jugoslavijo.
Protestantizem v Avstriji raste, ker hitlerjevska propaganda dela z vso silo na to, da njeni člani izstopijo iz katoliške cerkve. V zadnjih petih letih se je število protestantov pomnožilo za kakih 30.000 duš.
Cene pSeniee na svetovnem trgu so se spet okrepile, ker prihajajo iz Amerike nepovoljne vesti. V pokrajinah z zimskimi posevki je nastopila huda suša, povrh pa delajo škodo še peščeni viharji. Tudi v kanadi tožijo, da je zavladala huda suša, ki ograža dobro letino.
Kdor bo hotel vstopiti v Nemčiji v državno službo, bo moral biti poročen. Prav tako se bodo morali poročiti vsi mlajši, doslej neoženjeni državni uradniki.
Države Male antante so se baje po daljših pogajanjih zedinile glede tega, da se ustreže madžarskim zahtevam in da se ukinejo vse določbe mirovnih pogodb, ki omejujejo svobodo v oboroževanju.
V	Italijo se je vrnilo 500* ita-Ijanskih prostovoljcev, ki so bili ranjeni ob priliki zadnjih bojev na madridski fronti.
AngleSki zunanji minister Eden bo prihodnje dni obiskal prestolnice v srednji Evropi, če bo to res, bo to dogodek izredne politične važnosti.
Tlbor Eckhardt, voditelj madžarskih malih kmetov je obiskal poljske politike, z namenom, da bi dovedel obe državi do tesnejšega političnega sodelovanja.
Kakor smo že poročali, bodo v kratkem volitve v kmetijsko zbornico. Takrat smo tudi obširno pisali o organizaciji teh zbornic in načinu volitev, povdarili važnost te ustanove za naš kmečki stan. Dolgo smo morali čakati, da se tudi našemu kmetu da prilika, da si sam kroji s svojo usodo, da z lastnimi močmi ustvari sebi in svojcem znosnejšo eksistenco. Med tem, ko so si drugi stanovi, n. pr. trgovci, obrtniki itd. že kedaj združili v obrambo svojih interesov, je bil kmet prepuščen samemu sebi in v izkoriščanje drugih, ki so vidli v človeku, ki je priklenjen na svoj grunt, le predmet, od katerega se da čim več odluščiti za svoj žep. Iz tega stališča mora pač vsakdo pozdravljati ustanovitev kmečkih zbornic, saj vidimo v njih jamstvo lepših dni za našega kmeta.
Uspeh in delo kmečkih zbornic pa je pred vsem odvisno od zastopnikov kmečkega stanu, ki jim bo poverjeno vodstvo. Slaba organizacija s slabimi člani, stvari lahko več škoduje kot koristi. Že zakon sam pravi, da imajo pravico do članstva v kmetijskih zbornicah le oni, ki so kmetje v pravem pomenu besede, ki žive od dohodkov svoje zemlje in ki poznajo vse križe in težave v katerih danes životari naš kmet. Kljub temu pa moramo še dobro premisliti, koga bomo poslali v kmetijsko zbornico. Izberimo iz svoje srede najboljše med najboljšimi, ki bodo vredni našega zaupanja. Tokrat ne smemo gledati na zveneča imena, na položaje, ki jih mogoče trenutno zavzemajo, na uspehe, ki so jih
morebiti dosegli na drugih področjih. Človek našega zaupanja mora zrasti iz naše zemlje, iz naše vasi, ki pozna sleherni utrip našega kmečkega človeka.
Volilno pravico imajo oni delegati, ki so bili predhodno od posameznih občin določeni. Oni bodo z tajnimi volitvami v vsakem srezu izvolili enega delegata v kmetijsko zbornico. Smatramo za potrebno, delegate pravočasno opozoriti, da si zberejo za to mesto človeka, ki je v glavnem po svojem poklicu kmet z potrebno izobrazbo in ki bo po svoji sposobnosti v bodoči zbornici znal izdatno podpirati kmet-ski stan, za kar bodo delegati pred občani kmetskega stanu nosili odgovornost.
Bicikl za 2 dinarja
S'cer se to malo čudno sliši in vendar je resnično, da lahko srečni dobitnik dobi moški ali ženski bicikl za 2 dinarja. Z naglico se bliža čas, ko bodo naši športniki Muraši priredili svojo veliko tombolo, ki bo daleč prekašala tombolo pred dvema letoma. Saj bode letos na tomboli kar 6 bicikljne? in že sedaj ca 20 kompletnih oblek. Vsakomur bode dana prilika, da se za 2 dinarja lahko obleče. Ker je že danes veliko povpraševanje po tombolskih kartah, se iste predajajo v vseh trgovinah, nakar se ljudstvo posebno opozarja. Glssom pravilnika o tombolah je dovoljenih zelo pičlo število tombolskih kart in da se ne bode dogodilo kakor pred dvema letoma, ko je polno ljudi moralo iti domov brez da bi igrali. Prebivalstvo se opozarja, da si že v predprodaji osigura karte.
Čas hiti — ne odlašaj 1
gasilskih čet in naroda dne 16 t. trs. položilo k večnemu počitku.
Orožništvu tlšinske postaje je krivce in sicer Žttek Feliksa iz Hrastje Mot, Rižner Alojzija iz Kapele in Toplak Štefana in Mele aretiralo in predalo sodniji.
Pokojni Kolmanič je bil ustanovni član Prostovoljne gasilske čete Tišina in odbornik občine ter vsled svoje pridnosti, treznosti in znajdlivosti pri občanih zelo priljubljen. Zapušča mlado ženo, dva nepreskrbljena otroka in starše, katerim izrekamo naše sožaije, pokojnemu pa večni mir v domači grudi.
DOMAČE VE5TI
ITŽurska Sobota:
—	Članom in prijateljem »Soče* 1 V nedeljo 20. t. m. je prvi društveni Izlet v Krog. Vabimo vse člane, da se čimbolj številno udeleže prvega letošnjega izleta. Zbirališče ob pol 2. uri pred narodno šolo. — Odbor.
—	Premestitev. Upravno pisarniški uradnik tukajšnjega sreskega na-čelstva g. Šinkovec Ivan, je premeščen k sreskemu načelstsu v Logatec.
—	Razpisano mesto poveljnika redarjev je bilo oddano Simonič Francu, bivšemu orožniku in vodji redarjev občine Novo mesto, ki je dne 15. junija t. 1. nastopil službo.
Bolečo rudečico, ki Vam jo je povzročilo solnce Vam Izpremenl 7 schamba F ti v prožno rujavo polt. Glavno zastopstvo Drogerija Gregorlč, Ljubljana Prešernova ul. 5.
—	Iz gas. uprave. V smislu sklepa seje uprave in nadzorstva, ki se je vršila dne 5. junija se pozivajo prebivalci iz Murske Sobote, ki imajo veselje sodelovati v prostovoljni gasilski četi, da prijavijo svoj vstop v četo. Potrebne tiskovine za prijavo se lahko dobijo pri predsedniku čete g. Benko Josipu, nar. poslancu ali tajniku g. Čeh Francu, trgovcu v Murski Soboti. Prijavi se lahko vsak moški v starosti od 18 do 60 let. — Pozivajo se vsi prebivalci stanujoči v Murski Soboti, ki imajo veselje do sodelovanja v godbi gasilske godbe v M. Soboti, da prijavijo svoj pristop pri godbinem vodji odn. kapelniku g. Lah Rudolfu, sodnem uradniku v M. Soboti.
—	Koncert. V nedeljo, dne 4. julija po veliki tomboli Mure se vrši koncert na novourejenem vrtu gostilne Turk. Prvovrstna godba. Vsi vljudno vabljeni!
ARDILLA - TORPEDO
0R1G.
KOLE/A
najcenejše pri Nemec J. M. Sobota
DOPISI:
—	Poštenemu najditelju. Dne 5.
maja so se zgubile med Lemerjem in Zankovci očale v etuiju. Pošten najditelj naj jih izroči v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti proti nagradi.
Suroveii so ugrabili življenje mladega moža
V nedeljo, dne 13. junija je bilo to, ko je prosvetni odsek Prostovoljne gasilske čete Petanjci, uprizoril popoldne na Petanjclh veselo igro „Dva se ženita". Gotovo niso prireditelji niti od daleč slutili, da bo vesela zabava po igri ugrabila življenje mladega moža, očeta in gospodarja, saj so hoteli z igro le razveseliti svoje člane, ostale vaščane in sploh vse, ki so dospeli na prireditev. Toda konec je bil drugačen — žalosten.
Poleg drugih številnih domačih in zunanjih gostov, se je igre udeležil tudi član uprave sosednje gasilske čete Tišina g. Kolmanič Štefan. Kakor povsod, se je tudi tu po končani igri, v gost. g. Štibler Janeza, začela veselica s plesom, katere se je udeležilo tudi nekaj fantov iz okolice bližnjih Radenc.
Okoli 20. ure so se udeleženci zabave radi plesa sprli. Sledilo je medsebojno prerekanje, ki je hipoma dovedlo do dejanskega spopada. G.
Kolmanič Štefan iz Tišine, se v prerekanje ni vmešaval, ko pa je videl, da se fanti medseboj ruvajo, je stopil bližje in hotel z lepimi besedami razgrajače pomiriti. Toda v tem trenutku je nekdo, dozdevno s samokresom, v tla ustrelil, ne da bi koga ranil, kar je povzročilo vpitje in beganje sem in tja.
Poznani razgrajač Žltek Feliks iz Hrastje Mote, ki je bil povzročijelj zmede, se je brez povoda zaletel v Kolmanič Štefana in ga z nožem dvakrat zabodel v stegno desne noge. Prerezal mu je srčno žilo odvodnico v takšnem obsegu, da je v najkrajšem času izkrvavel. Kolmaniča so sicer takoj pripeljali z avtom v bolnico v M. Soboto, kjer se mu pa radi prevelike zgube krvi ni moglo pomagati in je v tem trenutku umrl.
Po obvestilu sodnije in komisij skem pregledu telesa, se je truplo Kolmaniča prepeljalo na svoj dom na Tišino, kjer sega je ob veliki udeležbi
w
Prosenjakovci. Prostovoljna gasilska četa v Prosenjakovsih priredi dne 27. junija 1937 gasilsko veselico pri gost. g. Vargi v Prosenjakovcih. Uljudno so vabljeni vsi prijatelji gasilstva. — Kraljevska banska uprava Dravske banovine je predloženi obč. proračun brez vsake spremembe odobrila. To je dokaz, da je bil isti sestavljen od strani obč. uprave in odbora z največjo pazlivostjo, vpošteva joč pri tem plačilno možnost davkoplačevalcev. — V Čikečki vasi je posestnik Jakoia Aleksander, med domačim prepirom tako nesrečno z nožem sunil proti zetu, da ga je v trebuhu težko ranil. Zet se zdravi v Ban. bolnici v M. Soboti.
t Holmanič Štefanu » spomin!
Ko si se slednjič v nedeljo dne 13 junija udeležil sv. maše na Tišini, nato se odpeljal v Mursko Soboto po opravkih in se zadovoljno vrnil k Tvoj družini, ter na to z veseljem zastopal Tvojo četo na kuiturni prireditvi sosednje Čete na Petanjcih, nisi niti naj manje slutil, da zastopaš tovariše ga silce, slednji krat. Danes ležiš mirno in pokojen v Tvojem «ečnem grotu, ki je obsut z cvetjem in vencami ter objokan od drage družice in nedolžnih otrok.
Razbrzdani suroveži, ki ne znajo ceniti življenje pravičnih, pridnih in poštenih mož, očetov in gospodarjev, kakor si bil Ti, so Te na kruti način, v najlepši dobi Tvojega življenja, spravili v večnost.
Pri gasilski četi si bil vnet sodelavec. Tvoje plemenite in tekočemu času prikladne nazore, je upošteval tudi občinski odbor, v katerem si sodeloval. Ne samo mi gasilci, ampak tudi ostali občani, smo zgubili s Teboj tovariša in moža, od katerega smo še marsikaj pričakovali.
V tem težkem trenutku bodi izrečeno žalujoči rodbini iskreno sožalje. Tebe pa Tvoji tovariši ne bomo pozabili.
SOKOL
Vsled preložitve župnega zleta je bilo potrebno preložiti tudi za dne 27. VI. 1937 predvideni okrožni zlet Prekmurskega Sokolskega okrožja v Beltincih. Točnejša navodila prejmejo edinice s posebno okrožnico.
Zdravo!
UPRAVA.
GASILSTVO:
Ob udeležbi 6 gasilskih čet in veliko število naroda, so se dne 13. junija t. I. vršile v Nemčavcih gasilske vaje, ki jih je nadzoroval in vodil starešina župe g. Benko Josip. Predvsem so čete izvršile vaje z orodjem, ki so bile izvedene prav dobro. Po kratkem pogovoru z poveljniki, je dobil domači poveljnik g. Sinlc nalog gašenje fingiranega požara v zvezi z reševanjem ljudi in imetja, ki je dozdevno izbruhnil v notranjosti enega poslopja. G. Sinlc je svojo nalogo izpeljal prav dobro, pričemer smo videli razveseljivo praktično delovanje naših gasilskih
samarjanov, ko so dozdevno ponesrečene ljudi z vso doslednostjo reševali in obvezovali.
Drugi zadatek je dobil poveljnik gasilske čete Markišavci g. Kumin. Zamišljen je bil leteči požar, ki se je vsled vetra nsglo širil po vasi. G. Kumin je izdal gasilskim četam po vrstnem redu primerna poveija i že smo videli naše požarnike bežati s svojimi brizgalnami na določena mesta in stopiti takoj v akcijo. V prav kratkem razdobju so bili fingirani požari napadeni na petih mestih, kar je povzročilo na gledalce veselo razpoloženje in dokazalo, da so naši pcžar-niki tudi pri gašenju tovrstnih požarov prav dobro izvežbani.
Gospod starešina je ob zaključku vaj podal objektivno kritiko, pričemer je gasilske čete, posebno pa poveljnike, za dosežene uspehe laskavo pohvalil in iste spodbuja! za nadaljao hrabro in nesebično delovanje v prid bližnjega. Z živijo klici pokrovitelju gasilstva Nj. Vel. kraljeviču Tomisla-vu ter mimohodom, so bile vaje zaključene, nakar se je začela na vrtu gostilne g. Horvata prosta zabava, ki je potekla v prijateljskem pogovoru
in v najlepšem redu.
*
Rakičan. Na predstoječe velike okrožne gasilske vaje, ki se bedo vršile dne 20. junija 1937 ob udeležbi 6 sokolskih čet, se tako naši požar-niki kakor ostali narod resno pripravljamo. Po izdanem programu sodeč, bodo naši gasilci, z svojim praktičnim nastopom nudili opazovalcem marsikaj zanimivega in v danem slučaju koristnega, nakar se cenjeno občinstvo opozarja s prošnjo, da naj se te prireditve v čim večjem številu udeleži. Začetek ob 14. uri. Na vajah in pri veselici sodeluje bakovska gasilska godba.
Serdica. Pod vodstvom člana žup-ne uprave g. Mekiš Štefana se bodo pri nas dne 20. junija 1937 vršile gasilske vaje. Po vajah bo gasilska in ljudska zabava, na katero se vljudno vabi vse prebivalstvo naše kotline.
Domanjševci. Z sodelovanjem 4 gas. čet se bodo dne 20. junija 1937 pri nas vršile gasilske vaje. Za vodjo je določen član župne uprave g. Šte-anec Franc iz Šalovc.h. Tako na opazovanje vaj kakor na udeležbo veselice, ki se bo po vajah vršila, se vse prijatelje gasilstva uijudno vabi.
dočim gostje iz Čakovca niso imeli nobene zrele pozicije in celo njihov gol je več ali manj rezultat srečnega naključja.
Tekmo je sodil g. Miljan iz Zagreba, ki je često po nepotrebnem ustavljal igro. V glavnem pa je znal držati igro ves čas v rokah.
Gole sta zabila za domače: Berden (2) in Hojer.
Pred zadnjo oviro ...
V nedeljo igra Mura prvo finalno tekmo za vstop v I. razred. Njen nasprotnik bo SK Radeče, prvak posavske skupine in zmagovalec v tekmi proti prvaku celjskega okrožja. SK Radeče je zabeležilo letos lepe uspehe, tako je odpravilo v kvalifikacijski tekmi SK Laško s 3 : 0 in 0: 0, z Amaterjem (Trbovlje) pa je igralo 4:4. Mura bo morala v nedeljo napeti vse sile, da si za-sigura vstop v višji razred.
Rekordno število golov.
Prvo moštvo SK Slavije (Varaždin), kije pred nedavnim podleglo SK Muri, je odpravilo v nedeljo v kvalifikacijski tekmi za vstop v nacijonalno ligo banjaluškega prvaka Borca s 14 :1.
V predtekmi je nastopila mladina (ne rezerva 1 SK Slavije proti prvemu moštvu SK Lendave, kateri je dala z 10:1 pošteno lekcijo. SK Lendava je na najboljši poti, da s sličnimi nastopi pokvari dober renome, ki ga je tekom dolgih let priborila SK Mura prekmurskemu športu.
Športni bojkot.
Mura je na svoji zadnji odborovi seji izrekla, da prekine vse športne odnošaje s SK Lendavo. Vzrok temu sklepu so znani dogodki v zaključnih fazah prvenstvenega tekmovanja v II. razr. mariborskega okrožja.
Mura in Gradjanski
30. 8. 1936 6. 9. 1936 27. 9. 1936 18. 4. 1937 6. 6. 1937 13. 6. 1937
v zrcalu nogometnih tekem v sesoni 1936-37.
prijateljska v M. Soboti 6 :3 za Muro ss. g. Turk, M. Sobota
3 : 1 za Muro ss. g. Lichtenberg, Čakovec 2 : 1 za Gradj. ss. g. Jančič, Maribor
prijateljska v Čakovcu prvenstvena v Čakovcu
prvenstvena v M. Soboti 4 : 0 za Muro ss. g, Mrdjen, Ljubljana
kvalifikac. v Čakovcu kvalifikac. v M. Soboti
1 : 1 neodloč. ss. g. Kopič, Maribor 3: 1 za Muro ss. g. Miljan
Od šest tekem je bilo odigranih 3 v M. Soboti in 3 v Čakovcu. Mura je zmagala 4-krat, Gradjanski 1-krat in ena tekma je ostala neodločena. Golrazlika 18; 8 v korist Mure.
Tudi iz tega se vidi, da je Mura edini resni pretendent za vstop v I. razred v našem okrožju.
Imrn
MURA: GRADJANSKI 3:1 (2:1)
Drugo kvalifikacijsko tekmo za vstop v I. razred je Mura zasluženo odločila v svojo korist. V tipično prvenstveni borbi so domačini dokazali, da so najmočnejše moštvo v II. razredu mariborskega okrožja in da so najbolj sposobni za vstop v I. razred.
Domačini so igrali zelo požrtvovalno, le proti koncu prvega polčasa, ko so vodili z 2:0, so nekoliko popustili in to se je skoraj maščevalo.
Muraši ao bili t vseh formanijah boljii od svojega nasprotnika in Murin napad, ki je igral sicer zelo raztrgano, je znal ustvariti pred nasprotnim golom nešteto šans,
i t
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. ^
Vsem sadnim trgovcem, njih nakupovalcem in producentom
se tem potom sporoča in se jih obenem opozarja na širši sestanek, katerega priredi Združba trgovcev na praznik Sv. Petra in Pavla, dne 29. junija 1937. v Rogaševcsh.
Na tem sestanku se bodo slišala informativna poročila o izgledih letošnje sadne kampanje, o izvozu sadja, o enotnem in istočasnem pobiranju sadja, ter o drugih tozadevnih aktu-elnih zadevah. Zato opozarjamo že sedaj vse trgovce z sadjem, njih na-kupovalce in producente, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže. Točen čas in lokal, kjer se bo sestanek vršil, se objavi v prihodnji številki tega lista.
Izdajanje legitimacij za prodajalce živil
Od sreskega načelstva v M. Soboti smo prejeli pod št. 3760/2 sledeči odlok:
»V smislu določil § 35 zakona o zatiranju nalezljivih bolezni, morajo imeti osebe, ki so zaposlene in usluž-bene v obratih in zavodih, ki so v cit. paragrafu našteti, dokazila, da ne bolujejo za odprto tuberkulozo. Te osebe so:
1) dojilje, 2) vse osebe, ki so zaposlene v obratih z življenskimi potrebščinami, kakor so mesnice, kru-harne, pekarne, gostilne, hoteli, kavarne, slaščičarne, trgovine z mešanim blagom, branjarije itd. 3) Vsi uslužbenci v brivnicah itd. Zdravniška dokazila morajo zahtevati vodje obratov in ustanov.
Po § 36 cit zakona izdajajo ta dokazila v prvi vrsti zdravniki v javni službi, to so sreski sanitetni referenti in banovinski zdravniki OUZD, po potrebi protituberkulozni dispanzer.
Po odloku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani VI. No, 13 513/1 od 6. aprila 1937. morajo vse preiskane osebe dobiti legitimacije, da ne bolujejo na tuberkulozi. Legitimacije naj nadomeščajo predpisana spričevala in se izdajajo koleka prosto. Legitimacije se naročajo pri upravi zdravilišča Golnik za ceno Din 3 po komadu, za katero ceno naj se izdajajo navedenim osebam. Združbe trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov naj naročajo toliko legitimacij, koliko je v srezu oseb zaposlenih v obratih, ki so našteti pod točko 2. in 3. in jih razdelijo vsem tem osebam. Vse te osebe naj s temi legitimacijami napotijo na preiskavo pristojnim zdravnikom. Vse osebe morajo biti zdravniško preiskane in imeti predpisane od zdravnika potrjene legitimacije do konca septembra 1937. Revizija legitimacij se bo izvršila najstrožje".
Sreski načelnik: Dr. Bratina s. r. Pozivamo vse člane, trgovce z mešanim blagom, branjare in imetnike obratov, v katerih prodajajo življenske potrebščine, da nam pismeno ali ust-meno sporoče v najkrajšem času točne podatke o sebi in vseh onih, ki so v trgovini zaposleni (tudi družinske člane, kot ženo, sina, hčer itd.,) da lahko naročimo potrebno število gornjih legitimacij, obenem pa da predamo tozadevni seznam tukajšnjemu proti-tuberkuloznemu dispanzerju, ki bo brezplačno vršil pregled.
Ker bo izvajanje kontrole od strani oblasti predvidoma zelo stroga, vabimo in pozivamo vse članstvo, da si v lastnem interesu in v izogib kaznim zdravniške legitimacije čimprej nabavi.
Dajanje vsakovrstnih daril prepovedano
V teh dneh so prejeli vsi člani, ki posedujejo odprte trgovske lokale — trgovine, na kartonu tiskana opozorila, glasom katerih je prepovedano dajanje odjemalcem kakršnihkoli daril in to v denarju ali v blagu, prepovedano je dajanje tudi novoletnih koledarjev ter spadajo v ta sklep tudi darila raznim ustanovam in korporacijam, katere nabirajo za razne svoje prire-
i:«:;' i
M
■IT >5»
« jrnCi
dltve. V interesu članstva je, da stavi vsak posameznik prejeto opozorilo na vidnem mestu znotraj svojega lokala.
Vabimo članstvo, da se gornjega sklepa XVI. Redne letne skupščine z dne 1. maja t. I. strogo drži in se po njem ravna.
ZAPISNIK o XVI. Redni letni skupščini Združ be trgovcev za srez M. Sobota v
M. Soboti.
(Nadaljevanje)
Vložni zapisnik Združbe izkazuje 827 poslovnih številk, sprejeli smo 365, odposlali pa 683 ter osebno dostavili 396 dopisov brez okrožnic. Pripominjam, da sprejema vsak član brezplačno tednik .Mursko Krajino", ki je nekako naše uradno glasilo, ter 60 tu objavljene vse okrožnice in važna strokovna vprašanja. Zraven tega je 188 članov obvezno naročenih na .Trgovski list", ki je naše edino slovensko strokovno glasilo in sicer na tedensko petkovo številko, ter je tako tudi vedno točno informirano o vsakdanjih aktuelnih strokovnih zadevah, zato moram že tukaj povdariti, da je .Trgovski list" trgovcu vsekakor neizogibno potreben. Uprava z nadzorstvom je imela v minulem letu 12 sej, nadzorstvo samo pa 1 sejo. Imeli smo 1 redno in 1 izredno skupščino. Odsek trgovcev z jajci in perutnino 1 sejo. Odsek trgovcev z sadjem 4 seje. Zraven tega je bilo več informativnih sestankov glede davčnih vprašanj, poslovnega časa glede odpiranja in zapiranja trgovin in drugi. Obdržani so bili tudi uradni dnevi za članstvo v oddaljenejših občinah, kjer so ti prejeli potrebne informacije in nasvete.
Od strani Združbe so se udeležili 4 delegati Zvezne skupščine v Brežicah, nadalje 4 delegati vsedržavnega trgovskega kongresa v Beogradu. Dne 17. IV. 1936 se je udeležil predsednik sestanka reklamacijskih odbornikov v Ljubljani. Konference za zdravstveni pregled sadja dne 20. VI. 1936 v Mariboru sta se udeležila gg. Čeh in HacH, načelnik sadnega odseka. Na sestanku gremijev D. Lendava, Ljutomer in M. Sobota v Ljutomeru radi enotnega izdajanja nakupovalnih legitimacij. sta zastopala naš gremij gg. Čeh in Ratnik, načelnik odseka trgovcev z jajci in perutnino. Seje predsedstva Zveze dne 22. XI. v Ljubljani se je udeležil g. Čeh ter tako isto seje volilnega odbora za volitve v Zbornico dne 19. X. v Ljubljani. Na širšem sestanku zdrufenj iz D. Lendave, Ormoža, Ptuja, Ptuj-okolice, Ljutomera in M> Sobote. W w jt wšH 90. XI v Ormožu, sta zastopala našo združbo predsednik g. Čeh in podpredsednik gt Kehn. Ljutomersko in naše zdru-lenje je priredilo fitopatološko predavanje v Ljutomeru, katerega so se udeležili vsi sadni trgovci in nakupo-valti našega okoliia, ter so sprejeli tudi tozadevna izpričevala o tem po-setu. O. predsednik Čeh in načelnik sadnega odseka g. Hackl sta se odpravila tudi na potovanje v Nemčijo
in Francijo za plasiranje na direktne trge naše sadje, kjer sta dosegla zelo lepe uspehe. V minulem letu smo priredili tudi 6 dnevni aranžerski tečaj pod strokovnim vodstvom za naše nameščence, katerega je posečalo 30 obiskovalcev. Združba se je tudi udeležila po večini svojega članstva protestnega shoda privrednikov dne 4. oktobra, kjer so bile sprejete resolucije proti favoriziranju veleblagovnic in industrijskih prodajalnic.
Stanje članstva:
V	začetku poslovnega leta 1936 je bilo članstva po številu 365, med letom je na novo pristopilo 22, brisa nih obrtnih listov je bilo 14, tako da je bil prirastek 8 in je stanje članstva dne 31. decembra 1916 373. Zopetno izvrševanje obrti, t. j. onih, ki so za časno ustavili obratovanje, sta prijavila 2, razširitve obrti je prijavilo 8 delnih zbrisov obrt. listov, t. j. onih, ki posedujejo več obrtnih listov ter 60 tako ostali nadalje člani so bili 3. Premestitev poslovnih sedežev obrtov je bilo 12.
Stanje članstva po strokah je sledeče :
trgovin z mešanim blagom 128 branjarij	48
trg. z manufakturo in konfekcijo 6 . z usnjem in obuvali	5
. z železnino, gradb. materi-
jalom, lesom, drvmi	9
. z vinom	2
. z živino	33
. z dež. pridelki in sadjem 29 . z jajci in perutnino	73
javnih tehtnic	3
raznih trgovcev in sejmarjev 37
Skupno 373 Podružnic imamo 4 med temi 3 industrijske prodajalnice in ena navadna s sedežem centrale izven sreza. V lanskem letu smo izgubili iz članstva tudi 2 kinematografa, ker so si ti ustanovili svoje Združenje. Prisilnih poravnav ali konkurzov v teku lanskega leta na našem področju ni bilo. Pomožno osobje:
Pomočnikov je bilo v začetku leta 1936 prijavljenih 48, pomočnic 20, skupno 68
Tekom leta se je prijavilo pomoč nikov 4, ter pomočnic 2; tekom leta se je odjavilo pomočnikov 3, tako da je končno stanje 31. XII 1936 vseh pomočnikov 49 in pomočnic 22 ali skupno vsega pomožnega osobja 71.
V	gornjem številu je bilo vsebovanih tudi 5 poslovodij.
Učencev je bilo v začetku leta prijavljenih 5, učenk pa 3, skupno torej 8. Med letom se je prijavilo novih učen* cev 16, učenk 1; oproščenih je bilo učencev 3, učenk pa 1, sporazumno odpuščenih učencev med letom 1, tako je ostalo 31. XII. 1936 učencev 17 in učenk 3, vseh učenk in učencev skupno 20
Trgovsko nadaljevalno šolo je od tega obiskovalo 14 učencev, ki stanujejo v M Soboti. Po zatrdilu vodje trg. iole je bil učni uspeh učencev zelo dober. Ker pa imamo trgovsko nadatjeroino šolo skupno z gostilniškim Združenjem, 4e obiskovalo šolo
zraven trgovskih tudi 10 gostilniških učencev.
K zaključku naj še omenim, da smo v lanskem letu uvedli tudi izdajo osebnih trgovskih legitimacij, ki služijo članstvu zelo debro pri potovanjih v dokaz identitete ter obrtnih pravic, ker so te legitimacije vidirane zraven uprave Združbe tudi od strani Sreskega načelstva. Obenem smo izdali v minulem poslovnem letu 138 nakupovalnih legitimacij večinoma za nakup de želnih pridelkov, sadja in živine.
s 4 sobami, kuhinjo z vodovodom ^IISS in pritiklinami, kopalnico, veliko verando in lepim vrtom se radi selitve po ugodni ceni proda. M. Sobota, Šolska ul. 35.
Oober laboKnik In vino
dobite pri	2
FRANCU SENČAR, Mala Nedelja
Prodata se hiši
na Radgonski cesti v M Soboti z vsemi pritiklinami ter 23 oralov njive, travniki in gozdovi. Podrobnejši podatki se poizvejo pri vd. Knez v M. Soboti, Radgonska c. 3.
Štev. 1697/!
Razpis.
Občina Murska Sobota razpisuje pogodbeno mesto občinskega hišnika, ki bo obenem tudi pomožni občinski sluga.
POGOJI:
1.)	da je državljan kraljevine Jugoslavije,
2.)	da je dovršil najmanj osnovno šolo,
3.)	da je odslužil vojaški rok ali da je oproščen,
4.)	da ni starejši od 30 let in da je oženjen,
5.)	da je duševno in telesno popolnoma zdrav,
6.)	da je brezprikornega vladanja in treznega značaja.
Lastnoročno pisane	in pravilno
kolkovane prošnje je	vložiti do
22. junija 1937 pri	podpisani občinski upravi.
Murska Sobota, dne 9. jun. 1937
Štev. 807/2
Razpis.
Občina Murska Sobota razpisuje ponovno mesto pogodbenega občinskega poljskega čuvaja.
POGOJI :
1.)	da je državljan kraljevine Jugoslavije,
2.)	da je dovršil najmanj osnovno šolo,
3.)	da je odslužil vojaški rok službe v kadru,
4.)	da ni mlajši od 30 in ne starejši od 40 let,
5.)	da je duševno in telesno popolnoma zdrav,
6.)	da je dobrega vladanja in da ni vdan alkoholu.
Lastnoročno pisane in pravilno kolkovane prošnje je vložiti do 22. junija 1937. pri podpisan občinskem uradu.
Murska Sobota, dne 9. jun. 1937


POSESTVA
PREHMURSRfl BANKA D. D.
o Murski Soboti
proda po ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji sledeča svoja posestva:
Andreje!: Hiša in gospodarsko poslopje iz opeke ter 8 oralov zemljišča; Cankova: 2 hiši na Glavnem trgu (Šadl) er 7l/2 oralov zemljišča (v hiši se nahaja trgovina); Fokovci: Gostilniška hiša in klavnica iz opeke z vrtom in sadovnjakom ; Gornja Lendava: Hiša iz opeke (bivša vidonska šola) z vrtom in sadovnjakom ;
Korovcl: 11 oralov prvovrstnih njiv in travnikov;
Moravci: Hiša in gospodarska poslopja iz opeke ter 9 oralov njiv, travnikov in gozda;
Pordašlnci: Hiša in gospodarsko poslopje ter 3«/« oralov zamljišča; Rogaševci: Trgovska hiša spekarijo, vrtom in sadovnjakom; Serdica: Velika trgovska hiša s klavnico in vrtom ter 1 oral travnika; Sv. Jurij: 2 orala lepega gozda.
Zelo ugodna prilika za nakup 3	nepremičnin I
OTVORITVENO Nil Z MINILO!
Dovoljujem si cenj. občinstvu naznaniti, da sem s
15. iuniiem t. I.
otporil trgopino z mešanim blagom
p Murshi Soboti, Mwi ul. 13., mm hot. cirttB (i MSI g. PPiissa)
Na zalogi bom imel vedno sveže
žpecerijshfl, pianterijstai in fcratfeo blago,
ter bom v stanju cenjenim odjemalcem poetreči z solidno postrežbo in najnižjim* cenami. — V pričakovanju, da me počastite z Vašim cenj. obiskom se priperočam in beležim
z odličnim spoštovanjem
POLHU IHMLF »S.U« MURSKA SOBOTI
Cerkvena ul. 13. (pri katoliški cerkvi)