a

\


c?cnc

A

spada

\ Med eno najzanimivej ših poglavij v velikem svetovnem konfliktu
dipolomatska igra Turčije za časa velikega zapleta.

Vdo bi mislil, da se bo Turčija izmuznila iz te zmede ne samo
srečno, ampak celo ne da bi se umešavala, ko je vendar bila tako blizu
največjih dogodkov in na križišču važnih interesnih'nasprotij *

Ko sta v teku. vojne Romunija in Bolgarija ~ x ''

topni
ko na ■

na stran

za zbiranje čet, je bila Turčija v
članica Balkanske zveze in vodilna

Nemčije in sta. njuni armadi vrgli jugoslovansko vo
Iran in Irak postala ozemlje
vrsti diplomatsko vezana kot
pakta, ki je

potem pa je imelft tudi dolžnosti glede
šfe oktobra 1939. \

leta 1933 je umrl Eemal-paša At^-kirk, ustan.ovitelj
državni predsednik uUrčije* Vodstvo države je tedaj prevzel i

0.1

ko

;a

prvi

člani

■saabadadskega pakta, ki je družil Turčijo, Iran, Irak in Afganistan,

..j- j  , j-T an j
ankarske

pogodbe z Vel »Britanijo

In prvi
snet In eni,

ki je omilil radikalko notranjo politiko Kemal-paSe. V zunanji politiki:
je Turčija, zavzela ne,vtralno stališče glede svetovnega konflikta, če¬
prav jev resnici bilk tiha zaveznica Anglije.

f'  X '

Srepa za Hitlerja, da Kemal--paša ne živi več," so

ZAMUJENA PRILIKA. "!

ji vojno napovedal,
kijski meji.” Kajti K<

tedaj Vadi v Carigradu p-ovorili, "ta bi gotovo Nemči-

pire dno bi se prvi nemški vojak pokazal na tra»
( |jnalgpaša je bil znan kot osebni sovražnik Hitlerja
in zagrizen nasprotni Nemčije. . ..

* Toda slaVia turska diplomacija^, je našla v svojih naslednikih
vredne učence. Ob zaključku angleško-turske zveze 1.1939 so bili Nemci
zamudili priliko, ker Je Ribbentropova neumna prestižna politika pusti¬
la. mesto poslanika v l-Jhkari prazno zaradi nekega brezpomembnega dogodka.
Ko je nato prišel ' yon Tapen, je bilo že prepozno, peprav so ga v Ber¬
linu smatral^, za najbolj premetenega diplomata. Turčija je med tem. v
juniju sklenila pogodbo s Francijo in 19 . oktobra še gospodarsko pogodbo
fPAnglijo. In trajalo je skoraj leti do junija, ;  1941, da je prišlo
0.0  nemško-turške prijateljske pogodbe. Turški min.predsednik Sajdam je
tedaj izjavil,pred parlamentom, da\ je notranja in zunanja obramba države
zadovoljivo organifzirana, '"zunanja, politika-- da je-pokazala najboljše
uspehe, kakor ^0  "dokazuje izboljšanje cdnošajev do Nemčije". Zunanji
minister Saradzbglu pa je zagotavljaj, da ta pogodba "ni površno delo,
ampak važen dokument*'. v '

Sele I.\ 1944, cb_p.relomu, jO v  Saradžoglu povedal, da so Nemci

1941 vprašal:

odgovor,
godbo, o

da je to
kateri so

se hočejo Turki bbriti proti njim
d njih samih odvisno! Nato sc Nemci
ffurki obvestili angleške zaveznike.

, in da so prejeli
predlagali po~

To je bi]j\ v dne,h, ko so nemški uspeh

prisilili turško diplomacijo k največji Zadržanosti.
x . orel zavarovala hrbet d  nana-nadalni nAgnrlhi nn.^rd

prej s avar ov ala

javo, še
izbruhu
U '0  ceno izogniti

se

Pri tem pa zn 9 .
in nemški, vpad na

in nemška propaganda

Zato si je Turčija
podobno turško-bolgarsko
v v zbirati ob irakijski meji*

. vojne je p r c g I a s i 1 a \ 11  ev t r a In o s t • sklenila je za
Vojni, dokler ne bo padla kaka odločitev,

'raj  države ni imela'lahkega dela. Turki so
v. a '

__- T _bet d  nenapadalni nomodbi

pfSKieo. so 1  š v e nempke čete pričela
n om iko-ru Si£ rp

f  p o s e on  o ital i j napad.  na ..Al ban i jo,

Štev, 51 - Domači glasovi, 18.111.1946. —

•-«- Ser-

2 ,

je povzročil velika nacijonalna in politična vznemirjenja, ki so
različna pota.

Al

"TURANCI", neko nacijonalističnc gibanje, čigar vedno prepovedano, pla-
■4  siloje propagiralo "Veliko Turčijo" s 65 milijoni preliv'1-c.l

so zahtevali vstop v vojno proti Rusiji. Ta propaganda je postala posebne
nevarna, ko je poskusila pritegniti verske kroge, ki so se čutilo, pri¬
zadete zaradi laizacije države, zaradi izločitve muslimanske dvlo lii ~
iz državnih poslov, zaradi prepovedi verske/?a pouka v Šolah in podoba:n
stvari. Turška policija je nekaj časa imela precej dela, da je krotila
te "Turance",

Oficifelno pa je turško časopisje smelo pisati.o težnjah ml ode
Dodekaneza. Zato lahko smatramo, da je Turčija zaradi podajanj ml od e
vstopa v vojno pričela gojiti neke upe.

Po "konferenci štirih" v Teheran^ se je Churchill pojavil v
Adani, da bi informiral svojega zaveznika Inenij a glede uspehov konfe¬
rence.

Upanje, da bo Turčija sedaj napravila odločilen korak., pa ni
bilo izpolnjeno. Rekli sc, daTurcij
ne pošiljke zavezniškega orožja niso

a ni dovt
d.osoel e.

i.i o d or o žen a, jcei

’0 c031 s  pa j;

tufi

ira3.no o t Turb:

P

i a S a z a' v e zn i kom veliko

ob; ju bi j #
:o časopis¬

je pisalo, da še sama

prednost, ker je preprečila nameravani pohod Remcev skozi Sirijo in K-
gipt. Priznati je treba, da ni bilo lahko upreti se pritisku, ko so Nem¬
ci stali pred ‘El Alameinom in ob Elbrusu. Poraz pri Stalingradu pa je
nato zaključil diplomatski fijasko Berlin^ v Ankari.

KROMOVA RUDA.

Se

prej pa je Turčija prejela nekaj oklopnih vlakov in le¬
tal iz Nemčije kot protivrednost.za pošiljke kromove rude,
To je bila ena najvažnejših določb gospodarske'pogodbe iz 1.1941» Vse¬
kakor pa to pošiljanje ni dolgo trajalo. Najprej je bilo nemogoče kaj
poslati, ker je bil most čez.Marico pri Edirni porušen -baje  so ga umi¬
kajoči se Grki. Sele 1. 1944, ko so prekinili, pdnošaje, se je turški zun.
minister hvalil* da so Turki pognali vse mostove v Traki ji v zrak., ko
so Nemci začeli zasedati Bolgarijo.

Ko je nato organizacija TODT končno junij.a 1942 spet zgradila

aa.]

g tal.:j o

most, je bilo pomanjkanje železniških voz krivo, dokier niso tudi
Nemci pomagali. Sir Huggessen, britanski poslanik v Ankari, je
protestiral proti takemu direktnemu podpiranju nemške vojne industrije* Q
poslanik/Združenih držav Steinhardt pa mu je pri tem pomagal. Toda Tur¬
čija je odgovorila, da je navezana na uvoz nemških industrijskih^ izdel¬
kov in na izvoz svojih pridelkov, posebno rozin in tobaka, - v NemčijoktCo
;e je razburjenje glede Weygandove armade v Siriji poleglo, so turški
novinarji celo. obiskali Nemčijo, kar so izenačili tako, da je enaka de¬
legacija odpotovala v Anglijo.

Spet je prišlo do srečanja med Churchillom in Saradzoglujem ter
Menomendžoglujem, tokrat v Kairu, po konferenci štirih v Moskvi, in iz
tozadevnega razglasa je bilo razvidno, da so Turki spet opozorili zave¬
znike na svojo pomf.mjklj.ivo oborožitev in da so jim obljubili novih t po¬
šli j k orožja* Angleški ih/žossarjl gb tačas, gradili na jugm pristanišče
Alexandrette in ceste, modernizirali turške rudnike in.turško industrijo,
ki je v tem času zelo napredovala.

ODLOČITEV. Ko je postajalo vedno j a sne je,, da bo.Nemčija propadla, je Tur¬
čija dala prvo koncesijo glede Dardanel, o katerih se toliko
govori. Korak za korakom se je Turčija pričela 1.1944 oddaljevati od svo¬
je nevtralne politike.

Prvi znak za to je bila poostritev predpisov glede tiska, kjer
so popolnoma izključili nemško propagando.Nato se je odločila v juliju

Štev. 51 ----- — Domafci glasovi, 1$. 111.1946*

Str.3*

1944 raztolmačiti montreux-sko pogodbo v škodo nemškim ladjam, ki so
hotele skozi Dardanele. 2e prej je ukinila izvoz rude v Nemčijo in 3»
avgusta je turški parlament sklenil pretrgati diplomatske in gospo¬
darske odnošaje z Nemčijo in izgnati Nemce. Atentat na Hitlerja v
Salzbergu ni najmanj pripomogel, da je turški narod spoznal šibkost
režima v Rajhu, ki je vedno bolj izgubljal tla.

Na tej pomembni seji je Saradžoglu Izjavil, da je britanski _
zavetnik obljubil gospodarsko in finančno pomoč, da bo poslal potrebni
vojni materijal in da bo prevzel turške izvozne produkte, ter da je
sedaj odvisno od nasprotnega tabora, če bo ta korak pripeljal do vojne,
"Nihče ne more reči," je dejal Churchill dejal takrat v spod¬
njem domu, "če bo Nemčija ali pa Bolgarija sedaj napadla Turčijo.V tem
slučaju bomo storili vse, kar bomo mogli, da se zoperstavimo obstoječi
nevarnosti. Možno je, da bodo turška mesta pravtako bombard' rali, ka¬
kor so naša. Toda narode bodo sodili po tem, kakšno vlogo so igrali v
tej vojni."

V Carigradu je izbruhnila panika, toda brez vsakega vzroka;
Nikaki nemški bombniki se niso pojavili in Nemci so se v redu umaknili,
Nemčija se je odpovedala novemu nasprotniku* Istočasno pa je bila ras«
kglašena splošna amnestija za pripadnike 2aru runih narodov, tudi za one,
F ki so bili obsojeni zaradi atentata na Vou Papena,

Tako je Turčija, nadlegovana od oben taborov, - zdaj so jo
snubili, zdaj ji pošiljali darove - vestno zasledovala svoje geslo;
"Nikogar napasti in braniti se jproti vsakomur!"

Za njen današnji položaj je najbolj značilna izjava turškega
poslanika v Londonu Ašikalina, ko je Reuterjevemu dopisniku rekel, da
je Turčija pripravljena na revizijo montreux~ske pogodbe, toda le v
smislu mednarodnega sporazuma, vključno Združenih držav, in da stavi
en milijon svojih izvešbanih vojakov na razpolago Organizaciji združe¬
nih narodov, na drugi strani pa da ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje
Duh lorda Palmerstona, ki je bil 1. 1809 pri sklenitvi prve
pogodbe glede Dardanel tako dalekoviden, se še vedno giblje nad temi vo¬
dami in "solidarna obveznost velesil", ki je bila izrečena 1. '1841
v londonski pogodbi, obstoji še vedno.( Die "Furche" od 9. marca 1945.J

V/-

na amkmiia

Begunci si skušamo ustvariti v begunstvu življenje čimbolj
slične tistemu, ki smo ga živeli v domovini. Zato si prizadevamo prosta-
^iti v begunsko taborišče čim več lepega in koristnega, kar nas je v
domovini dvigalo in nam delalo življenje lepo.

Tako smo v mirnih časih doma z velikim zanimanjem spremljali
vse delovanje in snovanje naše mladine in v veliko veselje s’o nam brli
njeni javni nastopi.

Zelo razveseljivo je dejstvo, da se slovenska mladina tv 11
v begunstvu vsestransko zelo marljivo udejstvuje, kar kaže r j eno hi?«*

1 jensko silo in voljo do življenja. Z velikimi upi gledamo na to mladi¬
no; ker^vemo, da je v svoji požrtvovalnosti pripravljena na vse žrtve
za boljšo bodočnost slovenskega naroda.

Tudi na telovadnem področju se naša mladina v begunstvu pridno
udejstvuje. Najbolj v lienškem taborišču, ker je v njem za to tudi naj¬
več predpogojev. Tako so li&rrki fantje in dekleta priredili pretekli
petek telovadne akademijo, ki so jo sinoči ponovili.

Ta akademija ni prav nič zaostajala za sličnimi akademijami,
ki ste jih naši mladinski organizaciji prirejali pred vojno y Ljubljani,
P ra ;• y z  e n a .g} e j n am jo zelo. ugajalo. Tako po sest avi programa, kot ' po
.1dir..  Videli smo najprej fantovske ir. dekliške proste vaje za 1.1946,
nato gimnastične vaje za 1.1946, nakar smo občudovali naše stare "ase"
pomlajene z novimi močmi, ki so kazali svojo spretnost na konju, nato

Štev* 51--Doma&i glasovi, 18,111.1946. ------- Str

4,

rajanje dijakinj, mlad&evsko talno telovadko in dijakinje na gredi.

V drugem delu so izvajali dijaki vaje z  dolgo palico, nate
otroci ljubek prizor s'petjem "Domovina vstani", dijakinje vaje z be¬
limi žogicami, katerim je sledila vrhunška talna telovadka moških, za
njo simbolični dekliški prizor "Za materjo" in akrobacije naših, najbolj¬
ših na bradlji. Simbolična vaja deklet po "Barcaroli" iz ^Hoffmanov •h
pripovedk je zaključila uspelo akademijo, .ki je trajala pičlo poldrugo
uro.

Vse-priznanje Ivo tu -Kermavnerju, ki je vaje sestavil in jih
s svojimi sodelavci naučil^Prav nič manjše pa tudi vsem fantom, dekle¬
tom in otrokom, ki so jih tako lepo izvajali! Močno veseli smo zlasti
novih prvakov, ki vstajajo in ki bodo nekoč častno.zastopali slovensko
ime na mednarodnih stadionih.

Vsi pa se zavedajmo, da se bomo pred zunanjim svetom uvel j;

vil

i le s požrtvovalnim pozitivnim ustvafjanjem. Tudi za-to smo našim

telovadcem za njih vztrajno- delo zelo hvalet

m  M »AVI V V

rav- n vi ?

"Primorski dnevnik" je dne 28. dec,1945prinesel tole trditev;
"Mnenje, da s sredstvi, ki nam jih nudi Kristusov nauk, lahko rešujemo
tudi socijalno-politicna, t.j. družbena vprašanja, je nesprejemljivo,
ker je abstraktno."

Ameriški predsednik Truman je v božični poslanici rekel; "Mi¬
slim, da ga ni danes problema - v tej deželi in na svetu,-ki bi ga ne
mogli rešiti s uporabo naukov Kristusovega p:ovora na gori. Beg daj, da
bi svet sprejel to poslanico sedaj, ko je potreba največja."

Angleški min, predsednik At tl e e- je dejal pred ameriškim kon¬
gresom v novembru pret.leta tole; "Najtežja naloga, ki čaka danes naro¬
de, je ta, da se prepričajo, prodno bo prepozno, da naša kultura in ci¬
vilizacija moreta obstati edinole,če se sprejme in uresniči v medna¬
rodnih odnošajih in v narodnem življenju krščansko načelo o bratstvu
vseh ljudi."

Kaj pravite pa vi? Kdo ima prav; Amerik,anec, Anglež ali "Pri¬
morski dnovnik?"

ir j a 1946.)

Tako je zapisal gorički tednik "Slovenski pkimoroc" lO.janu-

3L0VENSKI BEGUNSKI VZGOJITELJI. £ž
vsega britanskega področja..v Avstri¬
ji so imeli v četrtek 14. t.m... v li-
enškem taborišfcu občni zbor, na ka¬
terem so ustanovili Slomškovo družbo,’
ki bo skrbela za strokovno izobrazbo
in izpopolnjevanje med slovenskimi
begunskimi vzgojitelji. V odbor so
izvolili sledeče;- predsednik - rav¬
natelj Jože Ovsenek, podpredsednik-
upravitelj Majhen, tajnica - učitelji
.ea Komanova, odborniki - učitelj Mi¬
norit, prof.Logar, prof.Luskar in ka¬
tehet Lavriš, zastopnik slovenskih
vzgojiteljev v špittalskem taborišču
nadzornik Zukcvec, judenburških pa
upravitelj . Klemente.Za preglednike
sv izvolili p. Cirila Petelina, prof.
oni Gantarja in upraviteljico Gospo-

daričevo, v razsodišče pa prof*
Bajuka Božidarja, župnika Grego¬
rija Malija in učiteljico Zumrovo.
Sklenili so tudi, da bodo začeli
izdajati strokoven list za vzgo¬
jitelje kot glasilo Slomškove
družbe.

CESKOSLOVASK'.-AVSTRIJSKA MEJA NI
ZAPRJTA. Kpkor poroča praški radi jo,
je fcskosiovaški notranji min. pev-
daril, da vest, da so češkoslovaške
oblasti zaprle mejo med Avstrijo
in Češkoslovaško, ne odgovarja
resnici. (Weltpresse od'14.111»)

UMRLA STA; Josip Ra žic? bivši tr¬
govec iz Celja in Viktor, Kejžar,
z Jesenic.

i