Km e t s k a ž e n a in dekle,
r t - ZA NJENE ROKE IN SRCE
M.:
Slika dolenjskega dekleta
(Nadaljevanje)
Naša dekleta so vsled težkih gospodar­
skih razmer na podeželju vse preveč prive­
zana k delu. Delo jim vzame ves čas in jih 
vse zasužnji. Vsaj na Dolenjskem je tako. 
Delo jih tako izčrpa, da otope in ne čutijo
vezano s čustvovanjem. Zato nima stalnega 
mnenja o gotovih stvareh, nima stalnih na­
zorov. Pri razsojanju jo vodi čustvo, zato 
so njene sodbe pristranske. Naglo menja 
razpoloženje »v enem žepu ima smeh, v dru­
gem jok«, pravijo. Starejših deklet se često 
loteva grenka sentimentalnost in črnogle- 
dnost. Kako tudi ne. Pred njo ni nobene 
svetle točke več. Nikogar, ki bi ga ljubila, 
za kogar bi se žrtvovala. Ženska najde iz­
polnitev v materinstvu, v ljubezni in oseb­
nih žrtvah. Če tega ni, postane zagrenjena.
Stanovskega ponosa ni. Manjvredno se 
čuti celo pred ono, ki je nekaj časa služila 
v mestu. To je velika ovira pri našem gi­
banju. Z vzbujanjem kmetske zavesti bi se 
moralo začeti že v ljudski šoli. Tu imajo 
učitelji in učiteljice, ki jim je pri srcu na­
predek naše vasi, lepo polje plodonosnega 
dela.
w
J
potrebe po izobrazbi. Duševna plat je radi 
tega siromašna. Vse znanje, ki ga dekle 
ima, si je pridobila le iz praktičnega doživ­
ljanja, iz težkega vsakdanjega dela. Čita ze­
lo malo. Do knjig niti ne pride. Saj še knji­
ge Mohorjeve družbe dobivajo le redke 
hiše. Tudi časopisov ni mnogo.
Z velikim veseljem obiskuje naše dekle 
gospodinjske tečaje, ki pa so žal redki pri 
nas. Posebno jo zanima kuharska stroka. 
One, ki so obiskovale kak tečaj, morajo po­
sojati recepte vsem ostalim.
Smisla za lepoto ne manjka. Rada veze, 
in okrasi z vezenino svojo sobico, če jo ima 
in kuhinjo. Ponos dekletov je lepo urejena 
kuhinja. V lepem oblačenju kar tekmujejo 
in zavisti ter škodoželjnost seveda tudi ne 
manjka. V bližini mest so sprejele tudi ne­
kaj mestne navade. Rade obiskujejo odrske 
predstave in še rajši sodelujejo v njih. Vsak­
danje življenje ji ne zadošča. Pušča ji v duši 
vrzeli, ki jih skuša zamašiti z domišljijo. 
Vsaj v fantaziji bi si rada pričarala še drugi, 
lepši svet. Mnoge so globoko čustvene. Mi­
šljenje je kot pri ženskah sploh tesno po­
l i 1^1
luni.
N A S IV R T
>)li/r.^ A ’ ^ t
r
Dela na vrtu
Že v prejšnji številki sem omenila, kako 
potrebno je okopavanje, pletev in zalivanje. 
Vendar marsikatera pri tem še ne postopa 
pravilno, zato najbrž ne bo odveč nekaj be­
sedi o tem, pa tudi o pravilnem presajanju-
Presajanje.
Pravijo, da tisto dekle nekaj velja, ki ji 
vse raste, kar posadi. Res je, tako dekle 
nekaj zna, ker največ sadik umre radi ne­
pravilnega sajenja.
Gredo, kamor boš sadila, dobro prekop­
lji in pograbljaj. Pognojila si jo najbrž že 
v jeseni, če pa ne, jo moraš zdaj. Sadike 
(zelje, solato in dr.) prejšnji večer dobro 
zalij, prihodnji dan pa vsako posebej pre­
vidno izpuli iz zemlje. Sadike moraš prej 
zaliti, da ne boš pri puljenju odtrgala kore­
nine in da bo na njej ostalo čim več zemlje, 
ker tako rastlina v novi zemlji mnogo hit­
reje vzrastc. Sadike devaj v mokro košaro.