DUŠEVNO ZDRAVJE: OD VZROKOV DO POSLEDIC Okvir spremljanja javnega duševnega zdravja DUŠEVNO ZDRAVJE: OD VZROKOV DO POSLEDIC Okvir spremljanja javnega duševnega zdravja Pripravili: Petra Mikolič, Matej Vinko, Tara Magajna, Irena Makivić, Lucija Furman Oblikovanje: Tadeja Horvat Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2023 Elektronska izdaja Spletni naslov: https://nijz.si/ Besedilo ni lektorirano. Zaščita dokumenta © 2023 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju je dovoljena le z navedbo vira. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 178159619 ISBN 978-961-7211-21-4 (PDF) Kazalo Okvir spremljanja duševnega zdravja ........................................................................................................7 Povzetek ..............................................................................................................................................................10 Determinante duševnega zdravja 1. Enake možnosti .............................................................................................................................................18 1.1 Vrzel stopnje delovne aktivnosti med spoloma .......................................................................18 1.2 Neprilagojena plačna vrzel med spoloma ................................................................................19 1.3 Vrzel med spoloma v terciarnem izobraževanju ..................................................................... 20 1.4 Spolna segregacija na delovnem mestu .................................................................................... 20 1.5 Usklajevanje dela in družinskega življenja ................................................................................. 21 2. Ekonomske determinante ......................................................................................................................... 24 2.1 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti ............................................................................................ 24 2.2 Stopnja tveganja socialne izključenosti .....................................................................................24 2.3 Ginijev količnik plač ..........................................................................................................................26 2.4 Stabilnost zaposlitve ........................................................................................................................27 2.5 Dohodek gospodinjstva .................................................................................................................28 3. Življenjske razmere ......................................................................................................................................29 3.1 Stopnja prenaseljenosti stanovanja .............................................................................................29 3.2 Naseljena stanovanja, ki nimajo vseh elementov osnovne infrastrukture ...................... 30 3.3 Kriminal, nasilje in vandalizem v okolišu ................................................................................... 30 3.4 Dostop do površin za rekreacijo ................................................................................................... 32 3.5 Dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti ................................................................. 32 3.6 Hrupno okolje .................................................................................................................................... 33 3.7 Onesnaženost zraka ........................................................................................................................ 33 4. Diskriminacija in nasilje ..............................................................................................................................35 4.1 Prijavljeni primeri nasilja v družini .................................................................................................35 4.2 Vrstniško nasilje .................................................................................................................................35 4.3 Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti .............................................................36 4.4 Izrečene kazenske sankcije ............................................................................................................37 5. Družbena in družinska povezanost .......................................................................................................38 5.1 Zaznana družbena podpora ..........................................................................................................38 5.2 Socialna in kulturna vključenost ...................................................................................................39 5.3 Vključenost v prostovoljno delo .................................................................................................. 40 5.4 Podpora družine, šole in prijateljev pri šolarjih ........................................................................ 40 6. Izobraževanje ................................................................................................................................................ 43 6.1 Zgodnja opustitev izobraževanja in usposabljanja .................................................................. 43 6.2 Udeležba odraslih v učenju ........................................................................................................... 43 6.3 Nizka pismenost učencev in učenk ............................................................................................. 44 7. Življenjski slog in zdravje ........................................................................................................................... 46 7.1 Standardizirana stopnja umrljivosti ............................................................................................... 46 7.2 Samoocena zdravja ...........................................................................................................................46 7.3 Samoocena zdravja pri šolarjih ....................................................................................................48 7.4 Telesna bolečina ................................................................................................................................48 7.5 Dolgotrajne bolezni ali zdravstvene težave ............................................................................. 50 7.6 Telesna zmogljivost otrok ................................................................................................................ 51 8. Uporaba psihoaktivnih snovi in zasvojenosti ...................................................................................... 52 8.1 Uživanje konoplje in drugih psihoaktivnih snovi ..................................................................... 52 8.2 Visoko tvegano opijanje ................................................................................................................. 53 8.3 Problematična uporaba digitalnih tehnologij pri šolarjih .................................................... 54 8.4 Razširjenost nekemičnih zasvojenosti ........................................................................................ 55 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja 9. Upravljanje in financiranje .....................................................................................................................58 9.1 Lokalne skupine ali mreže na področju duševnega zdravja .................................................58 9.2 Izdatki za programe duševnega zdravja ...................................................................................58 9.3 Izdatki za prostovoljstvo ..................................................................................................................59 10. Razpoložljiva delovna sila ....................................................................................................................... 60 10.1 Delavci v storitvah duševnega zdravja za celotno populacijo .......................................... 60 10.2 Delavci v storitvah duševnega zdravja otrok in mladostnikov .........................................61 11. Razpoložljivost in uporaba storitev ....................................................................................................... 62 11.1 Uporabniki storitev dnevnih centrov .......................................................................................... 62 11.2 Obravnave vseh prebivalcev Slovenije v storitvah duševnega zdravja ......................... 62 11.3 Obravnave otrok in mladostnikov v storitvah duševnega zdravja ................................... 63 11.4 Kapaciteta postelj na področju duševnega zdravja ............................................................... 63 12. Dostopnost in enake možnosti ............................................................................................................... 64 12.1 Čakalne dobe za storitve na področju duševnega zdravja ................................................ 64 12.2 Poraba psihoaktivnih zdravil ....................................................................................................... 64 12.3 Neizpolnjene potrebe po varovanju duševnega zdravja zaradi finančnih razlogov . 66 12.4 Odzivnost in pretočnost Centrov za duševno zdravje .........................................................67 13. Kakovost in varnost storitev ....................................................................................................................70 13.1 Neprostovoljne hospitalizacije za psihiatrično zdravljenje .................................................70 13.2 Delež ponovno hospitaliziranih v psihiatrično ustanovo ....................................................70 13.3 Pacienti, ki so hospitalizirani za psihiatrično zdravljenje skupaj več kot eno leto .......71 Izidi na področju duševnega zdravja 14. Razširjenost duševnih težav in pozitivno duševno zdravje ...........................................................74 14.1 Prevalenca duševnih motenj .........................................................................................................74 14.2 Razširjenost simptomov velike depresivne motnje ...............................................................75 14.3 Sreča.....................................................................................................................................................76 14.4 Osamljenost .......................................................................................................................................77 14.5 Zadovoljstvo z življenjem .............................................................................................................77 14.6 Zadovoljstvo z življenjem pri šolarjih .........................................................................................78 14.7 Verjetnost depresije, simptomi anksioznosti in razmišljanje o samomoru pri šolarjih .................................................................................................................79 15. Zdravstveni, socialni in finančni izidi .....................................................................................................81 15.1 Umrljivost zaradi samomora .........................................................................................................81 15.2 Umrljivost zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov ........................................................................82 15.3 Bolniški stalež zaradi duševnih in vedenjskih motenj ..........................................................83 15.4 Nezmožnosti prilagojena leta življenja zaradi duševnih motenj in motenj, vezanih na uživanje psihoaktivnih snovi .............................................................84 15.5 Delež gospodinjstev, ki porabijo za zdravje več kot 10 % celotnega proračuna gospodinjstva ..............................................................................................................85 16. Kakovost življenja oseb z izkušnjo .........................................................................................................86 16.1 Komorbidnost duševnih motenj ..................................................................................................86 Seznam kazalnikov spremljanja duševnega zdravja .............................................................................88 Viri podatkov in informacij .............................................................................................................................90 Okvir spremljanja duševnega zdravja Spremljanje stanja duševnega zdravja je eden izmed specifičnih ciljev Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja. Vzpostavitev nabora ustreznih mednarodno primerljivih kazalnikov duševnega zdravja omogoča primerljivost stanja duševnega zdravja v Sloveniji z drugimi državami ter spremljanje trendov v času. Spremljanje je ključno za razumevanje, kako se duševno zdravje prebivalcev spreminja in kako lahko ciljno umerjeni ukrepi in politike delujejo v smeri izboljšanja duševnega zdravja celotne populacije. Učinkovitost spremljanja je odvisna od skrbne izbire ustreznih kazalnikov, ki zadostno odražajo javno duševno zdravje. Prvi usklajen nabor kazalnikov za spremljanje duševnega zdravja v Sloveniji je bil oblikovan znotraj interdisciplinarne delovne skupine za raziskovanje, spremljanje in vrednotenje, ki deluje v okviru Programa Mira, Nacionalnega programa duševnega zdravja. Objavljen je bil kot priloga Evalvacije izvedbe prvega akcijskega načrta (AN 2019–2020) Nacionalnega programa duševnega zdravja. Posodobljen okvir spremljanja duševnega zdravja, ki je predstavljen v publikaciji, sledi specifičnim ciljem Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja ter ciljem trajnostnega razvoja (angl. Sustainable Development Goals). Opira se na nabor kazalnikov držav z vzpostavljenimi sistemi spremljanja javnega duševnega zdravja in raziskave, ki proučujejo ustrezne koncepte oziroma kazalnike za spremljanje duševnega zdravja prebivalstva. Spremljanje kazalnikov poleg mednarodne primerljivosti omogoča evalvacijo Nacionalnega programa duševnega zdravja in s tem predstavlja na podatkih temelječo podlago za pripravo učinkovitih ukrepov in aktivnosti tudi v prihodnje. Izbrani kazalniki za Slovenijo so mednarodno primerljivi in omogočajo spremljanje duševnega zdravja po spolu v različnih starostnih skupinah ter v ogroženih skupinah prebivalstva. V okvir spremljanja duševnega zdravja smo vključili kazalnike, za katere so na voljo podatki iz raziskav, izvedenih na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije ter v večini primerov omogočajo mednarodno primerjavo. Primeri raziskav so na primer Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS), Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), Raziskava Evropske Unije (EU) o delovni sili (EU-SILC) in Z zdravjem povezan življenjski slog (CINDI). Nekateri izmed priporočenih kazalnikov zaenkrat niso vključeni v okvir spremljanja javnega duševnega zdravja v Sloveniji, ker za te kazalnike v Sloveniji ni zbranih podatkov ali se zbirajo v omejenem obsegu. Skladno s cilji trajnostnega razvoja in potrebami javnega duševnega zdravja, je pomembno, da se sistematično sledi izbranim kazalnikom ter da se vključijo dodatni kazalniki, ko bodo na voljo ustrezni podatki. To bo omogočilo bolj celovito razumevanje in spremljanje duševnega zdravja prebivalcev Slovenije ter prispevalo k boljšim politikam in ukrepom na tem področju. Okvir spremljanja duševnega zdravja v Sloveniji, ki je predstavljen v publikaciji, zajema tri domene, in sicer (1) determinante duševnega zdravja, (2) sisteme in storitve na področju duševnega zdravja ter (3) izide na področju duševnega zdravja. Vsako področje se nadalje deli na kategorije, ki jih spremljamo z izbranimi kazalniki. Posodobljen nabor kazalnikov je usklajen z medresorsko delovno skupino, ki podpira implementacijo Nacionalnega programa duševnega zdravja, ter z interdisciplinarno delovno skupino za raziskovanje, spremljanje in vrednotenje izvajanja Nacionalnega programa duševnega zdravja. 7 Ocena časovnih trendov je določena z uporabo Mann-Kendall testa, pri čemer smo upoštevali razpoložljivost podatkov in njihovo primerljivost. Uporaba Mann-Kendall testa za trend je primerna za kazalnike z različnimi enotami in časovnimi obdobji, ko niso na voljo intervali zaupanja. V primerih, kjer so časovni trendi že izračunani v okviru uporabljene raziskave ali uradnih podatkovnih zbirk, teh nismo ponovno izračunali. 8 OKVIR SPREMLJANJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA DETERMINANTE SISTEMI IN STORITVE IZIDI NA DUŠEVNEGA NA PODROČJU PODROČJU ZDRAVJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA 1. Enake možnosti 9. Upravljanje 14. Razširjenost duševnih in financiranje težav in pozitivno 2. Ekonomske duševno zdravje determinante 10. Razpoložljiva delovna sila 15. Zdravstveni, socialni 3. Življenjske razmere in finančni izidi 11. Razpoložljivost in 4. Diskriminacija in nasilje uporaba storitev 16. Kakovost življenja oseb z izkušnjo 5. Družbena in družinska 12. Dostopnost in enake povezanost možnosti 6. Izobraževanje 13. Kakovost in varnost 7. Življenjski slog storitev in zdravje 8. Uporaba psihoaktivnih snovi in zasvojenosti 9 Povzetek Legenda barv za primerjave v času (trende) sprememba, ki je ni mogoče izboljšanje rahlo opredeliti kot izboljšanje nespremenjeno rahlo poslabšanje poslabšanje izboljšanje ali poslabšanje stanja = Determinante duševnega zdravja ENAKE MOŽNOSTI PRIMERJAVA TRENUTNO Vrzeli med spoloma STANJE Predhodna vrednost EU Trend 6,9 Vrzel stopnje delovne aktivnosti 6,7 10,7 odstotnih točk (2022) (2022) (2021) 3,8 Neprilagojena plačna vrzel 3,1 12,7 odstotnih točk (2020) (2021) (2021) –23,8 Vrzel v terciarnem izobraževanju –23,6 –11,1 odstotnih točk (2021) (2022) (2022) Vrzel zaposlenih na področjih izobraževanja, –23,2 –24,1 –22,1 zdravstva in socialnega varstva odstotnih točk (2021) (2022) (2022) Vrzel pri delovno aktivnih, ki delajo 49 ur 3,8 4,5 6,4 ali več na teden odstotnih točk (2021) (2022) (2022) Vrzel pri delovno aktivnih, ki običajno –0,1 –1,9 0,4 delajo čez vikend odstotnih točk (2020) (2021) = (2021) 10 PRIMERJAVA EKONOMSKE DETERMINANTE TRENUTNO STANJE Predhodna vrednost EU Trend Stopnja dolgotrajne brezposelnosti 1,7 % 1,9 % 2,4 % (2022) (2021) (2022) Stopnja tveganja socialne izključenosti 13,2 % 13,2 % 21,7 % (2021) (2020) (2021) Ginijev količnik plač 23,1 23,0 29,6 (2022) (2021) (2022) Delovno aktivni, ki opravljajo prekarno delo 4,7 % 5,7 % / (2020) (2019) Razlike med regijami v razpoložljivem dogodku 3,6 % 2,6 % gospodinjstev na prebivalca / = (2021) (2020) PRIMERJAVA ŽIVLJENJSKE RAZMERE TRENUTNO STANJE Predhodna vrednost EU Trend Stopnja prenaseljenosti stanovanja v mestih 16,1 % 14,8 % 19,5 % (2022) (2021) (2022) Naseljena stanovanja, ki nimajo vseh 3,9 % 4,0 % elementov osnovne infrastrukture / (2021) (2018) Kriminal, nasilje in vandalizem 12,5 % 12,4 % 16,3 % v mestnem okolišu (2020) (2019) (2020) Onesnaženost zraka z delci PM 14 µg/m3 14 µg/m3 / 2,5 (2021) (2020) Hrupno okolje 26,4 % 23,8 % / / (2020) (2016) Dostop do površin za rekreacijo 88,2 % / / / (2020) Dostop do varnih kolesarskih 97,5 % in sprehajalnih poti / / / (2020) 11 PRIMERJAVA DISKRIMINACIJA IN NASILJE TRENUTNO STANJE Predhodna vrednost Trend Prijavljeni primeri nasilja v družini 54,0 61,1 (na 100.000 oseb) (2022) (2021) Mladostniki, ki so trpinčeni v šoli 26,8 % 24,1 % (2022) (2018) Prijavljeni primeri javnega spodbujanja sovraštva, nasilja 31 40 ali nestrpnosti (2022) (2021) Izrečene kazenske sankcije pri polnoletnih moških (na 5,3 5,6 1.000 oseb) (2022) (2021) DRUŽBENA IN DRUŽINSKA PRIMERJAVA TRENUTNO POVEZANOST STANJE Predhodna vrednost EU Trend Število prostovoljcev 223.106 188.520 (2022) (2021) Zaznana možna družbena podpora 35,6 % 35,0 % 31,9 % / (2019) (2014) (2019) Mladostniki, ki občutijo visoko podporo družine 62,7 % / / / (2022) Mladostniki, ki občutijo visoko 41,1 % podporo učiteljev / / / (2022) Mladostniki, ki občutijo visoko 59,6 % podporo sošolcev / / / (2022) Mladostniki, ki občutijo visoko 61,1 % podporo prijateljev / / / (2022) PRIMERJAVA IZOBRAŽEVANJE TRENUTNO STANJE Predhodna vrednost EU Trend Zgodnja opustitev izobraževanja 4,1 % 3,1 % 9,6 % in usposabljanja (2022) (2021) (2022) Udeležba odraslih v učenju 22,3 % 18,9 % 11,9 % (2022) (2021) (2022) Nizka bralna pismenost učencev in učenk 26,1 % 17,9 % 26,3 % (2022) (2018) (OECD 2022) Nizka matematična pismenost učencev in učenk 24,6 % 16,4 % 31,1 % (2022) (2018) (OECD 2022) Nizka naravoslovna pismenost učencev 17,8 % 14,5 % 24,5 % in učenk (2022) (2018) (OECD 2022) 12 PRIMERJAVA ŽIVLJENJSKI SLOG IN ZDRAVJE TRENUTNO STANJE Predhodna vrednost EU Trend Standardizirana stopnja umrljivosti 1112 962 1061 (na 100.000 prebivalcev) (2020) (2019) (2020) Osebe, ki svoje zdravje ocenjujejo kot dobro 67,8 % 69,1 % 67,8 % ali zelo dobro (2022) (2021) (2022) Osebe z dolgotrajno boleznijo 36,5 % 33,1 % 36,1 % ali zdravstvenimi težavami (2022) (2021) (2022) fantje: 46,0 fantje: 42,2 Indeks gibalne učinkovitosti otrok (centil) dekleta: 48,3 dekleta: 45,6 / (2022) (2021) Mladostniki, ki svoje zdravje 37,8 % ocenjujejo kot odlično / / / (2022) UPORABA PSIHOAKTIVNIH SNOVI PRIMERJAVA TRENUTNO IN ZASVOJENOSTI STANJE Predhodna vrednost EU Trend Uživanje konoplje pri mladih odraslih 12,3 % 10,3 % / / (2018) (2012) Visoko tvegano opijanje 42,8 % 40,9 % / / (2019) (2014) Problematična uporaba socialnih omrežij 8,9 % 8,3 % pri mladostnikih / / (2022) (2018) Znaki zasvojenosti z igrami pri mladostnikih 9,1 % 10,2 % / / (2022) (2018) Osebe z visokim tveganjem za 6,4 % zasvojenost z internetom / / / (2018) Igralci iger na srečo z izrazitimi 4,3 % znaki zasvojenosti / / / (2018) Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja PRIMERJAVA UPRAVLJANJE IN FINANCIRANJE TRENUTNO STANJE Predhodna vrednost Trend Delež občin, vključenih v mrežo 11 % duševnega zdravja / / (2023) Delež izdatkov socialnega varstva, ki so namenjeni 21,5 % 20,9 % storitvam duševnega zdravja (2022) (2021) 13 PRIMERJAVA RAZPOLOŽLJIVA DELOVNA SILA TRENUTNO STANJE Predhodna vrednost Trend Število psihiatrov (na 100.000 prebivalcev) 16,4 16,1 (2021) (2020) Število delavcev v storitvah duševnega zdravja 86,5 84,8 (na 100.000 prebivalcev) (2022) (2021) Število delavcev v storitvah duševnega zdravja otrok in mladostnikov 153,0 112,2 (na 100.000 mladoletnikov) (2022) (2021) RAZPOLOŽLJIVOST PRIMERJAVA TRENUTNO IN UPORABA STORITEV STANJE Predhodna vrednost Trend Število odraslih uporabnikov storitev dnevnih centrov 134,0 134,8 (na 100.000 prebivalcev) = (2022) (2021) Število hospitalizacij za psihiatrično obravnavo 5,2 5,0 (na 1.000 prebivalcev) (2022) (2021) = Število obravnav duševnih motenj na sekundarni zdravstveni ravni 27,4 26,5 (na 1.000 prebivalcev) (2021) (2020) Število hospitalizacij za psihiatrično obravnavo otrok 1,8 1,7 in mladostnikov (na 1.000 mladoletnikov) (2022) (2021) Število obravnav duševnih motenj na sekundarni zdravstveni ravni pri mladih, 25,8 23,3 starih do 19 let (na 1.000 prebivalcev) (2021) (2020) Število ležišč v psihiatrični bolnišnični obravnavi 62,6 64,1 (na 100.000 prebivalcev) (2022) (2021) Število ležišč v posebnih socialnovarstvenih zavodih 89,3 88,8 (na 100.000 prebivalcev) (2021) (2020) PRIMERJAVA DOSTOPNOST IN ENAKE MOŽNOSTI TRENUTNO STANJE Predhodna vrednost Trend Čakalna doba za prvo psihiatrično obravnavo 111,9 dni 115,1 dni (2023) (2022) Poraba antipsihotikov – N05A 13,7 13,5 (DDD na 1000 prebivalcev na dan) (2022) (2021) Poraba anksiolitikov 11,4 11,7 (DDD na 1000 prebivalcev na dan) (2022) (2021) Poraba antidepresivov 68,4 66,1 (DDD na 1000 prebivalcev na dan) (2022) (2021) Osebe z neizpolnjenimi potrebami po varovanju 3,4 % 2,5 % duševnega zdravja zaradi finančnih razlogov / (2019) (2014) 14 PRIMERJAVA KAKOVOST IN VARNOST STORITEV TRENUTNO STANJE Predhodna vrednost Trend Delež ponovno hospitaliziranih v psihiatrično obravnavo 4,3 % 5,5 % do 28 dni po zaključeni prvi hospitalizaciji (2022) (2021) Delež ponovno hospitaliziranih v psihiatrično obravnavo 18,5 % 16,2 % od 28 dni do enega leta po zaključeni prvi hospitalizaciji (2022) (2021) = Število pacientov, ki so hospitalizirani za psihiatrično 32 14 zdravljenje skupaj več kot eno leto (2020) (2019) Delež neprostovoljnih hospitalizacij za psihiatrično 10,4 % 10,0 % zdravljenje / (2019) (2018) Izidi na področju duševnega zdravja RAZŠIRJENOST DUŠEVNIH TEŽAV PRIMERJAVA TRENUTNO IN POZITIVNO DUŠEVNO ZDRAVJE STANJE Predhodna vrednost EU Trend Prevalenca duševnih motenj 12,6 % 12,6 % 15,3 % (2019) (2018) (2019) = Razširjenost simptomov velike depresivne motnje 3,5 % 2,4 % 2,7 % / (2019) (2014) (2019) Splošno zadovoljstvo z življenjem (od 1 do 10) 7,5 % 7,5 % 7,1 % (2022) (2021) (2022) Občutenje sreče ves čas ali večino časa 66 % 59 % / / (2022) (2018) Osamljenost ves čas ali večino časa 4 % 4 % / / (2022) (2018) Mladostniki s povišano verjetnostjo depresije 22,0 % 13,4 % / / (2022) (2018) Mladostniki, ki razmišljajo o tem, 16,6 % 17,0 % da bi poskušali narediti samomor / / (2022) (2018) Mladostniki z visoko stopnjo simptomov 6,7 % anksioznosti / / / (2022) 15 ZDRAVSTVENI, SOCIALNI PRIMERJAVA TRENUTNO IN FINANČNI IZIDI STANJE Predhodna vrednost EU Trend Standardizirana umrljivost zaradi samomora 17,0 18,2 10,2 (na 100.000 oseb) (2020) (2019) (2020) Standardizirana zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov 78,8 78,3 52,0 (na 100.000 oseb) (2020) (2019) (2019) Bolniški stalež zaradi duševnih 2,2 2,2 in vedenjskih motenj (IF) / (2022) (2021) Nezmožnosti prilagojena leta življenja 1693 1693 2047 zaradi duševnih motenj (2019) (2018) (2019) = Nezmožnosti prilagojena leta življenja zaradi motenj, 759 763 646 vezanih na uživanje psihoaktivnih snovi (2019) (2018) (2019) = Gospodinjstva, ki porabijo za zdravje 3,7 % 2,5 % več kot 10 % celotnega proračuna / = (2018) (2015) KAKOVOST ŽIVLJENJA OSEB PRIMERJAVA TRENUTNO Z IZKUŠNJO STANJE Predhodna vrednost EU Trend Osebe s sopojavnostjo najmanj 5,0 % dveh duševnih motenj / / / (2019) Prevalenca somatskih kroničnih bolezni 70,0 % pri osebah z duševno motnjo / / / (2019) 16 Determinante duševnega zdravja Determinante duševnega zdravja Determinante duševnega zdravja zajemajo Slika 1.1.a. Mednarodna primerjava vrzeli širok nabor dejavnikov in okoliščin, ki stopnje delovne aktivnosti med spoloma, 2022 vplivajo na duševno zdravje posameznikov in skupnosti. Opisujejo lastnosti posameznika (npr. zdravje in zasvojenosti), njegovega neposrednega družbenega okolja (npr. življenjske razmere, medosebni odnosi) ali širšega družbenega okolja (npr. neenakost med spoloma, diskriminacija). Te lahko bodisi prispevajo k dobremu duševnemu zdravju bodisi povečajo tveganje za razvoj duševnih motenj. Determinante duševnega zdravja kot eno izmed treh področij spremljanja duševnega zdravja v Sloveniji odražajo pomembne socialne, ekonomske in izo- braževalne vidike, ki so ključni za spodbujanje enakosti, pravičnosti in dobrega duševnega zdravja posameznikov in skupnosti. Determinante duševnega zdravja, ki jih spremljamo v slovenskem okvirju kazalnikov duševnega zdravja, delimo na naslednje kategorije: enake možnosti, ekonomske de- terminante, življenjske razmere, diskriminacija in nasilje, družbena in družinska povezanost, izobraževanje, življenjski slog in zdravje, ter uporaba psihoaktivnih snovi in zasvojenosti. Leta 2022 je bila stopnja zaposlenosti moških 1. Enake možnosti v EU višja za 10,7 odstotnih točk v primerjavi z ženskami. V Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti moških višja za 6,9 odstotnih točk v 1.1 Vrzel stopnje delovne primerjavi s stopnjo delovne aktivnosti žensk. aktivnosti med spoloma To pomeni, da je razlika v zaposlenosti med moškimi in ženskami v Sloveniji manjša od Vrzel stopnje delovne aktivnosti med povprečja v EU. Najnižjo zaposlitveno vrzel spoloma se nanaša na razliko med deležem med spoloma sta leta 2022 imeli Litva in moških in žensk, ki so aktivni na trgu dela. Finska, najvišjo pa Romunija, Italija in Grčija. Vrzel se meri kot razlika med stopnjo delovne aktivnosti moških in stopnjo delovne aktivnosti žensk, starih 20–64 let. Vrednosti nad 0 odstotnih točk označujejo, da je stopnja delovne aktivnosti moških višja od stopnje delovne aktivnosti žensk. 18 Determinante duševnega zdravja Slika 1.1.b. Vrzel stopnje delovne aktivnosti Slika 1.2.a. Mednarodna primerjava med spoloma v Sloveniji in EU-27 neprilagojene plačne vrzeli med spoloma, 2021 Razlika v delovni aktivnosti med spoloma v EU se je med leti 2009 in 2022 zmanjšala za 2,7 odstotnih točk. V Sloveniji je bila vrzel najvišja leta 2015 in najnižja leta 2020. Med leti 2020 in 2022 se je vrzel stopnje delovne aktivnosti med spoloma v Sloveniji zvišala za eno odstotno točko. Vir: Eurostat, 2023 1.2 Neprilagojena plačna vrzel med spoloma Neprilagojena plačna vrzel med spoloma je razlika med povprečno bruto plačo V letu 2021 je bila v EU povprečna bruto plača moških na uro in povprečno bruto moških na uro višja za 12,7 odstotnih točk v plačo žensk na uro, izraženo kot delež primerjavi s plačo žensk. V Sloveniji je bila ta povprečne bruto plače moških na uro. razlika zgolj 3,8 odstotne točke, kar Slovenijo Kazalnik je opredeljen kot neprilagojen, uvršča med države z najnižjo neprilagojeno saj daje celovito sliko neenakosti med plačno vrzeljo med spoloma v EU. spoloma v smislu plač in meri koncept, ki je širši od koncepta enakega plačila za Slika 1.2.b. Neprilagojena plačna vrzel med enako delo. Vključeni so vsi zaposleni, ki spoloma v Sloveniji in EU-27 prejemajo plačo v podjetjih z desetimi ali več zaposlenimi, brez omejitev glede starosti in delovnega časa. 19 Determinante duševnega zdravja Razlika v plačah moških in žensk se v EU Leta 2022 je bilo v Sloveniji 36,4 % moških in postopoma zmanjšuje. V Sloveniji ni jasnega 60,2 % žensk, ki so imeli terciarno izobrazbo. trenda, opazna so nihanja v obe smeri, je pa To pomeni, da je bilo žensk z višjo izobrazbo stopnja razlike nižja kot povprečje držav EU. precej več kot moških. Vrzel med spoloma v izobrazbi je v Sloveniji višja od povprečja Vir: Eurostat, 2023 držav EU, ki je –11,1 odstotnih točk. To pomeni, da je Slovenija ena od držav z največjo spolno izobrazbeno vrzeljo v EU, 1.3 Vrzel med spoloma v zaostaja samo za Islandijo. terciarnem izobraževanju Slika 1.3.b. Vrzel med spoloma v terciarnem izobraževanju v Sloveniji in EU-27 Kazalnik se nanaša na razliko med deležem moških in žensk s terciarno izobrazbo. Pri izračunu se upošteva prebivalstvo, staro od 25 do 34 let, ki je uspešno končalo terciarno stopnjo izobraževanja. Stopnja izobrazbe se za podatke od leta 2014 dalje nanaša na raven 5–8 ISCED (Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja) 2011, za podatke do leta 2013 pa na raven 5–6 ISCED 1997. Slika 1.3.a. Mednarodna primerjava vrzeli med spoloma v terciarnem izobraževanju, 2022 Spolna izobrazbena vrzel se je v zadnjih 20 letih povečala tako v Sloveniji kot v EU, kar kaže na to, da je razlika v izobrazbi med moškimi in ženskami postala večja. Slednje je lahko posledica različnih dejavnikov, vključno z družbenimi in gospodarskimi spremembami, dostopom do izobraževanja ter izbirami in prioritetami posameznikov. vir: Eurostat, 2023 1.4 Spolna segregacija na delovnem mestu Kazalnik spolne segregacije na delovnem mestu predstavljamo z vrzeljo zaposlenih na področjih izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva med spoloma. Vrzel med spoloma se nanaša na razliko med deležem moških in žensk, ki so zaposleni na področjih izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva med spoloma. 20 Determinante duševnega zdravja Slika 1.4.a. Mednarodna primerjava vrzeli Trend se znotraj EU ne spreminja bistveno, v zaposlenih na področjih izobraževanja, Sloveniji pa je moč opaziti blago naraščanje zdravstva in socialnega varstva, 2022 vrzeli med spoloma na področju spolne segregacije na delovnem mestu. Vir: Eurostat, 2023 1.5 Usklajevanje dela in družinskega življenja Usklajevanje dela in družinskega življenja v poročilu prikazujemo s tremi kazalniki: vrzeljo med spoloma pri delovno aktivnih, ki delajo 49 ur ali več na teden, vrzeljo med spoloma pri delovno aktivnih, ki običajno delajo v soboto in/ali nedeljo ter deležem zaposlenih, ki svoje delo opravljajo od doma. Slika 1.5.a. Mednarodna primerjava vrzeli med spoloma pri delovno aktivnih, ki delajo 49 ur ali več na teden, 2022 Leta 2022 je bilo v Sloveniji 30,6 % žensk zaposlenih na področjih izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Na enakih področjih je bilo zaposlenih le 7,4 % moških. Slovenija se s tem rezultatom umešča v spodnjo tretjino, torej med države z visoko spolno segregacijo na delovnem mestu. Slika 1.4.b. Vrzel med spoloma pri zaposlenih na področjih izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva v Sloveniji in EU-27 21 Determinante duševnega zdravja V letu 2022 je v Sloveniji 7,4 % delovno Slika 1.5.c. Mednarodna primerjava vrzeli aktivnih moških in 3,6 % delovno aktivnih med spoloma pri delovno aktivnih, ki običajno žensk delalo 49 ur ali več na teden. Vrzel delajo v soboto in/ali nedeljo, 2021 med spoloma je znašala 3,8 odstotnih točk in je nižja od povprečja EU, ki je v letu 2022 znašala 6,4 odstotnih točk. Slika 1.5.b. Vrzel med spoloma pri delovno aktivnih, ki delajo 49 ur ali več na teden, v Sloveniji in EU-27 Delež delovno aktivnih, ki delajo 49 ur ali več na teden, je od leta 2013 upadlo pri obeh spolih tako v Sloveniji kot v EU, hkrati pa se je zmanjšala vrzel med spoloma. Vrzel med spoloma v Sloveniji je zelo majhna, pri čemer so ženske le za 0,1 odstotne točke pogosteje delale čez vikend v primerjavi Slika 1.5.d. Vrzel med spoloma pri delovno z moškimi (moški: 13,5 %; ženske: 13,6 %). aktivnih, ki običajno delajo v soboto in/ali To kaže na relativno majhno razliko med nedeljo v Sloveniji in EU-27 spoloma glede dela čez vikend v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU. V letu 2022 je bilo v povprečju v državah EU razmerje med spoloma –0,4 odstotne točke, kar pomeni, da je bil delež žensk, ki delajo čez vikend, 0,4 odstotne točke višji od deleža moških. Švica ima največjo vrzel negativne vrednosti, kar pomeni, da je delež žensk, ki delajo čez vikend, 7,2 odstotne točke višji od deleža moških. Srbija ima pozitivno vrednost vrzeli med spoloma, kar pomeni, da je delež delovno aktivnih moških, ki delajo čez vikend, Med leti 2012 in 2021 se je vrzel med spoloma 8,3 odstotne točke višji od deleža delovno v Sloveniji gibala med 0,2 in –1,9 odstotnih aktivnih žensk. Grčija ima največjo vrzel točk. Od leta 2013 dalje je bila vrzel vsa leta med spoloma, saj je delež delovno aktivnih negativna, kar pomeni, da je delež delovno moških, ki delajo čez vikend, 13,4 odstotne aktivnih žensk, ki delajo čez vikend, višji od točke višji od deleža delovno aktivnih žensk. deleža delovno aktivnih moških, ki delajo čez vikend. Kljub temu je razmerje med spoloma 22 Determinante duševnega zdravja v Sloveniji ostalo relativno majhno. V EU se delež delovno aktivnih žensk, ki delajo čez je vrzel med spoloma gibala med –0,3 in vikend, nižji v primerjavi z delovno aktivnimi 0,7 odstotnih točk. Od leta 2014 dalje je bila moškimi. Tudi v EU je razmerje med spoloma vrzel vsa leta pozitivna, kar pomeni, da je ostalo relativno majhno. Slika 1.5.e. Delež zaposlenih v Sloveniji, ki svoje delo opravljajo od doma Leta 2020 je bilo 6,4 % moških in 9,0 % preteklimi leti je bilo leta 2020 delo od doma žensk, ki so običajno delali od doma. Hkrati pogostejše, kar je najverjetneje povezano z je bilo 12,5 % moških in 12,6 % žensk, ki so epidemijo covida-19 in ukrepi za omejevanje včasih delali od doma. Razlika med spoloma širjenja virusa. v občasnem delu od doma je torej manj izrazita kot razlika med spoloma v rednem viri: Eurostat, 2023; SURS, 2023 opravljanju dela od doma. V primerjavi s 23 Determinante duševnega zdravja 2. Ekonomske V letu 2022 je bilo v Sloveniji 1,7 % aktivnega prebivalstva dolgotrajno brezposelnega. V determinante primerjavi s povprečjem EU je bila stopnja dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji nižja 2.1 Stopnja dolgotrajne za 0,7 %. Vrzel med spoloma pri stopnji dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji znaša brezposelnosti 0,1 odstotne točke in kaže, da so moški in ženske v podobnem obsegu izpostavljeni Stopnja dolgotrajne brezposelnosti je dolgotrajni brezposelnosti. delež oseb med celotnim aktivnim pre- bivalstvom, ki so dolgotrajno brezposelne Slika 2.1.b. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti (tj. najmanj 12 mesecev). Celotno aktivno v Sloveniji in EU-27 prebivalstvo vključuje vse delovno aktivne in vse brezposelne prebivalce med 15. in 74. letom skupaj. Trajanje brezposelnosti je opredeljeno kot trajanje iskanja zaposlitve ali kot obdobje od zadnje zaposlitve (če je to obdobje krajše od trajanja iskanja zaposlitve). Slika 2.1.a. Mednarodna primerjava stopnje dolgotrajne brezposelnosti, 2022 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji in v EU od leta 2014 v večini let pada oziroma je v zadnjih letih relativno stabilna. Vir: Eurostat, 2023 2.2 Stopnja tveganja socialne izključenosti Stopnja tveganja socialne izključenosti je odstotek oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. Gre za kazalnik, ki se uporablja za spremljanje ciljev Strategije EU do leta 2030 in vključuje vse osebe, ki živijo pod pragom tveganja revščine, so resno materialno in socialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. 24 Determinante duševnega zdravja Slika 2.2.a. Mednarodna primerjava stopnje Slika 2.2.b. Stopnja tveganja socialne iz- tveganja socialne izključenosti, 2021 ključenosti v Sloveniji in EU-27 V obdobju 2015–2022 je opazno zmanjševanje stopnje tveganja socialne iz- ključenosti v Sloveniji, podobno tudi v EU. Slika 2.2.c. Stopnja tveganja socialne iz- ključenosti v Sloveniji po spolu in starosti, 2022 V letu 2021 je bila stopnja tveganja socialne izključenosti v Sloveniji 13,2. To pomeni, da je približno 13,2 % prebivalcev Slovenije iz- postavljeno različnim oblikam socialne iz- ključenosti, kot so revščina, brezposelnost, omejen dostop do osnovnih storitev, socialna Razlike v stopnji tveganja socialne iz- izolacija itd. V EU ima le Češka nižjo stopnjo ključenosti med spoloma so opazne v tveganja socialne izključenosti. različnih starostnih skupinah. V mlajših starostnih skupinah so tveganju socialne iz- ključenosti še posebej izpostavljene deklice, stare 12–17 let. Pri ženskah tveganje socialne izključenosti s starostjo strmo narašča in v starostni skupini nad 75 let doseže 26,1 %. Pri moških je najvišja stopnja tveganja socialne izključenosti opazna v starostnih skupinah 50-64 let in 65–74 let. 25 Determinante duševnega zdravja Slika 2.2.d. Stopnja tveganja socialne iz- razlike. Nižjo od povprečne stopnje tveganja ključenosti v Sloveniji glede na stopnjo imajo Goriška, Jugovzhodna Slovenija, oviranosti, 2021 Gorenjska, Osrednjeslovenska in Posavska regija. S skoraj dvakrat višjo stopnjo od povprečne izstopa Obalno-kraška regija, kjer je bilo tveganju socialne izključenosti iz- postavljenih 25,6 % oseb. Slika 2.2.e. Kako gospodinjstva preživijo s svojimi dohodki, glede na stanovanjsko razmerje gospodinjstva, 2022 Slika prikazuje razlike v izpostavljenosti tveganju socialne izključenosti v Sloveniji glede na stopnjo oviranosti. Oviranost se nanaša na oceno oseb o lastni dolgotrajni oviranosti (tj. traja že vsaj 6 mesecev) pri običajnih aktivnostih zaradi zdravstvenih težav ali poškodbe (npr. skrb zase, prevoz, službene in šolske aktivnosti, aktivnosti doma in v prostem času). Rezultati kažejo, da so osebe z zmerno in visoko oviranostjo veliko bolj izpostavljene tveganju socialne izključenosti v primerjavi z osebami brez oviranosti. Slednje je lahko posledica različnih Slika prikazuje ekonomske razmere glede dejavnikov, npr. težjega dostopa oseb z na stanovanjsko razmerje (lastniško ali oviranostjo do zaposlitve, izobraževanja, najemniško). Le 11 % najemnikov spada v zdravstvenih storitev ali drugih dejavnikov. skupino brez ekonomskih težav, medtem ko je brez ekonomskih težav 25 % lastnikov Slika 2.2.e. Regijski prikaz stopnje tveganja stanovanj. V težkih ali zelo težkih ekonomskih socialne izključenosti v Sloveniji, 2021 in 2022 razmerah je moč najti 33 % najemnikov in 13 % lastnikov. Prav tako je stopnja tveganja revščine višja pri najemnikih (27,5 %) kot pri lastnikih stanovanj (10,5 %). Vir: Eurostat, 2023; SURS, 2023 2.3 Ginijev količnik plač Ginijev količnik ekvivalentnega raz- položljivega dohodka je mera za kon- centracijo dohodka v populaciji. Vrednost količnika se giblje med 0 % in 100 %. V celotni Sloveniji je bilo leta 2022 tveganju Če bi bila njegova vrednost 0 %, bi bil socialne izključenosti izpostavljenih 13,3 dohodek porazdeljen popolnoma enako % prebivalcev. Pregled po regijah kaže na (vsi prebivalci bi imeli popolnoma enak 26 Determinante duševnega zdravja dohodek), pri vrednosti 100 % pa bi Ginijev količnik ima le Slovaška. Slovenija bila porazdelitev dohodka popolnoma se s količnikom 23,1 od Bolgarije (najvišji) neenaka (ves dohodek bi bil v rokah ene razlikuje za kar 15,3 %. osebe). Slika 2.3.b. Ginijev količnik v Sloveniji in EU-27 Slika 2.3.a. Mednarodna primerjava Ginijevega količnika. 2022 Stopnja razporeditve dohodka se v obdobju 2013–2022 tako v Sloveniji kot tudi v EU ni izrazito spremenila oziroma se zmanjšuje zelo počasi. Vir: Eurostat, 2023 2.4 Stabilnost zaposlitve Stabilnost zaposlitve v poročilu prikazujemo z deležem zaposlenih v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas ter deležem delovno aktivnih, ki opravljajo prekarno delo. Med prekarne oblike dela štejemo študentsko delo, agencijsko delo, neprostovoljno Slovenija ima po Ginijevem koeficientu zaposlitev s krajšim delovnim časom ter dohodkovne neenakosti eno najnižjih samozaposlene, ki ne zaposlujejo in delajo stopenj neenakosti med državami EU. Nižji pretežno za eno stranko. Slika 2.4.a. Delež zaposlenih v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas, Slovenija 27 Determinante duševnega zdravja Delež zaposlenih za nedoločen čas od leta Slika 2.5.a. Razpoložljivi dohodek gos- 2015 narašča. Pri moških je narasel iz 88 % podinjstva na prebivalca in stopnja rasti po do sedanjih 94 %, pri ženskah pa iz 88% na statističnih regijah, 2021 92 %. Skladno s tem upada delež zaposlenih za določen čas. Slika 2.4.b. Delež delovno aktivnih, ki opravljajo prekarno delo v Sloveniji Stopnja rasti predstavlja, za koliko odstotkov se je razpoložljivi dohodek na prebivalca povečal med leti 2020 in 2021. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v letu 2021 na Delež delovno aktivnih, ki opravljajo ravni Slovenije v povprečju 7,5 % višji kot prekarno delo, se od leta 2018 zmanjšuje v letu 2020. Med regijami se je najmanj tako pri moških kot pri ženskah, pri slednjih povečal v Podravski in Primorsko-notranjski je upad še nekoliko izrazitejši. regiji, najbolj pa v Gorenjski regiji. Vir: SURS, 2023 Slika 2.5.b. Razlike med regijami v raz- položljivem dohodku gospodinjstev na prebivalca 2.5 Dohodek gospodinjstva Razpoložljivi dohodek gospodinjstva na prebivalca se nanaša na povprečno količino sredstev, ki je na voljo posamezniku v določeni regiji za končno porabo ali varčevanje. Pomembno pa je omeniti, da ta kazalnik ne odraža, kolikšen delež teh sredstev izvira iz produktivnih dejavnosti in kolikšen delež izhaja iz socialnih ali Razpoložljivi dohodek na prebivalca v drugih pravic. statističnih regijah, ki je bil utežen glede na število prebivalcev v teh regijah, se je Dohodek na prebivalca je bil leta 2021 najvišji leta 2021 v povprečju razlikoval za 3,6 % v v Osrednjeslovenski regiji in je znašal 14.651 primerjavi z razpoložljivim dohodkom na EUR, kar je bilo 4,7 % več od državnega prebivalca v celotni državi. V primerjavi s povprečja (14.000 EUR). Nasprotno je bil prejšnjim letom se je kazalnik razpršenosti najnižji v pomurski regiji z 12.906 EUR, kar povečal za 1,0 odstotne točke, kar nakazuje, je bilo 7,6 % manj od državnega povprečja. da so se razlike v razpoložljivem dohodku na Primerjava med regijami kaže, da je bil prebivalca med različnimi regijami povečale. najnižji dohodek na prebivalca 13,5 % nižji od najvišjega. Vir: SURS, 2023 28 Determinante duševnega zdravja 3. Življenjske razmere Slika 3.1.a. Mednarodna primerjava stopnje prenaseljenosti stanovanja v mestih, 2022 3.1 Stopnja prenaseljenosti stanovanja Kazalnik je opredeljen kot odstotek prebivalstva, ki glede na število, spol in starost članov gospodinjstva živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob. Oseba živi v prenatrpanem gospodinjstvu, če to poleg vsaj ene sobe za gospodinjstvo nima hkrati še ene sobe za vsak par, ene sobe za vsako polnoletno samsko osebo, ene sobe za dva otroka istega spola, stara 12–17 let, ene sobe za vsakega otroka različnega spola, starega 12–17 let, in ene sobe za dva otroka, mlajša od 12 let. Do leta 2010 se kuhinja ni štela za sobo, od leta 2011 pa se kuhinja šteje za sobo, če meri vsaj šest kvadratnih metrov in jo gospodinjstvo uporablja kot jedilnico, dnevno sobo, kabinet, itd. Gosto poseljena območja so mesta, srednje gosto poseljena območja so manjša mesta in predmestja, redko poseljena območja pa so podeželska območja. Slika 3.1.b. Stopnja prenaseljenosti stanovanja Slovenija je glede na ostale države EU blizu glede na stopnjo urbanizacije med leti 2013 in povprečne stopnje prenaseljenosti stanovanj 2022, Slovenija v mestih in sicer ob boku Nemčiji s 16,1 %. Najvišja stopnja prenaseljenosti v mestih je v Latviji (47,2 %), najnižja pa na Cipru (1,9 %). Od leta 2013 je v Sloveniji stopnja pre- naseljenosti najbolj upadla na redko poseljenih oziroma ruralnih območjih in najmanj na gosto poseljenih oziroma urbanih območjih. Med leti 2021 in 2022 se je pre- naseljenost stanovanj v mestih zvišala. Vir: Eurostat, 2023 29 Determinante duševnega zdravja 3.2 Naseljena stanovanja, ki nimajo vseh elementov osnovne infrastrukture Osnovni elementi infrastrukture so notranje stranišče, kopalnica, voda in elektrika. Slika 3.2. Delež naseljenih stanovanj, ki nimajo vseh elementov osnovne infrastrukture po statističnih regijah Delež naseljenih stanovanj brez vseh elementov osnovne infrastrukture se je v opazovanih letih zmanjšal v vseh regijah v Sloveniji, z izjemo Obalno-kraške. Največji delež stanovanj brez vseh osnovnih elementov je v Pomurski, najmanjši pa v Gorenjski regiji. Vir: SURS, 2023 3.3 Kriminal, nasilje in vandalizem v okolišu Kazalnik je opredeljen kot odstotek gospodinjstev, ki so pritrdilno odgovorili na vprašanje Ali imate v okolišu, kjer bivate, težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom? Vprašanje je del raziskave EU o življenjskih pogojih European Union Survey on Income and Living Conditions. 30 Determinante duševnega zdravja Slika 3.3.a. Mednarodna primerjava deleža Slika 3.3.b. Delež gospodinjstev, ki imajo v gospodinjstev v urbanih območjih, ki imajo v svojem okolišu težave s kriminalom, nasiljem svojem okolišu težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom, glede na stopnjo ur- ali vandalizmom, 2020 banizacije Leta 2014 so bile težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom najvišje in so do leta 2020 upadle. Na gosto poseljenih območjih je od leta 2018 rahlo naraslo število gos- podinjstev, ki imajo v svojem okolišu težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom. Slika 3.3.c. Regijski prikaz deleža gos- podinjstev, ki imajo v svojem okolišu težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom, 2020 Slovenija poroča o relativno nizki ravni nasilja in vandalizma v urbanih območjih v primerjavi s povprečjem držav EU. Albanija poroča o najnižji vrednosti odstotka gospodinjstev, ki Najvišji delež gospodinjstev, ki poročajo so poročali o težavah s kriminalom, nasiljem o težavah s kriminalom, nasiljem ali in vandalizmom v mestnem okolišu. vandalizmom v svojem okolišu, je v Jugovzhodni Sloveniji, sledita Posavska in Osrednjeslovenska. Najnižji delež je na Koroškem. Vir: Eurostat, 2023; SURS, 2023 31 Determinante duševnega zdravja 3.4 Dostop do površin za O najlažjem dostopu do igrišč in površin rekreacijo za rekreacijo so poročali prebivalci osred- njeslovenske regije (91,9 %) in gorenjske (91,0 %), medtem ko je bilo takšnih prebivalcev Kazalnik je opredeljen kot delež oseb, najmanj v Posavski (81,9 %), Jugovzhodni starih 18–74 let, ki so v anketi odgovorili, Sloveniji (83,7 %) in Pomurski (83,8 %). da lahko v okolju, kjer bivajo, brez težav dostopajo do otroških igrišč in zunanjih Vir: NIJZ, 2020 površin za rekreacijo. Kazalnik temelji na raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI). 3.5 Dostop do varnih Slika 3.4.a. Delež oseb po spolu in starosti, kolesarskih in sprehajalnih poti ki lahko v kraju, kjer bivajo, dostopajo do (otroških) igrišč in površin za rekreacijo, 2020 Kazalnik je opredeljen kot delež oseb, starih 18–74 let, ki so v raziskavi odgovorili, da lahko v okolju, kjer bivajo, brez težav dostopajo do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti. Kazalnik temelji na raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI). Slika 3.5.a. Delež oseb po spolu in starosti, ki se lahko v kraju, kjer bivajo, varno sprehajajo in kolesarijo po urejenih poteh, 2020 Večina prebivalcev Slovenije (88,2 %) je odgovorila, da lahko v kraju, kjer bivajo, brez težav dostopajo do otroških igrišč in zunanjih površin za rekreacijo. Prebivalci, stari 18–24 let, v najvišjem odstotku menijo, da lahko brez težav dostopajo do teh objektov, v najnižjem pa prebivalci v starostni skupini 65-74 let. Med spoloma ni večjih razlik. Slika 3.4.b. Delež oseb po statističnih regijah, ki lahko v kraju, kjer bivajo, dostopajo do Velika večina prebivalcev Slovenije (97,5%) (otroških) igrišč in površin za rekreacijo, 2020 meni, da brez težav dostopa do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti. Ni zaznati večjih razlik po starosti, spolu in med statističnimi regijami. 32 Determinante duševnega zdravja Slika 3.5.b. Delež oseb po statističnih regijah, ki kot hrupno, je med prebivalci Osred- se lahko v kraju, kjer bivajo, varno sprehajajo njeslovenske, najmanj pa v Goriški regiji. in kolesarijo po urejenih poteh, 2020 Vir: NIJZ, 2020 3.7 Onesnaženost zraka Kazalnik se nanaša na onesnaženost zraka z delci PM10, PM10 in O3 (ozon). Onesnaženost zraka z delci povzroča zdravstvene težave kot so astma, bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen, srčno-žilna obolenja in razvoj rakavih obolenj, nevrološka obolenja kot sta Vir: NIJZ, 2020 Parkinsonova ali Alzheimerjeva bolezen, druge nevrodegenerativne bolezni, kognitivni upad ter motnje vedenja, sladkorno bolezen tipa 2 in motnje v re- 3.6 Hrupno okolje produkcijskem zdravju. Slovenija se uvršča med države, kjer je zrak zaradi delcev Kazalnik opredeljuje delež oseb, starih PM10 med najbolj onesnaženimi v Evropi. 25–74 let, ki okolje, v katerem bivajo, ocenjujejo kot zelo hrupno ali srednje Slika 3.7.a. Kazalnik povprečne izpostavljenosti hrupno. Kazalnik temelji na raziskavi Z PM2,5 (drseče povprečje srednjih vrednosti zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI). letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih) Slika 3.6. Delež oseb po statističnih regijah, ki se jim zdi okolje, v katerem bivajo, zelo hrupno ali srednje hrupno, 2016 in 2020 Povprečna izpostavljenost PM2,5 od leta 2012 v Sloveniji upada. Iz 22 mikrogramov na kubični meter je do leta 2021 padla na 14 mikrogramov. Delež oseb, ki svoje okolje ocenjuje hrupno, se je od leta 2016 zvišal ali ostal enak v vseh regijah, z izjemo Goriške, kjer je rahlo upadel. Največji delež oseb, ki svoje okolje ocenjuje 33 Determinante duševnega zdravja Slika 3.7.b. Največja dnevna vrednost PM10 in število prekoračitev dnevne mejne vrednosti delcev PM10 po izbranih merilnih mestih DMKZ, 2021 Največje dnevne vrednosti so namerili v Murski Soboti, Novi Gorici, Kopru ter na Ptuju, največ dnevnih prekoračitev pa v Murski Soboti in Celju. Slika 3.7.c. Največja maksimalna 8-urna koncentracija O3 in število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti po merilnih mestih DMKZ, 2021 Maksimalna dnevna 8-urna povprečna koncentracija ozona je bila višja v zahodnem delu države, največja je bila v Novi Gorici. Največ dovoljenih prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti je bilo na merilnem mestu Krvavec. Vir: ARSO, 2023 34 Determinante duševnega zdravja 4. Diskriminacija in 4.2 Vrstniško nasilje nasilje Za prikaz prisotnosti vrstniškega nasilja vključujemo trpinčenje v šoli in online 4.1 Prijavljeni primeri nasilja v trpinčenje. Trpinčenje v šoli je opredeljeno družini kot delež otrok, ki so poročali, da so bili v zadnjih nekaj mesecih vsaj enkrat žrtev trpinčenja v šoli, trpinčenje preko spleta Kazalnik je opredeljen kot stopnja pa delež otrok, ki so poročali, da so bili prijavljenih primerov nasilja v družini na v zadnjih nekaj mesecih vsaj enkrat žrtev 100.000 prebivalcev. Prijavljeni primeri online trpinčenja. Kazalnik temelji na nasilja v družini brez pravne podlage za raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v kazenski postopek niso vključeni v izračun šolskem obdobju (HBSC). kazalnika. Slika 4.2.a. Delež otrok, ki so poročali, da so Slika 4.1. Stopnja prijavljenih primerov nasilja bili v zadnjih nekaj mesecih žrtev trpinčenja v v družini v Sloveniji šoli, ločeno po spolu in starostnih skupinah, 2022 Stopnja prijavljenih primerov nasilja v družini je bila najvišja leta 2020 in se je do leta 2022 znižala na 54,0 primerov na 100.000 prebivalcev. Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, 2023 Približno vsak četrti mladostnik (26,8 %) star 11, 13, 15 in 17 let je poročal, da je bil vsaj enkrat žrtev trpinčenja v šoli v zadnjih nekaj mesecih. Odstotek se zmanjšuje s starostjo, pri čemer doseže 31,5 % med 11-letniki in se znižuje do najnižje ravni, ki znaša 18,6 % med 17-letniki. Razlike med spoloma niso opazne. 35 Determinante duševnega zdravja Slika 4.2.b. Delež otrok, ki so poročali, da so bili v zadnjih nekaj mesecih žrtev trpinčenja v šoli, 2002–2022 Med letoma 2002 in 2022 se je odstotek mladostnikov, ki so poročali o trpinčenju v šoli vsaj enkrat v zadnjih nekaj mesecih, povečal v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, razen med 11-letnimi dekleti. Slika 4.2.b. Delež otrok, ki so poročali, da 4.3 Javno spodbujanje so bili v zadnjih nekaj mesecih žrtev online trpinčenja, 2022 sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Kazalnik prikazuje število kaznivih dejanj Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297. Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23, v nadaljevanju KZ-1). Kot sopomenko navedenega kaznivega dejanja pogosto napačno uporabljamo besedno zvezo »sovražni govor«, ki pa ni posebej opredeljen v slovenskem pravnem redu. Izraz »sovražni govor« je prevod angleške besede »hate speech« in je del širšega okvira kaznivih Vsak šesti mladostnik (17,0 %) star 11, 13, 15 dejanj, povezanih s sovraštvom (»hate in 17 let je poročal, da je bil vsaj enkrat žrtev crime«). V več primerih, ki se nanašajo na online trpinčenja v zadnjih nekaj mesecih. »sovražni govor«, gre za različne oblike Najnižji odstotek je med 17-letniki (12,6 %), neprimernih, žaljivih ali nesprejemljivih pri čemer ni pomembnih razlik med spoloma. zapisov in objav, ki lahko vključujejo tudi Vir: NIJZ, 2023 kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, kot so opisana v 18. poglavju Kazenskega zakonika Republike Slovenije (predvsem kaznivi dejanji Razžalitev po 158. členu KZ-1 in Obrekovanje po 159. členu KZ-1). 36 Determinante duševnega zdravja Slika 4.3. Število prijavljenih primerov javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Od leta 2015 je v Sloveniji poraslo število prijavljenih primerov javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Do največjega porasta je prišlo v letu 2020, od tedaj pa spet nekoliko upada. Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, 2023 4.4 Izrečene kazenske sankcije Kazalnik prikazuje število polnoletnih obsojencev na 1000 odraslih prebivalcev in število mladoletnikov na 1000 mladoletnikov, ki jim je bila izrečena kazenska sankcija. Slika 4.4. Stopnja izrečenih kazenskih sankcij pri mladoletnih in polnoletnih osebah, ločeno po spolu Število obsojencev vseh starosti je v opazovanem obdobju upadlo, najbolj izrazit upad je pri polnoletnih moških. Vir: SURS, 2023 37 Determinante duševnega zdravja 5. Družbena in Slovenija se nahaj v zgornji tretjini držav družinska povezanost glede na zaznavo močne družbene podpore, kar pomeni, da ljudje uživajo več močne družbene podpore kot povprečno v državah 5.1 Zaznana družbena podpora EU. Slika 5.1.b. Primerjava zaznane družbene Kazalnik se nanaša na porazdelitev podpore v Sloveniji in EU-27, 2014 in 2019 prebivalstva glede na splošno zaznano družbeno podporo (bližnji ljudje, na katere se lahko posameznik zanese v težkih situacijah, skrbi, ki je je posameznik deležen s strani drugih ljudi ter enostavnost pridobivanja praktične pomoči s strani sosedov). Zaznana družbena podpora je lahko šibka, srednja ali močna. Slika 5.1.a. Mednarodna primerjava zaznane družbene podpore, 2019 V Sloveniji je zaznana družbena podpora med letoma 2014 in 2019 konstantna, medtem se je v EU povprečje izboljšalo za nekaj odstotnih točk. Slika 5.1.c. Zaznana družbena podpora v Sloveniji glede na spol in starost, 2019 Ženske v nižjih starostnih skupinah imajo manjši občutek družbene podpore kot ženske v višji starosti. Pri moških je zaznana družbena podpora najvišja v starosti od 65 do 74 let. 38 Determinante duševnega zdravja Slika 5.1.d. Zaznana družbena podpora v Oviranost se nanaša na oceno oseb o lastni Sloveniji glede na stopnjo oviranosti, 2019 dolgotrajni oviranosti (tj. traja že vsaj 6 mesecev) pri običajnih aktivnostih zaradi zdravstvenih težav ali poškodbe (npr. skrb zase, prevoz, službene in šolske aktivnosti, aktivnosti doma in v prostem času). Največ močne družbene podpore zaznavajo osebe z visoko oviranostjo, medtem ko najmanj šibke družbene podpore zaznavajo osebe brez oviranosti. Vir: Eurostat, 2023 5.2 Socialna in kulturna vključenost Socialno in kulturno vključenost prikazujemo z deležem oseb, ki so v zadnjih 12 mesecih obiskali kino, športni dogodek ali tekmo, kulturno prireditev ter kulturno in zgodovinsko znamenitost. Slika 5.2. Delež oseb po obisku kina, športnih dogodkov ali tekem, kulturnih prireditev ter kulturnih in zgodovinskih znamenitosti v zadnjih 12 mesecih po statusu tveganja socialne izključenosti Delež oseb, ki so bile v zadnjih mesecih socialno in kulturno vključene, se je od 2015 znižal ne glede na stopnjo tveganja socialne izključenosti oseb. Izjema je višji obisk zgodovinskih ali kulturnih znamenitosti pri osebah, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. Osebe, ki niso izpostavljene tveganju socialne izključenosti, se v višji meri udeležujejo socialnih in kulturnih aktivnosti. Vir: SURS, 2023 39 Determinante duševnega zdravja 5.3 Vključenost v prostovoljno Ženskih prostovoljk je bilo leta 2022 57,8 delo %. Največji odstotek ženskih in moških prostovoljcev pripada dvema starostnima skupinama: med 30 in 60 let ter nad 60 let. Kazalnik izhaja iz skupnega poročila, ki ga Iz skupnega poročila za leto 2022, ki ga je na letni ravni pripravi Ministrstvo za javno pripravilo Ministrstvo za javno upravo, je upravo na podlagi zbirnih podatkov o razvidno, da je najvišji delež ženskih in moških prostovoljnem delu v Republiki Sloveniji. prostovoljcev v starostni skupini nad 60 let zabeležen med člani društev upokojencev, Slika 5.3.a. Število prostovoljcev in število ki se ukvarjajo s socialnimi dejavnostmi. aktivnih prebivalcev, starih 15 ali več let V starostni skupini od 30 do 60 let pa je opazen visok delež moških prostovoljcev, ki so aktivni na področju športa in rekreacije. Najmanjši delež prostovoljcev je v starostni skupini do 18. leta. Vir: Ministrstvo za javno upravo, 2023 5.4 Podpora družine, šole in prijateljev pri šolarjih V organizacijah s prostovoljskim programom in prostovoljskih organizacijah je bilo leta Kazalnik temelji na anketi Z zdravjem 2022 skupno 226.106 prostovoljcev. V povezano vedenje v šolskem obdobju letu 2022 se je zmanjšalo število aktivnih (HBSC). Vrednosti so izračunane kot prebivalcev, število prostovoljcev pa se je povprečne vrednosti trditev, ki se nanašajo povečalo. na podporo družine, sošolcev, učiteljev oziroma prijateljev. Podpora družine in podpora prijateljev sta izračunani na Slika 5.3.b. Prostovoljci po spolu in starosti, 7-stopenjski lestvici, podpora sošolcev in 2022 učiteljev pa na 5-stopenjski lestvici, pri čemer višja vrednost pomeni višjo oceno podpore. Ocena posamezne podpore je bila izračunana samo v primeru, kadar je učenec/dijak odgovoril na vse trditve, ki se nanašajo na posamezno obliko podpore. 40 Determinante duševnega zdravja Slika 5.4.a. Delež mladostnikov po spolu in starosti, ki doživlja visoko podporo družine, učiteljev, sošolcev in prijateljev, 2022 Slika 5.4.b. Delež mladostnikov po spolu in starosti, ki doživlja visoko podporo družine, učiteljev, sošolcev in prijateljev, 2014–2022 41 Determinante duševnega zdravja 67,2% mladostnikov doživlja močno podporo Visoko podporo s strani učiteljev doživlja svoje družine, ki s starostjo pomembno upada približno vsak drugi mladostnik. Odstotek tako pri dekletih kot pri fantih. Podporo fantov, ki čutijo visoko podporo s strani svoje družine občuti več fantov kot deklet. učiteljev, je višji kot odstotek deklet. Najnižjo Med letoma 2014 in 2022 se je odstotek podporo s strani učiteljev doživljajo 17-letniki, mladostnikov, ki doživlja močno podporo najvišjo pa 11-letniki. Med leti 2014 in 2022 svoje družine, zmanjšal pri 13-letnikih obeh se je odstotek občutenja visoke podpore spolov in pri 15-letnih dekletih. učiteljev zmanjšal pri 11- in 13-letnikih. Visoko podporo sošolcev doživlja 59,6 Visoko podporo prijateljev čuti 61,1 % % mladostnikov. Delež mladostnikov, ki mladostnikov, največ v starostni skupini 11 občutijo visoko podporo sošolcev, precej let. Fantje kažejo pomembno manjši občutek višji pri 11- in 15-letnikih v primerjavi s 13- in podpore prijateljev v primerjavi z dekleti v 17-letniki. Odstotek fantov, ki občutijo visoko vseh starostnih skupinah. Med letoma 2014 podporo sošolcev, je večji od odstotka in 2022 se je odstotek občutenja visoke deklet, razen pri 11-letnikih. Med letoma podpore prijateljev zmanjšal pri 13- in 15- 2014 in 2022 se je odstotek mladostnikov, ki letnikih. čutijo visoko podporo sošolcev, zmanjšal pri 11-in 13-letnikih pri obeh spolih. Pri 15-letnih Vir: NIJZ, 2023 fantih pa je opazen nasproten trend – povečanje občutka visoke podpore sošolcev. 42 Determinante duševnega zdravja 6. Izobraževanje Delež zgodnje opustitve izobraževanja ali us- posabljanja je v Sloveniji leta 2022 znašala 4,1 %, kar je več kot dvakrat nižje od povprečja 6.1 Zgodnja opustitev EU, ki je znašal 9,6 %. Med leti 2008 in 2022 izobraževanja in usposabljanja se je delež zgodnje opustitve izobraževanja znižal tako v Sloveniji kot v EU. Kazalnik vključuje delež prebivalcev, starih 18–24 let, z doseženo 2. ali nižjo Slika 6.1.b. Delež prebivalcev, starih 18–24 let, ravnjo izobrazbe po ISCED (končana z doseženo 2. ali nižjo ravnjo izobrazbe po ali nedokončana osnovna šola ali brez ISCED, ki niso vključeni v izobraževanje ali us- šolske izobrazbe), ki niso vključeni v izo- posabljanje, Slovenija in EU-27 braževanje ali usposabljanje. Slika 6.1.a. Mednarodna primerjava deleža prebivalcev, starih 18–24 let, z doseženo 2. ali nižjo ravnjo izobrazbe po ISCED, ki niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, 2022 Vir: Eurostat, 2023 6.2 Udeležba odraslih v učenju Kazalnik predstavlja delež oseb, starih od 25 do 64 let, ki so navedle, da so se v zadnjih štirih tednih udeležile izo- braževanja ali usposabljanja. Učenje odraslih ne zajema splošne in poklicne ter formalne in neformalne učne dejavnosti, Učenje odraslih se običajno nanaša na učne dejavnosti po koncu začetnega izo- braževanja. 43 Determinante duševnega zdravja Slika 6.2.a. Mednarodna primerjava deleža Slika 6.2.b. Delež prebivalcev, starih 25–64 prebivalcev, starih 25–64 let, ki so navedli, da let, ki so navedli, da so se v štirih tednih pred so se v štirih tednih pred izvajanjem ankete izvajanjem ankete udeležile izobraževanja ali udeležile izobraževanja ali usposabljanja, usposabljanja, Slovenija in EU-27 2022 Udeležba odraslih v učenju se je v Sloveniji med leti 2008 in 2020 znižala z 12,8 % na 7,4 % pri moških in z 15,7 % na 9,5 % pri ženskah. Leta 2021 je udeležba odraslih v učenju dosegla velik porast, v letu 2022 pa se je v zadnjih štirih tednih pred izvajanjem ankete izobraževanja ali usposabljanja udeležil že vsak peti odrasli Slovenec. V državah EU se v povprečju udeležba odraslih v učenju rahlo zvišuje skozi celotno obdobje 2008-2022. Vir: Eurostat, 2023 6.3 Nizka pismenost učencev in učenk Kazalnik izhaja iz Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk (PISA), ki se izvaja pod okriljem Or- ganizacije za ekonomsko sodelovanje Slovenija se nahaja v zgornji tretjini držav in razvoj (OECD). Prikazujemo delež EU po deležu odraslih, ki se izobražujejo 15-letnih učencev, ki so se na kombinirani ali usposabljajo. V letu 2022 je 20,1 % lestvici pismenosti PISA uvrstili na raven 1 Slovencev moškega spola, starih od 25 do ali nižje. 64 let, navedlo, da so se v štirih tednih pred izvajanjem ankete udeležili izobraževanja ali usposabljanja. Delež žensk je bil višji – 23,2 %. 44 Determinante duševnega zdravja Slika 6.3. Nizka raven pismenosti učencev v Sloveniji Delež učencev in učenk z nizko bralno pismenostjo je leta 2022 višji kot leta 2018 in je tudi najvišji v primerjavi z vsemi predhodnimi merjenji. Enako velja tudi za področje nizke matematične in naravoslovne pismenosti. Vir: Pedagoški inštitut, 2023 45 Determinante duševnega zdravja 7. Življenjski slog in Slika 7.1.b. Standardizirana stopnja umrljivosti v Sloveniji in njenih kohezijskih regijah ter zdravje EU-27 7.1 Standardizirana stopnja umrljivosti Standardizirana stopnja umrljivosti meri stopnjo umrljivosti na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Je mera, ki omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev. Slika 7.1.a. Mednarodna primerjava stan- dardizirane stopnje umrljivosti, 2020 Slovenija sledi trendu v EU. Umrljivost v Zahodni Sloveniji je manjša kot v Vzhodni Sloveniji. Vir: Eurostat, 2023 7.2 Samoocena zdravja Kazalnik prikazuje delež oseb glede na samooceno splošnega zdravstvenega stanja. Vprašanje ima petstopenjsko lestvico: zelo slabo, slabo, srednje, dobro, zelo dobro. Slovenija ima stopnjo umrljivosti blizu povprečja držav EU. 46 Determinante duševnega zdravja Slika 7.2.a. Mednarodna primerjava deleža V Sloveniji prebivalci ocenjujejo svoje oseb, ki svoje splošno zdravstveno stanje zdravstveno stanje kot dobro ali zelo dobro ocenjujejo kot dobro ali zelo dobro, 2022 v enakem deležu kot znaša povprečje držav EU. Slika 7.2.b. Delež oseb, ki svoje splošno zdravstveno stanje ocenjujejo kot dobro ali zelo dobro v Sloveniji in EU-27 Delež oseb, ki svoje splošno zdravstveno stanje ocenjujejo kot dobro ali zelo dobro, se v Sloveniji počasi zvišuje. Slika 7.2.c. Ocena splošnega zdravstvenega stanja po spolu in starosti Ocena splošnega zdravstvenega stanja upada s starostjo. Delež moških in žensk, ki svoje zdravje ocenjujejo kot dobro ali zelo dobro, je enak v nižjih starostnih skupinah, v starostnih skupinah 35–44 let in več pa je delež žensk z dobrim ali zelo dobrim zdravjem nižji v primerjavi z moškimi. Vir: Eurostat, 2023 47 Determinante duševnega zdravja 7.3 Samoocena zdravja pri Slika 7.3.b. Delež mladostnikov po spolu in šolarjih starosti, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično, 2002–2022 Kazalnik temelji na anketi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC). Prikazujemo delež mladostnikov, ki so na vprašanje »Kakšno se ti zdi tvoje zdravje?« odgovorili, da je odlično (vsi možni odgovori: odlično; dobro; še kar dobro; slabo). Slika 7.3.a. Delež mladostnikov po spolu in starosti, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično, 2022 Odstotek mladih, ki ocenjujejo svoje zdravje kot odlično, se je med letoma 2002 in 2022 zmanjšalo pri 11- in 13-letnih fantih, ter 11-, 13- in 15-letnih dekletih. Vir: NIJZ, 2023 7.4 Telesna bolečina Kazalnik se nanaša na delež oseb glede na samooceno telesnih bolečin. Posamezniki poročajo, da so imeli v zadnjih štirih tednih telesne bolečine: nobenih, zelo blage, blage, zmerne, hude, zelo hude. Kazalnik 37,8 % mladostnikov ocenjuje svoje zdravje izhaja iz evropske raziskave Anketa o kot odlično, medtem ko 62,2 % meni, da je zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS). njihovo zdravje dobro, še kar dobro, ali slabo. S starostjo se ocena zdravja pomembno Slika 7.4.a. Samoocena telesne bolečine v poslabšuje. Fantje običajno bolj pogosto zadnjih štirih tednih pri Slovencih, 2014 in ocenjujejo svoje zdravje kot odlično, razen v 2019 starostni skupini 11-letnikov, kjer ni opaznih razlik med spoloma. 48 Determinante duševnega zdravja Delež žensk, ki poroča o hudih, zelo hudih zelo blage telesne bolečine. Med letoma 2014 ali zmernih telesnih bolečinah v zadnjih štirih in 2019 se poročanje o bolečinah ni bistveno tednih je bistveno večji od deleža moških, ki spremenilo pri obeh spolih, pri ženskah poroča o enaki intenzivnosti telesnih bolečin. pa opažamo nekoliko manjše poročanje o Obratno, večji delež moških v primerjavi z zmernih bolečinah, kar se odraža na račun ženskami poroča, da nima nobenih ali ima zelo blagih bolečin. Slika 7.4.b. Mednarodna primerjava samoocene telesne bolečine v zadnjih štirih tednih, 2019 V primerjavi s povprečjem EU, je večji delež Slovencev poročal o zmernih, hudih ali zelo hudih telesnih bolečinah (30,5 % v primerjavi z EU povprečjem 24,6 %), po drugi strani pa je manjši delež poročal o nobenih ali zelo blagih telesnih bolečinah (52,0 % v primerjavi z EU povprečjem 60,2 %). Vir: Eurostat, 2023 49 Determinante duševnega zdravja 7.5 Dolgotrajne bolezni ali Slika 7.5.b. Delež oseb z dolgotrajno boleznijo zdravstvene težave ali zdravstvenimi težavami v Sloveniji in EU-27 Kazalnik se nanaša na delež oseb, ki poročajo o dolgotrajni bolezni ali dolgotrajni zdravstveni težavi, ki traja najmanj šest mesecev. Slika 7.5.a. Mednarodna primerjava deleža oseb z dolgotrajno boleznijo ali zdravstvenimi težavami, 2022 Delež Slovencev, ki je poročal o dolgotrajni bolezni ali zdravstveni težavi, je bil najvišji leta 2017, ko je bilo takšnih oseb 39,5 %. V opazovanem obdobju 2013–2022 se delež oseb z dolgotrajno boleznijo ali zdravstveno težavo v Sloveniji in v EU ni pomembno povečal. Slika 7.5.c. Delež oseb z dolgotrajno boleznijo ali zdravstvenimi težavami po spolu in starosti v Sloveniji Leta 2022 je 36,5 % Slovencev poročalo o dolgotrajni bolezni ali zdravstveni težavi, kar S starostjo narašča delež Slovencev, ki je zelo blizu povprečni vrednosti držav EU poroča o dolgotrajni bolezni ali zdravstvenih (36,1 %). težavah, medtem ko med spoloma ni zaznati večjih razlik. Vir: Eurostat, 2023 50 Determinante duševnega zdravja 7.6 Telesna zmogljivost otrok Telesno zmogljivost otrok prikazujemo z indeksom gibalne učinkovitosti, ki je izračunan kot centil povprečja centilnih vrednosti osmih gibalnih merskih nalog relativno glede na starost v letih in spol. Slika 7.6.a. Indeks gibalne učinkovitosti pri fantih in dekletih v Sloveniji, šolska leta od 2012/13 do 2021/22 Indeks gibalne učinkovitosti se je od leta 2013 izboljševal, v koronskem šolskem letu 2019/20 pa je skokovito upadel. V šolskem letu 2021/22 je gibalna učinkovitost otrok višja v primerjavi z letom prej, vendar še vedno nižja kot v predkoronskem šolskem letu 2018/19. Pri tem so opazne razlike med spoloma. Telesna zmogljivost deklet je pred padcem v šolskem letu 2019/20 vseskozi napredovala hitreje kot telesna zmogljivost fantov, v času pandemije koronavirusa pa so dekleta izgubile večji del gibalne učinkovitosti kot fantje. Prav tako je v zadnjem šolskem letu telesna zmogljivost deklet okrevala manj kot telesna zmogljivost fantov. Vir: SLO FIT, 2023 51 Determinante duševnega zdravja 8. Uporaba Leta 2018 je na slovenskem vzorcu 5,9 % odraslih oseb poročalo o uživanju konoplje psihoaktivnih snovi in v zadnjem mesecu, med mladimi odraslimi zasvojenosti je konopljo uživalo 12,3 % oseb. O podobnih vrednostih so poročali na Danskem in v Luksemburgu. 8.1 Uživanje konoplje in drugih Slika 8.1.b. Uživanje konoplje in kokaina v psihoaktivnih snovi Sloveniji, 2012 in 2018 Kazalnik uživanja konoplje je opredeljen kot odstotek odraslega prebivalstva, ki je v zadnjem mesecu užilo konopljo. Prikazujemo prevalenco uživanja konoplje pri odraslih prebivalcev, starih od 15 do 64 let, in prevalenco uživanja konoplje pri mladih odraslih, starih od 15 do 34 let (podskupina odraslih prebivalcev). Pri mednarodni primerjavi so prikazani podatki zadnjih meritev posameznih držav, ki pa se med sabo razlikujejo. Izključeni so podatki držav, pri katerih je bilo uživanje konoplje nazadnje merjeno pred letom 2015. Za primerjavo med leti 2012 in 2018 Slika 8.1.a. Mednarodna primerjava prikazujemo poleg uživanja konoplje tudi razširjenosti uživanja konoplje v zadnjem uživanje kokaina v Sloveniji. Delež oseb, ki mesecu je poročal o uživanju konoplje ali kokaina, je leta 2018 narasel v obeh starostnih skupinah. Vir: EMCDDA, 2023 52 Determinante duševnega zdravja 8.2 Visoko tvegano opijanje Kazalnik prikazuje število oseb, starih 15 let ali več, ki so se v zadnjem letu vsaj enkrat visoko tvegano opile (ob eni priložnosti spile več kot 6 meric alkohola). Ena merica alkoholne pijače se nahaja v 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali v 0,3 dl žganja ali v 3,3 dl mešane gazirane alkoholne pijače. Kazalnik izhaja iz evropske raziskave Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS). Slika 8.2. Regijski prikaz deleža oseb, ki so se v zadnjem letu vsaj enkrat visokotvegano opile, 2014 in 2019 Leta 2014 je v Sloveniji 40,9 % oseb poročalo, da so se v zadnjem letu vsaj enkrat visoko tvegano opile. Leta 2019 je bil delež oseb 1,9 % odstotne točke višji v primerjavi z letom 2014. Največji porast visoko tveganega opijanja je bilo zaznati v Pomurski regiji (14,8 odstotnih točk), največje zmanjšanje deleža oseb, ki so se v zadnjem letu vsaj enkrat visoko tvegano opile, pa je opaziti v Koroški regiji (22,7 odstotnih točk). Koroška je v letu 2019 regija z najnižjim deležem visoko tveganega opijanja (24,9 %). Nasprotno je bilo visoko tvegano opijanje v letu 2019 najbolj pogosto v Pomurski regiji (54,0 %), ki je sledita Savinjska (7,7 %) in Obalno-kraška (46.6 %). Vir: NIJZ, 2023 53 Determinante duševnega zdravja 8.3 Problematična uporaba Mladostnik kaže znake zasvojenosti z digitalnih tehnologij pri igrami, v kolikor pritrdilno odgovori na šolarjih 5 od 9 vprašanj o znakih zasvojenosti, med katerimi z da odgovori na vsaj enega od naslednjih treh vprašanj: »Ali si se Pri kazalniku problematična uporaba v zadnjem letu prepiral/-a z drugimi o digitalnih tehnologih pri šolarjih posledicah svojega vedenja, povezanega uporabljamo problematično uporabo z igranjem iger?«, »Ali si v zadnjem letu spletnih socialnih medijev in znake izgubil/-a zanimanje za hobije ali druge zasvojenosti z računalniškimi igrami. aktivnosti, ker si želel/-a le igrati igre?«, Podatki izhajajo iz ankete Z zdravjem »Ali si v zadnjem letu imel/-a resne povezano vedenje v šolskem obdobju konflikte (si se hudo skregal/-a) z družino (HBSC). Štejemo, da mladostnik ali prijatelji zaradi igranja iger?« problematično uporablja spletne socialne medije, v kolikor pritrdilno odgovori na 6 Slika 8.3.b. Delež mladostnikov z znaki od 9 vprašanj o uporabi spletnih socialnih zasvojenosti z igrami, po spolu in starosti, medijev. 2022 Slika 8.3.a. Delež mladostnikov po spolu in starosti, ki problematično uporabljajo spletna socialna omrežja, 2022 9,1 % mladostnikov kaže prisotnost znakov zasvojenosti z igrami. 17-letniki (7,8 %) se pomembno razlikujejo od 13- (9,9 %) in 15-letnikov (9,7 %). Odstotek je prav tako višji 8,9 % mladostnikov je pokazala znake med fanti (13,3 %) kot med dekleti (4,8 %). problematične uporabe socialnih medijev. Med različnimi starostnimi skupinami so Vir: NIJZ, 2023 opazne pomembne razlike, z najnižjo stopnjo problematične uporabe pri 11-letnikih (5,7 %). Pomembne razlike obstajajo tudi med spoloma, saj je problematična uporaba socialnih medijev pogostejša pri dekletih (skupno 10,6 %) kot pri fantih (skupno 7,1 %). 54 Determinante duševnega zdravja 8.4 Razširjenost nekemičnih zasvojenosti Podatki izhajajo iz Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah. Rezultati o tvegani uporabi interneta in zasvojenosti temeljijo na Lestvici zasvojenosti z internetom (angl. Internet Disorder Scale, IDS–15), ki so jo izpolnili anketiranci, ki so v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat tedensko uporabljali internet. Na podlagi njihovih odgovorov so bile udeleženke in udeleženci razdeljeni v kategorije z nizkim, zmernim in visokim tveganjem za razvoj zasvojenosti z internetom. Slika 8.4.a. Delež oseb z nizkim, srednjim in visokim tveganjem za zasvojenost z internetom, ločeno po spolu, 2018 Slika 8.4.b. Delež oseb z nizkim, srednjim in visokim tveganjem za zasvojenost z internetom, ločeno po starosti, 2018 Slika 8.4.c. Delež oseb z nizkim, srednjim in visokim tveganjem za zasvojenost z internetom, ločeno po statističnih regijah, 2018 55 Determinante duševnega zdravja 6,4 % anketirancev, ki uporabljajo internet Slika 8.4.d. Delež igralcev iger na srečo z vsaj enkrat tedensko, je bilo uvrščenih v izrazitimi znaki zasvojenosti, ločeno po kategorijo z visokim tveganjem za razvoj starosti, 2018 zasvojenosti z internetom, pri čemer ni večjih razlik med spoloma. S starostjo se delež uporabnikov z visokim tveganjem za nastanek zasvojenosti z internetom zmanjšuje. Med statističnimi regijami ni večjih razlik v odstotku uporabnikov z visokim tveganjem za zasvojenost z internetom, najmanjši delež je v Goriški regiji (3,6 %), največji pa v Koroški regiji (8,7 %). Rezultati o prekomernem igranju videoiger in zasvojenosti izhajajo iz Lestvice zasvojenosti z videoigrami (angl. Slika 8.4.e. Delež igralcev iger na srečo z Internet Gaming Disorder Scale, IGDS9– izrazitimi znaki zasvojenosti, ločeno po SF), ki vključuje kakršnokoli igranje iger statističnih regijah, 2018 na računalniku, prenosniku oziroma igralni konzoli ali katerikoli drugi napravi, ki je lahko povezana z internetom ali ne. Lestvico so izpolnjevali anketiranci, ki so v zadnjih 12 mesecih igrali videoigre. Da bi bili igralci uvrščeni med tiste z izrazitimi znaki zasvojenosti, morajo na vsaj pet od devetih vprašanj, povezanih z doživljanjem simptomov, povezanih z igranjem videoiger, odgovoriti z “zelo pogosto”. Le 0,3 % anketirancev, ki so v zadnjih 12 mesecih igrali videoigre, je kazalo izrazite znake zasvojenosti z videoigrami. Razlike Izrazite znaki zasvojenosti z igrami na srečo med spoloma so majhne, saj je pri moških je kazalo 4,3 % anketirancev, ki so v zadnjih 12 igralcih zasvojenost z videoigrami rahlo mesecih igrali igre na srečo. Odstotek je višji pogostejša (0,4 %) v primerjavi z ženskami pri moških (5,9 %) v primerjavi z ženskami (0,1 %). (1,2 %). Tveganje za razvoj zasvojenosti z igrami na srečo je večje pri mlajših igralcih, Rezultati o zasvojenosti z igrami na srečo v starostni skupini med 15. in 19. let je temeljijo na Berlinskem presejalnem odstotek tistih z izrazitimi znaki zasvojenosti vprašalniku igranja iger na srečo (angl. najvišji (19,4 %). Med statističnimi regijami ni Berlin Inventory of Gambling Behavior večjih razlik v odstotku igralcev z izrazitimi – Screening, BIG–S), ki so ga izpolnili znaki zasvojenosti, izstopajo Koroška regija anketiranci, ki so v zadnjih 12 mesecih (12,5 %), Jugovzhodna Slovenija (7,8 %) in igrali igre na srečo. Posavska regija (7,0 %). Vir: NIJZ, 2018 56 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja Kazalniki o sistemih in storitvah na področju V letu 2023 smo pilotno vzpostavili Mrežo za duševnega zdravja odražajo različne duševno zdravje – geografska enota Murska vidike upravljanja in financiranja sistemov Sobota. ter storitev, razpoložljivost delovne sile in uporabe storitev, dostopnost in enake Vir: NIJZ, 2023 možnosti, ter kakovost in varnost storitev na področju duševnega zdravja. Vključeni kazalniki so ključni za ocenjevanje 9.2 Izdatki za programe učinkovitosti delovanja sistemov in storitev ter pomagajo pri izboljševanju oskrbe duševnega zdravja posameznikov z duševnimi težavami. Izdatki za programe duševnega zdravja odražajo zavezanost družbe in države k skrbi za duševno zdravje svojih 9. Upravljanje in državljanov. Prikazujemo podatke o višini sredstev Ministrstva za delo, financiranje družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) za programe na 9.1 Lokalne skupine ali mreže področju duševnega zdravja v okviru vseh programom na področju socialnega na področju duševnega zdravja varstva v posameznem letu. Ob tem je pomembno vedeti, da to niso vsi javni V Sloveniji smo v letu 2023 začeli vz- viri za socialnovarstvene programe, saj postavljati Mreže za duševno zdravje. pomemben delež prispevajo tudi občine, Gre za mreže služb, sektorjev in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje drugih udeležencev, ki na določenem in še nekateri drugi viri. geografskem območju nudijo podporo prebivalstvu na področju duševnega zdravja. Glavna naloga Mreže za duševno zdravje je s sodelovanjem in soustvarjanjem zagotavljati odgovore na potrebe lokalnega prebivalstva na področju duševnega zdravja. Slika 9.1. Občine, vključene v mreže na področju duševnega zdravja 58 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja Slika 9.3.a. Višina sredstev MDDSZ za vse programe na področju socialnega varstva, višina sredstev za programe na področju duševnega zdravja in njuno razmerje v odstotkih, 2013–2022 Poraba za programe duševnega zdravja od mrežo za prostovoljstvo v okviru javnih leta 2013 do 2022 narašča. Delež porabe za razpisov za podporno okolje, zadnji razpis programe duševnega zdravja glede na vse te vrste je Javni razpis za podporno okolje programe socialnega varstva je do leta 2017 za razvoj nevladnih organizacij 2019–2023. upadal, od takrat pa rahlo narašča. Slika 9.3. Višina sredstev MJU za projekte in Vir: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV), 2023 programe nevladnih organizacij, 2012–2023 9.3 Izdatki za prostovoljstvo Prikazujemo izdatke Ministrstva za javno upravo (MJU) za projekte oziroma programe nevladnih organizacij. Gre za kompleksne projekte in programe, kjer izdatki za prostovoljstvo niso ločeni od Financiranje prostovoljstva vključuje različne ostalih izdatkov (plač, potnih stroškov, vire. V trenutnem prikazu je zajet le vir MJU stroškov zunanjih izvajalcev, pavšalnih za financiranje nevladnih organizacij, pri stroškov, ipd.). Prav tako prostovoljstvo čemer izdatki za prostovoljstvo niso ločeni podpirajo tudi druga ministrstva prek od ostalih izdatkov. svojih programov in občine, ki v kazalnik niso vključeni. Vir: Ministrstvo za javno upravo, 2023 Prostovoljstvu je prvenstveno namenjen Javni razpis za razvoj prostovoljskih organizacij (zaposlitve mentorjev in koor- dinatorjev prostovoljstva) kot tudi delno Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2019. Od leta 2008 MJU financira tudi 59 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja 10. Razpoložljiva delovna sila 10.1 Delavci v storitvah duševnega zdravja za celotno populacijo Kazalnik prikazuje število delavcev v storitvah duševnega zdravja na 100.000 prebivalcev, ločeno po poklicnih skupinah. Slika 10.1.a. Mednarodna primerjava števila psihiatrov na 100.000 prebivalcev, 2011 in 2021 Med letoma 2011 in 2021 se je v večini držav EU povečalo število psihiatrov. Največje povečanje je bilo v Grčiji, na Malti, v Avstriji in Romuniji. Nasprotno je Irska beležila največji padec števila psihiatrov. V Sloveniji je bilo leta 2021 5,6 psihiatrov na 100.000 prebivalcev več kot leta 2011. Kljub temu se Slovenija še vedno uvršča v spodnjo polovico držav EU po številu psihiatrov. 60 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja Slika 10.1.b. Število delavcev v storitvah duševnega zdravja na 100.000 prebivalcev Od leta 2019 se je število zaposlenih v storitvah duševnega zdravja povečalo, kar je posledica ustanovitve Centrov za duševno zdravje na primarni ravni zdravstvenega sistema. 10.2 Delavci v storitvah duševnega zdravja otrok in mladostnikov Kazalnik prikazuje število delavcev v storitvah duševnega zdravja otrok in mladostnikov na 100.000 mladoletnih prebivalcev, ločeno po poklicnih skupinah. Pri številu psihologov v storitvah duševnega zdravja otrok in mladostnikov niso upoštevani klinični psihologi, ki hkrati zagotavljajo storitve za odrasle. Slika 10.2.a. Število delavcev v storitvah duševnega zdravja otrok in mladostnikov na 100.000 mladoletnih Od leta 2019 se je število zaposlenih v storitvah duševnega zdravja povečalo, kar je posledica ustanovitve Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov na primarni zdravstveni ravni. 61 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja 11. Razpoložljivost in Slika 11.2.a. Stopnja hospitalizacij za psihiatrično zdravljenje na 1.000 prebivalcev, uporaba storitev ločeno po spolu, 2015–2022 11.1 Uporabniki storitev dnevnih centrov Kazalnik prikazuje število polnoletnih uporabnikov storitev dnevnih centrov na 100.000 odraslih prebivalcev. Slika 10.1. Število polnoletnih uporabnikov storitev dnevnih centrov na 100.000 odraslih Za psihiatrično zdravljenje je hospitaliziranih več moških kot žensk, pri čemer se je stopnja hospitalizacij zmanjšala med pandemijo covida-19. Slika 11.2.b. Stopnja poročanih zaključenih obravnav na 1.000 prebivalcev v specialistični zunajbolnišnični zdravstveni dejavnosti, pri katerih je bil razlog obravnave duševna Stopnja polnoletnih uporabnikov se v motnja, ločeno po spolu, 2015–2021 zadnjem desetletju giblje med 130,0 in 159,1 na 100.000 prebivalcev. Med leti 2015 in 2019 je stopnja uporabnikov naraščala, nato pa je bil v času pandemije covida-19 zabeležen upad. Vir: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV), 2023 11.2 Obravnave vseh Več žensk kot moških je vključenih v spe- cialistično zunajbolnišnično obravnavo prebivalcev Slovenije v duševne motnje. Stopnja zaključenih storitvah duševnega zdravja obravnav je v obdobju 2015–2021 rahlo upadla. V kazalniku prikazujemo hospitalizacije za psihiatrično zdravljenje in obravnave duševnih in vedenjskih motenj na sekundarni zdravstveni ravni. Kazalnik zajema vso slovensko populacijo. 62 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja 11.3 Obravnave otrok in Slika 11.2.b. Stopnja poročanih zaključenih mladostnikov v storitvah obravnav 0–19 letnikov na 1.000 prebivalcev v specialistični zunajbolnišnični zdravstveni duševnega zdravja dejavnosti, pri katerih je bil razlog obravnave duševna motnja, ločeno po spolu, 2015–2021 V prvem delu kazalnika prikazujemo hos- pitalizacije za psihiatrično zdravljenje mladoletnih oseb. V drugem delu kazalnika so vključene obravnave duševnih in vedenjskih motenj na sekundarni zdravstveni ravni za mlade od 0 do 19 let. Slika 11.3.a. Stopnja hospitalizacij otrok in mladostnikov za psihiatrično zdravljenje na 1.000 mladoletnih oseb, ločeno po spolu, 2015–2022 Do leta 2020 je bilo v specialistično zuna- jbolnišnično obravnavo duševnih motenj vključenih več fantov kot deklet. Vrh stopnje zaključenih obravnav je bil dosežen leta 2019 pri obeh spolih. V letu 2021 je pa je stopnja zaključenih obravnav pri dekletih presegla stopnjo zaključenih obravnav pri fantih. 11.4 Kapaciteta postelj na področju duševnega zdravja Stopnja hospitalizacij otrok in mladostnikov se je med letoma 2015 in 2022 povečala, zlasti Prikazujemo število vseh ležišč na 100.000 pri dekletih. Pomembno je omeniti, da je prebivalcev, ki so v Sloveniji na voljo v leta 2019 začela delovati enota za intenzivno okviru psihiatrične bolnišnične obravnave otroško in adolescentno psihiatrijo na Uni- in v posebnih socialnovarstvenih zavodih. verzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, kar je prispevalo k povečanju razpoložljive Slika 11.4. Število ležišč na 100.000 prebivalcev kapacitete postelj za hospitalizacije otrok in v psihiatrični bolnišnični obravnavi in v mladostnikov za psihiatrično zdravljenje. posebnih socialnovarstvenih zavodih 63 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja Od leta 2015 do 2022 se je kapaciteta ležišč v psihiatrični bolnišnični obravnavi zmanjšala. Po drugi strani se je med leti 2015 in 2021 kapaciteta ležišč v posebnih socialnovarstvenih zavodih povečala. Slika 12.1.b. Povprečna čakalna doba vseh, 12. Dostopnost in ki so vpisani na seznam in čakajo na prvo psihiatrično obravnavo glede na stopnjo enake možnosti nujnosti, 2020–2023 12.1 Čakalne dobe za storitve na področju duševnega zdravja Kazalnik se nanaša na čakalno dobo (v dnevih) vseh, ki so vpisani na seznam in čakajo na prvo psihiatrično obravnavo. Slika 12.1.a. Povprečna čakalna doba vseh, ki so vpisani na seznam in čakajo na prvo psihiatrično obravnavo ne glede na stopnjo nujnosti, 2014–2023 Med letoma 2020 in 2023 je pri vseh stopnjah nujnosti prišlo do povečanja povprečne čakalne dobe za prvo psihiatrično obravnavo. Izjema so obravnave s stopnjo hitro, pri katerih je bila povprečna čakalna doba leta 2023 nižja kot leta 2022. 12.2 Poraba psihoaktivnih zdravil Povprečna čakalna doba za prvo psihiatrično obravnavo je dosegla vrh leta 2022. V Prikazujemo porabo treh skupin psi- obdobju 2014–2023 je opazno rahlo hoaktivnih zdravil, in sicer N06A (an- podaljšanje povprečne čakalne dobe. tidepresivi), N05B (anksiolitiki) in N05A (antipsihotiki). Porabo zdravil prikazujemo izraženo v številu definiranih dnevnih odmerkov (DDD) na 1000 prebivalcev na dan. 64 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja Slika 12.2. Poraba psihoaktivnih zdravil (ATC N05A, N05B, N06A) v definiranih dnevnih odmerkih (DDD) na 1000 prebivalcev na dan V skladu z doktrino predpisovanja poraba anksiolitikov postopno pada, medtem ko poraba antidepresivov narašča. Prav tako narašča poraba antipsihotikov. Anksiolitiki in antidepresivi so pogosteje predpisani ženskam. Vir: NIJZ, 2023 65 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja 12.3 Neizpolnjene potrebe po mogle privoščiti, je v Romuniji (1,1 %), najvišji varovanju duševnega zdravja pa na Islandiji (33,7 %). zaradi finančnih razlogov Med leti 2014 in 2019 je v Sloveniji delež oseb, ki so v zadnjih 12 mesecih potrebovale Kazalnik predstavlja delež oseb, ki so v storitev s področja varovanja duševnega zadnjih 12 mesecih potrebovale storitev zdravja, pa si je niso mogle privoščiti narasel s področja varovanja duševnega zdravja za 0,9 odstotne točke, saj je leta 2014 znašal (npr. obisk pri psihologu ali psihiatru), pa 2,5 %. si je niso mogle privoščiti. Ocena deleža temelji na podatkih evropske raziskave Slika 12.3.b. Delež oseb, ki poročajo o Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu neizpolnjenih potrebah po varovanju (EHIS), ki je izvedena med splošnim pre- duševnega zdravja zaradi finančnih razlogov bivalstvom, starim 15 let ali več. v Sloveniji, ločeno po spolu in starostnih skupinah, 2019 Slika 12.3.a. Mednarodna primerjava deleža oseb, ki poročajo o neizpolnjenih potrebah po varovanju duševnega zdravja zaradi finančnih razlogov, 2019 O neizpolnjenih potrebah po varovanju duševnega zdravja zaradi finančnih razlogov v večji meri poročajo ženske in mlajše osebe. Mlajših žensk, starih od 15 do 24 let, ki si ne morejo privoščiti storitev s področja varovanja duševnega zdravja, je 11,2 %. Slika 12.3.c. Delež oseb, ki poročajo o neizpolnjenih potrebah po varovanju duševnega zdravja zaradi finančnih razlogov v Sloveniji, glede na stopnjo urbanizacije, 2019 Leta 2019 je v Sloveniji 3,7 % oseb poročalo, da so v zadnjih 12 mesecih potrebovale storitev s področja varovanja duševnega zdravja, pa si je niso mogle privoščiti. Delež je zelo podoben povprečju EU, ki je znašalo 3,4 %. Najnižji delež oseb, ki si storitev niso 66 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja Največji delež oseb, ki zaradi finančnih razlogov poročajo o neizpolnjenih potrebah po varovanju duševnega zdravja, prihaja z gosto poseljenih območij. Vir: Eurostat, 2023 12.4 Odzivnost in pretočnost Centrov za duševno zdravje Odzivnost Centrov za duševno zdravje prikazujemo z odzivnim časom v dnevih, glede na stopnjo nujnosti. V letu 2022 nekateri Centri za duševno zdravje odraslih bodisi še niso poročali o odzivnih časih bodisi še niso bili v celoti vzpostavljeni. Odzivni časi so prikazani ločeno glede na ambulantno in skupnostno obravnavo v posameznem centru. Slika 12.4.a. Odzivni časi v ambulantni obravnavi pri psihiatru v Centrih za duševno zdravje odraslih glede na stopnjo nujnosti, 2022 Odzivni časi v ambulantni obravnavi pri psihiatru se najbolj razlikujejo pri stopnjah nujnosti hitro in redno. Najkrajši odzivni čas pri stopnjah nujnosti hitro in redno je bil zabeležen v Logatcu, najdaljši pa v Trbovljah. Slika 12.4.b. Odzivni časi v ambulantni obravnavi pri kliničnem psihologu v Centrih za duševno zdravje odraslih glede na stopnjo nujnosti, 2022 67 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja O odzivnih časih v ambulantni obravnavi pri kliničnem psihologu je poročalo le majhno število Centrov za duševno zdravje odraslih. Najkrajši odzivni časi so bili zabeleženi v Kopru. Slika 12.4.c. Odzivni časi v skupnostni obravnavi Centrov za duševno zdravje odraslih glede na stopnjo nujnosti, 2022 Poročani odzivni časi kažejo, da je bil v Nekateri Centri za duševno zdravje letu 2022 najdaljši odzivni čas v skupnostni odraslih se v letu 2022 še niso vključili v obravnavi Centra za duševno zdravje Murska poročanje o številu vključitev in odpustov Sobota in Nova Gorica. iz obravnav. Primerljivost podatkov med različnimi centri je oslabljena zaradi Pretočnost Centrov za duševno zdravje različnih faz vzpostavljanja in razvoja prikazujemo s številom vključitev in posameznih centrov. Novoustanovljeni številom odpustov iz obravnav. Visoko centri običajno beležijo visoko število pretočni Centri za duševno zdravje so tisti, vključenih pacientov in hkrati malo ki imajo hkrati visoko število vključitev in odpustov. Z vzpostavitvijo celotne mreže, odpustov, nizko pretočni pa tisti, ki imajo znotraj katere bodo centri v dovršeni fazi hkrati nizko število vključitev in odpustov. razvoja, bo primerljivost podatkov med centri postajala vedno boljša. Slika 12.4.d. Število vključitev in odpustov iz ambulantnih obravnav v Centrih za duševno zdravje odraslih, IV. četrtletje 2022 68 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja Najboljša pretočnost je v ambulantni obravnavi Centrov za duševno zdravje Nova Gorica, Koper in Logatec. Slika 12.4.e. Število vključitev in odpustov iz skupnostnih obravnav v Centrih za duševno zdravje odraslih, IV. četrtletje 2022 Najboljša pretočnost je v skupnostni obravnavi Centrov za duševno zdravje Sevnica, Nova Gorica, Ormož, Domžale in Tolmin. Vir: NIJZ, 2023 69 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja 13. Kakovost in Leta 2018 je bilo 90,0 % hospitalizacij prostovoljnih, leta 2019 pa 89,6 %. varnost storitev Vir: NIJZ, 2023; Vrhovno sodišče Republike Slovenije, 2020 13.1 Neprostovoljne hospitalizacije za psihiatrično zdravljenje 13.2 Delež ponovno hospitaliziranih v psihiatrično Kazalnik prikazuje število hospitaliziranih ustanovo oseb za psihiatrično zdravljenje, razčlenjeno po prostovoljnih in ne- prostovoljnih hospitalizacijah. Kazalnik prikazuje delež oseb, ki so bile ponovno hospitalizirane za psihiatrično zdravljenje zaradi iste glavne diagnoze po Slika 13.2. Število prostovoljnih in ne- zaključeni prvi hospitalizaciji, glede na vse prostovoljnih hospitalizacij za psihiatrično hospitalizacije za psihiatrično zdravljenje. zdravljenje Delež ponovno hospitaliziranih je razdeljen v tri časovne intervale od odpusta: do 28. dneva po zaključeni prvi hospitalizaciji, od 28. dneva do enega leta ter več kot eno leto po zaključeni prvi hospitalizaciji. Slika 13.2. Delež ponovno hospitaliziranih za psihiatrično zdravljenje, izražen kot odstotek vseh hospitalizacij za psihiatrično zdravljenje, 2015–2022 70 Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja Delež ponovno hospitaliziranih v psihiatrično ustanovo se med leti 2015 in 2022 ni bistveno spremenil. Največ ponovnih hospitalizacij je zabeleženih v času od enega meseca do enega leta po zaključeni prvi hospitalizaciji. Vir: NIJZ, 2023 13.3 Pacienti, ki so hospitalizirani za psihiatrično zdravljenje skupaj več kot eno leto Dolgotrajna hospitalizacija je pomemben kazalnik v okviru prizadevanj za premik oskrbe iz bolnišničnega okolja v bolj skupnostno usmerjene storitve za duševno zdravje. Prikazujemo število oseb, ki so v Sloveniji hospitalizirane za psihiatrično zdravljenje skupaj več kot eno leto. Slika 13.3. Število oseb, ki so hospitalizirane za psihiatrično zdravljenje skupaj več kot eno leto Število oseb, ki so dolgotrajno hospitalizirane, je bilo skozi celotno obdobje 2011–2020 manjše od 50. Največ dolgotrajno hospi- taliziranih oseb na psihiatričnem zdravljenju je bilo leta 2017. Od takrat dalje se število dolgotrajno hospitaliziranih postopno zmanjšuje. Vir: WHO, European Health Information Gateway, 2021 71 72 Izidi na področju duševnega zdravja Izidi na področju duševnega zdravja Z izidi na področju duševnega zdravja države, ki ne razpolagajo s podatki o opisujemo različne vidike, ki segajo od prevalenci posameznih duševnih motenj, razširjenosti duševnih motenj in duševnega so preračunane z uporabo modelnih me- blagostanja do zdravstvenih, socialnih ta-analitičnih metod. in finančnih posledic, ki izhajajo iz stanja duševnega zdravja prebivalstva. Izidi Slika 14.1.a. Mednarodna primerjava zajemajo tudi kakovost življenja oseb, ki prevalence duševnih motenj s 95 % intervali se soočajo z duševno motnjo. Za celovito zaupanja, 2019 razumevanje duševnega zdravja so pomembni tako kazalniki psihopatologije kot tudi kazalniki pozitivnega duševnega zdravja. Ti vključujejo občutek sreče, zadovoljstva in smisla življenja, dobre medosebne odnose ter sposobnost prilagajanja. Izidi na področju duševnega zdravja pomagajo razumeti vpliv težav z duševnim zdravjem na posameznike in družbo ter opredeliti področja, ki zahtevajo posebno pozornost in ukrepe za izboljšanje stanja duševnega zdravja posameznikov in skupnosti. 14. Razširjenost duševnih težav in pozitivno duševno zdravje 14.1 Prevalenca duševnih motenj Ocena razširjenosti duševnih motenj temelji na podatkih iz baz Inštituta za zdravstvene meritve in vrednotenje (Institute for Health Metrics and Evaluation – IHME) ter zajema Prevalenca duševnih motenj v Sloveniji različne vrste duševnih motenj. IHME je leta 2019 znašala 12,6 %, kar je nižje od uporablja različne vire podatkov, kot povprečja držav EU, ki je bilo 15,3 %. Ocene so nacionalni zdravstveni registri, prevalence duševnih motenj se v državah EU raziskave, bolnišnični podatki in druge gibljejo od 11,2 % na Poljskem do 19,3 % na razpoložljive informacije, da bi razumeli Portugalskem. razširjenost in vpliv duševnih motenj na prebivalstvo. Vrednosti kazalnika za 74 Izidi na področju duševnega zdravja Slika 14.1.b. Prevalenca duševnih motenj po Slika 14.2.a. Mednarodna primerjava deleža spolu v Sloveniji, 2005–2019 oseb s simptomi, ki so značilni za veliko depresivno motnjo, 2019 Prevalenca duševnih motenj je pri ženskah višja kot pri moških. Med obdobjem 2005–2022 se je prevalenca duševnih motenj ohranila približno enaka oziroma se je pri obeh spolih zmanjšala za manj kot en odstotek. Vir: Institute for Health Metrics and Evaluation (IHME), 2019 14.2 Razširjenost simptomov velike depresivne motnje Ocena prevalence simptomov velike Ocena razširjenosti simptomov velike depresivne motnje v Sloveniji znaša 3,5 depresivne motnje izhaja iz evropske %, kar je višje od povprečja držav EU, ki raziskave Anketa o zdravju in zdravstvenem znaša 2,7 %. Enak delež simptomov je bil varstvu (EHIS), ki je izvedena med splošnim zabeležen tudi na Nizozemskem in v Franciji. prebivalstvom, starim 15 let ali več. Gre Višji deleži so bili zabeleženi le na Hrvaškem, za samooceno simptomov depresije, kjer v Luksemburgu, Belgiji, na Danskem in anketiranec s seznama izbere simptome, Švedskem. ki jih je doživljal v zadnjih dveh tednih pred anketiranjem, in pove pogostost simptomov. Ocena razširjenosti je delež oseb, ki so v zadnjih dveh tednih zaznale tako kombinacijo in pogostost simptomov, ki sta značilni za veliko depresivno motnjo. Kazalnik meri prevalenco v časovni točki (v času izvedbe raziskave). 75 Izidi na področju duševnega zdravja Slika 14.2.b. Delež oseb s simptomi, ki so 14.3 Sreča značilni za veliko depresivno motnjo v Sloveniji in EU-27, 2014 in 2019 Sreča se nanaša na subjektivno oceno osebe, koliko časa je bila v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem srečna (ves čas, večino časa, včasih, redkokdaj, nikoli). Vključene so osebe, stare 16 let ali več. Slika 14.3.a. Delež oseb po občutenju sreče v zadnjih 4 tednih pred anketiranjem Leta 2014 je bilo razširjenost simptomov velike depresivne motnje pri Slovenkah podobna povprečju EU, pri moških prebivalcih pa nekoliko pod povprečjem EU. Leta 2019 je prišlo med slovenskim pre- Leta 2022 je bilo 66 % ljudi nenehno ali bivalstvom do porasta simptomov velike večino časa srečnih, kar predstavlja večji depresije, še posebej pri moških. delež v primerjavi s prejšnjimi merjenji. Delež ljudi, ki so bili redkokdaj ali nikoli srečni, je bil Slika 14.2.c. Delež oseb s simptomi, ki leta 2022 podoben deležu iz leta 2018, pri so značilni za veliko depresivno motnjo, čemer je bil za eno odstotno točko višji kot Slovenija, 2019 leta 2013. Slika 14.3.b. Delež oseb, ki so v zadnjih 4 tednih pred anketiranjem občutili srečo ves čas ali večino časa, ločeno po spolu in starosti, 2022 Razširjenost simptomov depresije je rahlo večja pri ženskah. Pri osebah, starih 75 let in več, je delež tistih s simptomi velike depresivne motnje višji kot pri mlajših udeležencih. Izstopajo tudi ženske, stare od 15 do 24 let, pri katerih delež velike Med spoloma ni bistvenih razlik v doživljanju depresivne motnje znaša 5,7 %. sreče, vendar opažamo, da se delež oseb, ki so bili ves čas ali večino časa srečni, zmanjšuje Vir: Eurostat, 2023; NIJZ, 2023 s starostjo. Vir: SURS, 2023 76 Izidi na področju duševnega zdravja 14.4 Osamljenost čas ali večino časa. Po dopolnjenem 25. letu rahlo narašča delež oseb, ki so izrazile Osamljenost se nanaša na subjektivno občutek osamljenosti ves čas ali večino časa. oceno osebe, koliko časa se je v zadnjih Vir: SURS, 2023 štirih tednih pred anketiranjem počutila osamljeno (ves čas, večino časa, včasih, redkokdaj, nikoli). Vključene so osebe, stare 16 let ali več. 14.5 Zadovoljstvo z življenjem Slika 14.4.a. Delež oseb po občutenju Kazalnik se nanaša na oceno splošnega osamljenosti v zadnjih 4 tednih pred an- zadovoljstva z življenjem na lestvici od ketiranjem 0 do 10 (višja ocena označuje višje za- dovoljstvo). Slika 14.5.a. Mednarodna primerjava splošnega zadovoljstva z življenjem, 2022 Leta 2022 je bilo 4 % ljudi ves čas ali večino časa osamljenih, kar predstavlja enak delež kot v letu 2018. Delež ljudi, ki se redkokdaj ali nikoli počutijo osamljene, je bil v letu 2022 za dve odstotni točki nižji v primerjavi s prejšnjim merjenjem. Slika 14.4.b. Delež oseb, ki so v zadnjih 4 tednih pred anketiranjem občutili osamljenost ves čas ali večino časa, ločeno po spolu in starosti, 2022 Povprečna ocena splošnega zadovoljstva z življenjem v Sloveniji znaša 7,5, kar je višje od povprečja držav EU, ki je 7,1. Razen Bolgarije, kjer je povprečna ocena 5,6, je povprečna ocena zadovoljstva z življenjem v vseh vključenih državah najmanj 6,5. Najvišjo Delež oseb, ki se počutijo osamljene, je stopnjo zadovoljstva izražajo Avstrijci s najvišji pri ženskah, starih od 16 do 24 let, povprečno oceno 7,9. kjer znaša 11 %. V isti starostni skupini je 3 % moških izrazilo občutek osamljenosti ves 77 Izidi na področju duševnega zdravja Slika 14.5.b. Splošno zadovoljstvo z življenjem 14.6 Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji in EU-27 pri šolarjih Kazalnik se nanaša na odstotek mladostnikov, ki so na lestvici od 0 do 10 (10 označuje najboljše možno življenje zate, 0 pa najslabše možno življenje zate) označili odgovor več kot 9. Kazalnik izhaja iz ankete Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC). Slika 14.6.a. Delež mladostnikov, ki so zelo zadovoljni z življenjem, ločeno po spolu in starosti, 2022 Zadovoljstvo z življenjem v EU med letoma 2013 in 2022 ostaja podobno. V Sloveniji se je med leti 2013 in 2021 rahlo povečalo, nato pa ostalo nespremenjeno v letu 2022. Slika 14.5.c. Splošno zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji po spolu in starosti, 2022 Pri anketiranju v letu 2022 je bilo s svojim življenjem zelo zadovoljnih 28,5 % mladostnikov. Zadovoljstvo z življenjem se pomembno slabša od 11. do 17. leta. V starostnih skupinah 13, 15 in 17 let fantje Moški in ženske so bili leta 2022 podobno poročajo o večjem zadovoljstvu s svojim zadovoljni z življenjem. Rahlo višje za- življenjem v primerjavi z dekleti, v starostni dovoljstvo je sicer prisotno pri ženskah v skupini 11 let ni razlik med spoloma. starostnih skupinah nad 35 let. Starost se zdi pomembnejši dejavnik, saj je zadovoljstvo v starostni skupini 75 let in več bistveno nižje v primerjavi s starostno skupino od 25 do 34 let, kjer je bilo zadovoljstvo z življenjem najvišje. Vir: Eurostat, 2023 78 Izidi na področju duševnega zdravja Slika 14.6.b. Delež mladostnikov, ki so zelo zadovoljni z življenjem, ločeno po spolu in starosti, 2002–2022 V obdobju 2002–2022 se odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni z življenjem, ni pomembno spremenil. Vir: NIJZ, 2023 14.7 Verjetnost depresije, Slika 14.7.a. Delež mladostnikov, ki imajo simptomi anksioznosti in povišano verjetnost depresije, visoko stopnjo simptomov anksioznosti in razmišljajo o tem, razmišljanje o samomoru pri da bi poskušali narediti samomor, ločeno po šolarjih spolu in starosti, 2022 Podatki o povišani verjetnosti depresije, visoki stopnji simptomov anksioznosti in razmišljanju o samomoru pri šolarjih izhajajo iz ankete Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC). Povišana verjetnost depresije predstavlja delež mladostnikov, ki so na lestvici SZO-5 s petimi trditvami o počutju v zadnjih dveh tednih dosegli rezultat 28 točk ali manj (0–28 točk), kar kaže slabo kakovost življenja in povečano verjetnost depresije. Visoka stopnja simptomov anksioznosti (GAD-7) predstavlja odstotek mladostnikov, ki so na lestvici dosegli 17 ali več točk od skupno 21 točk. Razmišljanje o tem, da bi poskušal narediti samomor, se nanaša na odstotek mladostnikov, ki so odgovorili pritrdilno na vprašanje »Ali si v zadnjih 12 mesecih kdaj resno razmišljal/-a o tem, da bi poskušal/-a narediti samomor?«. 79 Izidi na področju duševnega zdravja Ob anketiranju v letu 2022 je malo več kot Približno 16,6 % mladostnikov je v zadnjem petina mladostnikov dosegla rezultat, ki letu resno razmišljalo o poskusu samomora. kaže na slabo kakovost življenja in povišano Mladostniki v starostnih skupinah 13, 15 in 17 verjetnost depresije, pri čemer je odstotek let razmišljajo o poskusu samomora približno pomembno višji pri dekletih. Najnižji odstotek enako pogosto, medtem ko najmanjše število se pojavi v starostni skupini 11 let, medtem teh misli opazimo pri 11-letnikih. V starostni ko je najvišji v starostnih skupinah 15 in 17 skupini 11 let ni opaziti razlik med spoloma let. Približno 6,7 % mladostnikov je doseglo v pojavljanju samomorilnih misli, medtem visoko stopnjo simptomov anksioznosti, ki ko je bilo pri drugih starostnih skupinah se zvišuje do 15. leta in je v vseh starostnih razmišljanje o poskusu samomora veliko bolj skupinah pomembno višji pri dekletih kot pri pogosto pri dekletih. fantih. Slika 14.7.b. Delež mladostnikov, ki imajo povišano verjetnost depresije, ločeno po spolu in starosti, 2018–2022 V obdobju 2018–2022 se je odstotek mladostnikov s povišano verjetnostjo depresije pomembno povišal v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, razen pri 11-letnih fantih. Slika 14.7.c. Delež 15- in 17- letnikov, ki razmišljajo o tem, da bi poskušali narediti samomor, ločeno po spolu in starosti, 2014–2022 V obdobju 2014–2022 se je pri obeh spolih močno povečal odstotek 15-letnih mladostnikov, ki resno razmišljajo o poskusu samomora. Pri 17-letnikih se je med obdobjem 2018–2022 pri dekletih povečal odstotek tistih, ki so razmišljale o samomoru, medtem ko pri fantih niso zaznane pomembne razlike. Vir: NIJZ, 2023 80 Izidi na področju duševnega zdravja 15. Zdravstveni, Umrljivost zaradi samomora v Sloveniji je med najvišjimi med članicami EU. Leta socialni in finančni 2020 je povprečni starostno standardizirani izidi samomorilni količnik v EU znašal 10,2, v Sloveniji pa 17,0. 15.1 Umrljivost zaradi Slika 15.1.b. Standardizirana umrljivost zaradi samomora v Sloveniji in EU-27 samomora V namene mednarodne primerjave in prikaza trendov umrljivosti zaradi samomora prikazujemo standardizirano stopnjo umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Standardizirana stopnja omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev. Slika 15.1.a. Mednarodna primerjava stan- dardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomora, 2020 Kljub nihanju v posameznih letih v Sloveniji, bodisi zaradi upada ali prirasta števila samomorov, lahko ugotovimo, da je v obdobju 2011–2020 količnik samomora rahlo upadel, kar je značilno tudi za povprečje držav EU. 81 Izidi na področju duševnega zdravja Slika 15.1.c. Samomorilni količnik v Sloveniji po starosti in spolu, 2022 Za primerjavo po spolu, starosti in regijah samomorov manj. Med vzhodnimi regijami v Sloveniji prikazujemo nestandardizirani izstopa Koroška, kjer je v primerjavi z letom samomorilni količnik na 100.000 prebivalcev. 2021 prišlo do povečanja količnika samomora, Samomorilni količnik narašča s starostjo zlasti visok je samomorilni količnik pri moških. in je najvišji v višjih starostnih skupinah. Največji upad števila samomorov v letu 2022 Razmerje med spoloma v letu 2022 je bilo (v primerjavi z letom 2021) smo zabeležili v 3,9, kar pomeni, da so moški skoraj štirikrat Podravski regiji (20 samomorov manj). pogosteje umirali zaradi samomora v primerjavi z ženskami. Vir: Eurostat, 2023; NIJZ, 2023 Slika 15.1.d. Regijski prikaz samomorilnega količnika v Sloveniji, 2021 in 2022 15.2 Umrljivost zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov Prikazujemo standardizirano stopnjo umrljivosti zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Gre za mero, ki omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev. Upoštevana je umrljivost zaradi vzrokov, za katere je iz literature znano, da so povezani z uživanjem alkohola. Poudariti je potrebno, da gre za Med bolj ogrožena področja spadajo okviren kazalnik in ne za oceno umrljivosti vzhodne statistične regije, medtem ko je zaradi alkohola, ki je bolj zapletena in jo pojavnost samomora v zahodnih statističnih je težje izračunati. V kazalnik so všteti regijah nižja. Leta 2022 so izstopale Goriška, naslednji vzroki: rak na požiralniku in grlu, Obalno kraška in Gorenjska regija, ki spadajo sindrom odvisnosti od alkohola, kronična med zahodne regije v državi, kjer je sicer bolezen jeter in ciroza ter vsi zunanji vzroki. 82 Izidi na področju duševnega zdravja Slika 15.2.a. Mednarodna primerjava stan- prebivalcev. Od takrat dalje ponovno dardizirane stopnje umrljivosti zaradi opažamo rahlo zviševanje. Umrljivost zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov, 2019 alkoholu pripisljivih vzrokov v Sloveniji je v celotnem obdobju 2001–2019 presegala povprečje držav EU. Vir: WHO, European Health Information Gateway, 2021 15.3 Bolniški stalež zaradi duševnih in vedenjskih motenj Kazalnik je izražen v obliki indeksa frekvence (število primerov na 100 zaposlenih) in predstavlja število oseb na 100 zaposlenih, ki so bile v obdobju enega leta v bolniškem staležu zaradi diagnoz, ki spadajo v skupino duševnih in vedenjskih motenj (skupina MKB-10 = V). Slika 15.3.a. Bolniški stalež zaradi duševnih in Podatki iz leta 2019 kažejo, da je umrljivost vedenjskih motenj v Sloveniji, ločeno po spolu zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov v Sloveniji 78,3 na 100.000 prebivalcev, kar je visoko nad povprečjem držav EU, ki znaša 52,0. Slika 15.2.b. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov v Sloveniji in EU-28 Leta 2022 je bilo 3,3 žensk na 100 zaposlenih v bolniškem staležu zaradi duševnih in vedenjskih motenj, medtem ko je bilo takih 1,4 moških. Pojavljanje bolniškega staleža zaradi duševnih in vedenjskih motenj se podobno spreminja skozi leta pri obeh spolih. Umrljivost zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov se je v obdobju 2001–2019 zmanjšala tako v Sloveniji kot v EU. Najnižja umrljivost zaradi teh vzrokov je bila v Sloveniji dosežena leta 2014, ko je znašala 72,0 na 100.000 83 Izidi na področju duševnega zdravja Slika 15.3.b. Bolniški stalež zaradi duševnih in Slika 15.4.a. Mednarodna primerjava vedenjskih motenj po spolu in starosti, 2022 nezmožnosti prilagojenih let življenja (DALY) zaradi duševnih motenj in motenj, vezanih na uživanje psihoaktivnih snovi s 95 % intervali zaupanja, 2019 Ženske v vseh starostnih skupinah so pogosteje v bolniškem staležu zaradi duševnih in vedenjskih motenj v primerjavi z moškimi. Največ primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih je v starostnih skupinah od 20 do 44 let ter od 45 do 64 let. Vir: NIJZ, 2023 15.4 Nezmožnosti prilagojena leta življenja zaradi duševnih motenj in motenj, vezanih na uživanje psihoaktivnih snovi Ocena nezmožnosti prilagojenih let življenja (Disability-adjusted life years – DALY) temelji na podatkih iz baz Inštituta za zdravstvene meritve in vrednotenje ((Institute for Health Metrics and Intervali zaupanja pri ocenah DALY zaradi Evaluation – IHME). DALY je ena izmed ocen duševnih motenj so precej široki. To pomeni, bremena bolezni, ki je izražena v številu da so ocene manj natančne in otežujejo izgubljenih let zaradi slabega zdravja, in- natančno primerjavo med državami. V oceni validnosti ali prezgodnje smrti. IHME za DALY zaradi duševnih motenj se Slovenija izračun vrednosti uporablja različne vire bistveno ne razlikuje od povprečja držav EU, podatkov, kot so nacionalni zdravstveni enako velja za oceno DALY zaradi motenj, registri, raziskave, bolnišnični podatki povezanih z uživanjem psihoaktivnih snovi. in druge razpoložljive informacije, da bi razumeli razširjenost in vpliv duševnih motenj na prebivalstvo. 84 Izidi na področju duševnega zdravja Slika 15.4.b. Nezmožnosti prilagojena leta Slika 15.5.a. Mednarodna primerjava deleža življenja (DALY) zaradi duševnih motenj in gospodinjstev, ki porabijo za zdravje več kot motenj, vezanih na uživanje psihoaktivnih 10 % celotnega proračuna gospodinjstva snovi v Sloveniji, 2015-2019 V obdobju 2015–2019 se breme zaradi duševnih motenj in breme motenj, povezanih z uživanjem psihoaktivnih snovi, nista pomembno spremenila. Vir: Institute for Health Metrics and Evaluation (IHME), 2019 Prikazujemo primerjavo držav WHO Evropske regije z visokim dohodkom, kamor 15.5 Delež gospodinjstev, ki se uvršča tudi Slovenija. Navedeni so podatki porabijo za zdravje več kot zadnjih meritev posameznih držav, pri čemer se leta zadnje meritve razlikujejo. Leta 2018 10 % celotnega proračuna je v Sloveniji 3,7 % gospodinjstev za zdravje gospodinjstva porabilo več kot 10 % celotnega proračuna gospodinjstva. Kazalnik predstavlja delež prebivalstva, katerega izdatki gospodinjstev za zdravje Slika 15.5.b. Delež gospodinjstev v Sloveniji, ki presegajo 10 % skupnih izdatkov ali porabijo za zdravje več kot 10 % celotnega dohodka gospodinjstva. Izdatki gos- proračuna gospodinjstva podinjstev za zdravje vključujejo formalna in neformalna plačila, opravljena v času prejemanja katerekoli vrste oskrbe (promocijske, kurativne, rehabilitacijske, paliativne ali dolgotrajne oskrbe), ki jo zagotovi katerakoli vrsta izvajalca. Zdravstveni izdatki, ki se upoštevajo pri izračunu kazalnika, se nanašajo na plačila iz žepa (angl. Out-Of-Pocket). 85 Izidi na področju duševnega zdravja Delež gospodinjstev z visoko porabo za zdravje je bil najvišji leta 2010 in najnižji leta 2015. Ob zadnji meritvi leta 2018 je bil delež gospodinjstev z visoko porabo za zdravje ponovno višji za 1,2 odstotni točki v primerjavi z letom 2015. Vir: WHO, Global Health Observatory, 2023 16. Kakovost življenja oseb z izkušnjo 16.1 Komorbidnost duševnih motenj Z besedo komorbidnost označujemo sopojavnost vsaj dveh bolezni ali motenj. Kazalnik temelji na evropski raziskavi Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS), ki je izvedena med splošnim prebivalstvom, starim 15 let ali več. Udeleženci so označili, ali so imeli v zadnjih 12 mesecih katero izmed bolezni ali bolezenskih stanj. Vprašanje ne vsebuje specifičnih navodil glede tega, ali je bolezen diagnosticiral zdravnik ali ne. Udeleženci so lahko poročali o duševnih motnjah (depresija, anksioznost, druge duševne težave) ali drugih kroničnih boleznih (astma, kronični bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen, emfizem, srčni infarkt ali kronične posledice srčnega infarkta, koronarna srčna bolezen, hipertenzija, kronična okvara hrbta ali vratu, sladkorna bolezen, rak). Slika 16.1.a. Prisotnost duševnih motenj v Izmed vseh sodelujočih v raziskavi je 13,1 zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, 2019 % oseb poročalo, da so v preteklih 12 mesecih doživljali depresijo, tesnobo ali druge duševne težave. 8,1 % anketirancev je poročalo o eni duševni motnji, medtem ko je 5,0 % sodelujočih navajalo vsaj dve različni duševni motnji. 86 Izidi na področju duševnega zdravja Slika 16.1.b. Prevalence kroničnih bolezni pri osebah z duševno motnjo v primerjavi s celotno populacijo, 2019 Med tistimi, ki so poročali o duševni motnji, jih je 70 % hkrati poročalo o vsaj še eni drugi kronični bolezni.. To pomeni, da je pri 70 % oseb z duševno motnjo prisotna komorbidnost z drugo kronično boleznijo. Prevalenca katerekoli kronične bolezni, kot tudi posameznih fizičnih kroničnih bolezni, je višja med osebami z duševno motnjo v primerjavi s celotno populacijo. Slika 16.1.c. Prevalence kroničnih bolezni pri osebah z duševno motnjo v primerjavi s celotno populacijo, ločeno po spolu in starostni skupini, 2019 Pojavnost kroničnih bolezni pričakovano narašča s starostjo. Pojavljanje kroničnih bolezni je višje pri osebah z duševno motnjo v primerjavi s celotnim naborom anketirancev v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih. Vir: NIJZ, 2023 87 Seznam kazalnikov Dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti spremljanja Hrupno okolje duševnega zdravja Onesnaženost zraka Diskriminacija in nasilje Seznam vključuje vse ključne kazalnike spremljanja javnega duševnega zdravja, Prijavljeni primeri nasilja v družini vključno s tistimi, za katere v trenutni Obremenjujoče izkušnje v otroštvu publikaciji še nimamo razpoložljivih podatkov Vrstniško nasilje za Slovenijo. Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Determinante duševnega Izrečene kazenske sankcije zdravja Družbena in družinska povezanost Enake možnosti Zaznana družbena podpora Vrzel stopnje delovne aktivnosti med Socialna in kulturna vključenost spoloma Vključenost v prostovoljno delo Neprilagojena plačna vrzel med spoloma Podpora družine, šole in prijateljev pri Vrzel med spoloma v terciarnem izo- šolarjih braževanju Spolna segregacija na trgu dela Usklajevanje dela in družinskega življenja Izobraževanje Zgodnja opustitev izobraževanja in us- posabljanja Ekonomske determinante Udeležba odraslih v učenju Stopnja dolgotrajne brezposelnosti Nizka pismenost učencev in učenk Stopnja tveganja socialne izključenosti Prisotnost inkluzivnega izobraževanja Ginijev količnik plač Stabilnost zaposlitve Življenjski slog in zdravje Dohodek gospodinjstva Standardizirana stopnja umrljivosti Samoocena zdravja Življenjske razmere Samoocena zdravja pri šolarjih Stopnja prenaseljenosti stanovanja Telesna bolečina Naseljena stanovanja, ki nimajo vseh Dolgotrajne bolezni ali zdravstvene težave elementov osnovne infrastrukture Telesna zmogljivost otrok Kriminal, nasilje in vandalizem v okolišu Dostop do površin za rekreacijo 88 Uporaba psihoaktivnih snovi in Dostopnost in enake možnosti zasvojenosti Čakalne dobe za storitve na področju Uživanje konoplje in drugih psihoaktivnih duševnega zdravja snovi Odzivnost in pretočnost centrov za Visoko tvegano opijanje duševno zdravje Problematična uporaba digitalnih tehnologij Poraba psihoaktivnih zdravil pri šolarjih Neizpolnjene potrebe po varovanju Razširjenost nekemičnih zasvojenosti duševnega zdravja zaradi finančnih razlogov Sistemi in storitve na področju duševnega zdravja Kakovost in varnost storitev Neprostovoljne hospitalizacije za Upravljanje in financiranje psihiatrično zdravljenje Lokalne skupine ali mreže na področju Delež ponovno hospitaliziranih v duševnega zdravja psihiatrično ustanovo Izdatki za programe duševnega zdravja Pacienti, ki so hospitalizirani skupaj več kot eno leto Izdatki za prostovoljstvo Odpadli kontrolni pregledi Razpoložljiva delovna sila Delavci v storitvah duševnega zdravja za Izidi na področju duševnega celotno populacijo zdravja Delavci v storitvah duševnega zdravja otrok in mladostnikov Razširjenost duševnih težav in pozitivno duševno zdravje Vključenost svojcev in oseb z izkušnjo Prevalenca duševnih motenj Razširjenost simptomov velike depresivne Razpoložljivost in uporaba storitev motnje Uporabniki storitev dnevnih centrov Sreča Obravnave odraslih v storitvah duševnega Osamljenost zdravja Zadovoljstvo z življenjem Obravnave otrok in mladostnikov v storitvah duševnega zdravja Zadovoljstvo z življenjem pri šolarjih Kapaciteta postelj na področju duševnega Verjetnost depresije, simptomi anksioznosti zdravja in razmišljanje o samomoru pri šolarjih Kapaciteta postelj za bolnišnično obravnavo otrok in mladostnikov Razpoložljivost storitev na področju duševnega zdravja 89 Zdravstveni, socialni in finančni izidi Statistični urad Republike Slovenije Umrljivost zaradi samomora (SURS) Umrljivost zaradi alkoholu pripisljivih  Življenjski pogoji (EU-SILC) vzrokov  Aktivno in neaktivno prebivalstvo (ANP) Bolniški stalež zaradi duševnih in vedenjskih  Regijski popis prebivalstva, gospodinjstev motenj in stanovanja Nezmožnosti prilagojena leta življenja  Podatkovne zbirke SURS zaradi duševnih motenj in motenj, vezanih na uživanje psihoaktivnih snovi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) Delež gospodinjstev, ki porabijo za zdravje več kot 10 % celotnega proračuna gos-  Z zdravjem povezan vedenjski slog podinjstva (CINDI)  Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) Kakovost življenja oseb z izkušnjo  Nacionalna raziskava o zdravju in Komorbidnost duševnih motenj zdravstvenem varstvu (EHIS) Vrzel v umrljivosti oseb z duševnimi  Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu motnjami in drugih drogah ((ATADD)  Podatkovne zbirke NIJZ Viri podatkov in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) informacij  Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Podatki in informacije v tej publikaciji temeljijo predvsem na nacionalnih in evropskih uradnih statističnih podatkih. Pedagoški inštitut (PEI) Opisi metodologij so na voljo v posameznih  Program mednarodne primerjave podatkovnih zbirkah. dosežkov učencev (PISA) Eurostat Laboratorij za diagnostiko telesnega in  Raziskava delovne sile (EU-LFS) gibalnega razvoja, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani  Raziskovanje o strukturi plače (SES)  Študija SLOfit  Evropski statistični sistem (ESS)  Življenjski pogoji (EU-SILC)  Evropska anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS)  Administrativne zbirke podatkov držav 90 Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV) Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) WHO Europe – European Health Information Gateway Inštitut za zdravstvene meritve in vrednotenja (IHME) Nekatere dodatne podatke so zagotovili:  Ministrstvo za notranje zadeve, Policija  Ministrstvo za javno upravo  Vrhovno sodišče Republike Slovenije 91 Document Outline Okvir spremljanja duševnega zdravja Povzetek 1. Enake možnosti 1.1 Vrzel stopnje delovne aktivnosti med spoloma 1.2 Neprilagojena plačna vrzel med spoloma 1.3 Vrzel med spoloma v terciarnem izobraževanju 1.4 Spolna segregacija na delovnem mestu 1.5 Usklajevanje dela in družinskega življenja 2.4 Stabilnost zaposlitve 2.5 Dohodek gospodinjstva 3. Življenjske razmere 3.1 Stopnja prenaseljenosti stanovanja 3.2 Naseljena stanovanja, ki nimajo vseh elementov osnovne infrastrukture 3.3 Kriminal, nasilje in vandalizem v okolišu 3.5 Dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti 3.6 Hrupno okolje 3.7 Onesnaženost zraka 4.3 Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti 5.4 Podpora družine, šole in prijateljev pri šolarjih 9. Upravljanje in financiranje 14.7 Verjetnost depresije, simptomi anksioznosti in razmišljanje o samomoru pri šolarjih 14.6 Zadovoljstvo z življenjem pri šolarjih 14.5 Zadovoljstvo z življenjem 14.4 Osamljenost 14.3 Sreča 14.2 Razširjenost simptomov velike depresivne motnje 14.1 Prevalenca duševnih motenj 15. Zdravstveni, socialni in finančni izidi 15.1 Umrljivost zaradi samomora 15.2 Umrljivost zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov 15.3 Bolniški stalež zaradi duševnih in vedenjskih motenj 15.4 Nezmožnosti prilagojena leta življenja zaradi duševnih motenj in motenj, vezanih na uživanje psihoaktivnih snovi 15.5 Delež gospodinjstev, ki porabijo za zdravje več kot 10 % celotnega proračuna gospodinjstva 16. Kakovost življenja oseb z izkušnjo 16.1 Komorbidnost duševnih motenj Seznam kazalnikov spremljanja duševnega zdravja Viri podatkov in informacij