]ZA. <injt Uspešno zdravilo.] Na lepem gradu na Saksonskem je živela pred 1000 leti sv. vojvodinja Ida. Doma je bila daleč proč na Fran kovskem, na Saksonsko jo je pripeljal kot spoštovano in ljubljeno ženo( vojvoda Egbert, ki mu je stregla Idaj t svoji domači deželi kot vojnemu u-' jetniku. Bila je svojemu možu ljubeznjiva žena, bila je dobrotljiva mati' ne le svojim otrokom, temveč vsem ubogim in trpečim v vsej okolici. Ko je umrl njen mož Egbert, ga je pustila pokopati poleg cerkve, ki jo je postavila s svojimi stroški. Nad moževim grobom je dala sezidati malo celico. Nato je zapustila grad, se zaprla v celico in je začela živeti skrito življenje, ki je bilo polno pobožnosti in premagovanja samega sebe. Ena poteza tega uj^nega, drugače skritega življenja se pa je kazala tudi na zunaj. Ida je dala napraviti v svoji celici kamenito rakev, v kateri je hotela počivati po svoji smrti. To rakev je napolnila vsak dan dvakrat s kruhom in drugimi jedili, da bi jih delila ubožcem, ki so prihajali vsak dan k njeni celici. Vsako jutro in opoldne je stala sv. vojvodinja poleg svoje rakve vsa dostojanstvena in resna, v spokorni obleki, in je polna milobe in ljubezni delila kruh, ki ga je jemala iz rakve. »T.iko«, je rekla večkrat, »tako si pro Im in upam, da tudi služim srečno smrt.« Zato je pa tudi umrla polna zaupanja mirne in evetniške smrti. Tudi za tebe velja postava, ki jo oznanjuje sv. pismo: »Vsakemu človeku je odločeno enkrat umreti.« In vedno bližje prihaja ta »enkrat«, ta za tebe tako odločilni »enkrat«. Ti pa se najrajše umikaš vsaki misli in vsakemu spominu na ta »enkrat«. Pa, ali zato ne bo prišel, ali ni vcdno bližje? Uspešno zdravilo zoper strah pred smrtjo p*t ni tako izbegavanje, edino uspešno zdravilo zoper ta strah je resna in dobra priprava na smrt. Pripravljaj se tako, kakor se je pripravljala sv. Ida! Živela je nad grobom svojega moža, vsak dan je gledala rakev, v kateri naj bi enkrat sama počivala. Misli tudi ti vsak dan, posebno ko moliš večer za verne duše, na tvoje, ki so že šli pred teboj in se zavedaj, da moraš tudi ti nastopiti to pot vsakega človeka. Poglej vsak dan v duhu tudi svojo rakev, v katero te bodo prej ali slej položili. V svojo rakev je polagala sveta Ida vsak dan darove, ki jih je delila ubogim, da bi si zaslužila srečno smrt. Tako tudi ti v misli na smrt vsak dan skrbi, da bo vse tvoje Življenje služba božja in da bo v tvojem življenju veliko ljubezni in usmiljenja do bližnjega. Po takem življenju, ki je bilo posvečeno Bogu, po takem življenju, ki ga mnoei blagoslavljajo, smrt ni strašna, pred smrtjo po takem življenju ti ni treba s trepetom taplratl ofti. Tako življenje, ki ga ]e vedno obsevala božja svetloba, te pač ne more pogrezniti v strašno temo, spremeni se v prelepo in prer/vdostno luč, ki jo želimo svojim rajnim. Skrbi, da bode imel tak konec tvoje življenje, potem ga boš gledal z veseljem, kakor z veseljem gledaš solnce, ki mirno zahaja ob lepem jesenskem večeru. Mučeniška Mehika. Dne 31. maja t. 1. je dobila Mehika novega mučenika, frančiškana p. Jožefa Perez. Bil je na potu v kraj Parimoro, kjer je hotel po tamošnji navadi blagoslavljati polja. Zalotili so ga vojaki in ko je njegov spremljevalec v razburjenosti začel bežati, so postali pozorni in so oba zaprli. Ko so preiskali njune stvari, so ugotovili, da je Perez duhovnik. Prisilili so ga, da je moral iti z njimi bos in z zvezanirni rokami. Šli so na vlak, nekaj časa so se peljali, nato so v neki mali postaji izstopili, obesili frančiškana na neko drevo in mu prebodli vrat z bodali. — Kaljes, ki je hotel naprtiti umor svojega naslednika Obregona katoličanom, postaja vedno bolj tih, ker se mu nikakor noče posrečiti, da bi mogel dokazati svojo trditev. Pač pa je v Mehiki že skoro splošno prepričanje, da zaprti Leon de Toral sploh ni Obregonov morilec, temveč da je to nek mlad član delavske stranke, ki je pa na svobodi. Javno mnenje tudi dolži Kaljesa, da ima najbrž tudi on svoje roke vmes, ker je upal, da bi še tako dalje ostal predsednik.— Preganjanje katoličanov traja z «ezmanjšano grozovitostjo naprej. Posebno uspešno so se za na nečloveški način preganjane mehikanske katoličane potegnili v Argentiniji, kjer so na pobudo delavskih društev napravili narodno zbirko za Mehiko. Nabrali so nad 2 milijona dinarjev, ki so jih izročili sv. Očetu, da jih uporabi po svoji preudarnosti za nesrečno deželo. Eatoliško življenje v Italiji. Italijanski katoličani se z vso skrbjo trudijo, da zanesejo versko prepričanje in versko življenje, kolikor pač sedanje razmere v Italiji dopuščajo, v vso javno življenje. V to svrho so organizirani v štirih glavnih organizacijah po stanovih. Katoliški možje imajo 2000 društev in 80.000 članov; fantje 4000 društev in 300.000 članov; dekleta 380.000 članic; žene 5000 društev in 200.000 članic, ki jim je pridruženih 20.000 otrok. "Letos se je ustanovilo za vsa ta društva skupno tajništvo, ki bo vodilo delovanje teh katoliških društev. Tudi bodo imeli letošnjo jesen zborovanje katoliški čas nikarji, ki se bodo posvetovali, kako bi še bolj povzdignili katoliški tisk in ga postavili v službo Kristusove stvari. Veličastna verska manifestacija v Belgiji. Dne 29. julija t. 1. se je posvetilo po vzgledu mnogih drugih mest presv. Srcu Jezusovemu tudi mesto Limburg. Župan je prečital slovesno posvetitev. K .slavnosti se je zbrala ogromna množica ljudi. Samo iz ene pokrajin« je prišlo 32 posebnih vlakov, navzočib je bilo nad 100 udruženj presv. Srca s 70 zastavami. Kjer se cela mesta in pokrajine posvetijo presv. Srcu in to posvetitev tudi držijo, tam se pač izpolnjujejo besede sv. pisma: »Srečno ljudstvo, katerega Gospod je njegov Bog!« Samopomoč krščanskih delavcev. V Munchen-u na Bavarskem bode v dnevih od 25. do 28. septembra 1928 imela svoje zborovanje mednarodna zveza krščanskih delavskih društev. Do sedaj je imela zveza od svojega obstoja sem tri taka zborovanja. Prvo, q.a katerem se je zveza osnovala, v Hagu, drugo v Innsbrucku, tretje v Lucernu in četrto letos v Munchenu. Ta društva, ki zastopajo pravice delavcev, skrbijo tudi sama za svoje člane, pred vsem tako, da skrbijo za starostnazavarovanja, da zidajo domove za onemogle, da dajajo potrebnim podpore. Tako pomaga ta organizacija svojim članom v časnem oziru, a jim s tem obvaruje tudi njihove duše propada.