o 2 . Štev. Novo mesto. íáí). jiuniîirjîi ItHO. WW, letnik. DOLENJSE NOVIC Izhajajo 10. in 25. vsaccfi-a iiiescca. Cena jim je s ipo.štiiino vred 7.& cc]o leto naprej 2 K. za po! leta 1 K. Xaroiiiiiiia za NciiK^ijo, Bosno in (Iniire evropske države zna.ša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krujec nasi, v Xovem niestn. Gospodarstvo. Ali so živinorejske zadruge potrebne za nas? Našo živinorejo je trelia izholjáevati v enem in dni-gera ozint. Delati je na to, (ia postane nasa živina aploli več vredna, da poatane tep^e rasti in boljša za užitek. Delati je na to, da redimo dobre plemenjake, dobre krave, da ae peramo z domaèo rejo, da povzdif^nemo pridelek knnc itd. itd. Marsikaj dobrega doseže laliko posamezni živinorejec. ako se loti Živinoreje s potrebnim zanimanjem in umevanjem. S skrbnim odbiranjem plemenih živali, z dobrim krmljenjcTi, s popravljanjem slabili hlevov itd. se da mnogo dobrega storiti. V rokah skrbnega žjvinorejrta bo vea reja bolj vspeana. Vsťga pa ne zmore posameznik, zlaati mali posestnik ne. V živinoreji imamo nekatere skupne zadeve, katerih se je treba na vsak način skupno poprijeti, ako naj dosežemo boljše vspelie. Za izgled navajam n. pr. rejo pleme-njakov. l'a reja je dandanes prepiišěena sama sebi in dobri volji posameznih živinorejcev. Ako je v kraju dosti plemenjakov, je to slučaj, kajti naU živinorejci se v celoti prav za prav čisto niČ ne brigajo za to rejo. Zgodi se zaraditega prav rado, da manjka plemenjakov, še raji pa. da so plemenjaki slabi in nepripravni. Mi imamo sicer postavo za rejo goveje živine, ki predpisuje občinam rejo potrebnega števila bikov in bikov prikladnih plemen, ali ta postava ni mogla dosedaj prisiliti naših občia, da hi skrbele za rejo potrebnili in pripravnih plemenjakov, Dokler je pa pripuščena ta reja golemu slučaju, toliko časa ni misliti na vspesen napredek ! V takih razmerah je reja zmeraj bolj ali manj pomanjkljiva, na veliko Škodo poBameznim živinorejcem in celi živinoreji. Da se temu nedostatku naše živinoreje odpomore, so se ustanovile že marsikod živinorejske zadruge. Prizadeti živinorejci so se združili in prevzeli skrb, da se popolni in izboljša reja plemenjakov. Vsak je prispeval po svojih močeh, da se je dobil potrebni denar za nakup dobrili plemenjakov. Največ je pa izdala podpora, ki so jo dobile take zadruge od dežele in države. In tako kakor drugod moramo tudi pri nas delati ! Spričo slabih razmer, v katerih se nahaja reja potrebnih plemenjakov, ne smemo rok križem držati, ampak pobrigati se moramo sami, da se reja izboljša. Zato bo pa tudi nam kazalo, da se združimo v živinijrejske zadruge in da skupno pospešujemo in zboljštijemo rejo potrebnih plemenjakov. '1'ake zadruge pa tiicii na drug način pospešujejo živinorejo in sicer s tem, vi.000 K za dež. gledišče iz 1. 1892. 1'roti razširjanju davka na vino se izreče zbornica sofjlasno ter sc sprejmeta nastopni: Resolucija 1. Vinogradnikom naj bi se dovolilo prodajati svoj lasten vinski pridelek v količinah čez V« h) brez zadajanja. — Resolucija 2. Državna oblast se pozivna, da pospo-Hiij)' prodajo vina s podporo vinoj^radniških zadrug z znižanjem prevoznine na železnicah irt za vinogradništvo iigminimi carinskimi pogodbami. Pri razpravi j^ovori jtoslanec Matjašič, ki sc pridružuje poročevalčevim izvajanjem. Će se ta davek uvede, je vinogradnik uničen. Le glejte sedanjo nizko ccne, če pa jjride še višji davek, bo prisiljen, da opusti vinogradni.štvo. — ( Dr. Šuštcr.šič: Tako je!) Računski sklepi, ki večinoma žc od 1. lííOO niso hili odobreni, sc pretresajo ter potrdijo. Tako rač. sklep prisilno delavnice, o učiteljskem perizijskCm zakladu, normalnošolskem zakladu, ustanovnih zakladih, pokojninskem zakladtideželnihuslužhenccv, dež. kulturnem zakladu, muzejskem zakladu, melioracijskem, bolni-šnem, blazničnem, porodni.sničnem, najdeníšničncm, imkojiiinskcm zakladu okrožnih zdravnikov, gledališkem zakladu. — Dež. odbornik .larc utemelji svoj predlog zoper nečuveno postopanje mlekarskih nadzornikov i/. Gradca, ki so pri raznih mlekarnah na.šim kmetom izvrgli mleko iz ničevih razlogov ter jim naložili kazni 14.000 K. N'aj se rajši u.stanovi v Ljuliljiini prcizkuševališče. — O.^krbni.stvo dež. bláznice na Studencu je prodalo od lubadarja po,Škodovani les iz gozda Podmolnikom. „Narod" je napaiiel dež. odbornika dr. Lam[»eEa, da je on pfodat gozd vreden 80.000 K za lii.OOO K. Ia obravnave se je razvidclo, da dr. Lampe s to zadevo ni imel čisto nič opraviti, ampak že prej dež. odbornik dr, Tavčar. Dr. Tavčar in dr. Trillcr sta v javni seji !>ni!uala, da se je „Narod" zlagal it) dr. Lampetu storil krivico. Dne 14. jan. je bila lil. seja, v kateri jo rc.Šena tndi prošnja holnice v Kandiji. — O potrebi raz.širjonja kandijske bolni.iuice. Z ozirom na razširjenje kandijske l)0lnišnice poroča zbornici v imenu deželnega odbora dr. Lampe: Del zbor blagovoli skleniti: „Kot roden prispevek bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je v prihodnje v proračun deželnega zaklada vstavljati 20.000 K namesto do.sedanjih 12.0O0 K; za razširjenje poslopja se dovoli enkratni prispevek SJO.OOO K in brezobrestno [wsojilo ■HO.OOU K; posojilo je vračati od leta lííáO dalje v letnih obrokih po HlOO K. Na to se obravnava proračun za I, liJlO. — Odobri se muzejski zaklad v zmislu deloma že izvršene preosnove. — Isto-tako obvelja proračun prisilne delavnice. L'oslanec dr. Oražen graja nekatere stvari, na kar mu odvrne po.slanec groť Barbo; zakaj ni kot hišai zdravnik takrat po svoji dolžnosti naznanil. kar l)i bilo treba odstraniti in zboljšiiti. Potrdi se [iroračiin gk-diščnega zaklada. Dr. Triller priporoča, naj se pogaja deželni odbor z magistratom, da prevzame gledišče Ljultljana za 1 OO.OIK) K. • ' A )ioročcvalec Kobi omenja, da magistrat ne prevzame dolgu ■ 100,000 iC na kar se dr. Triller začudi nskoč, da magistratni spi.'^ ni prav formuliran. Sicer pa naj se (logajauja še na dalje vršo. Gr ms ka sola. Poročovalec groť Margheri predlaga: Odobri naj se proračun grmskoga zaklada za leto IStlO. Proračun izkazuje potrebščin: .šola ^!).00.5 K, internat i)700 K, .šolsko gospodarstvo 10.4/J7 K, prispevek k pokojninskemu zakladu uslužbeiicov ;1800 K, skupaj fiii.f)42 kron. Pokritje.so proračuna: di'žavna podpora 4800, šolnine 400, internat 4686, iz .šolskega gospodarstva 4000, skupaj torej 13 88tí Iv. Primanjkljaj (-t9.().')fi K) naj se pokrije iz deželnega zaklada. Naiialje predlaga: Deželnemu odl)oru so naroča, naj po preteku šolskega leta sestavi iti pred- , loži deželnemu zboru posebno poročilo « ilelovanju in iiapredo- ! vanju grmske šole, s jioscbniin ozirom o predizobrazlii, domoviii-stvu in o napredovanju obiskovalcev grmske šole. Poroča naj ' se tudi, kakšen posel ao si izbrali absolventi grmske šole. Isti predlaga: Deželni odbor naj se pooblasti, ))odehti kmetijski družbi za vzdržavanje podkovsko šolo ])odporo 2000 K za dobo petih let s pogojem, da so ustanovi kiiratorij, v katerem bo dežela pritnerno zastoi)ana. — Pristava za izrejo mlade živine. Grof Harbo ]>rcdlaga v imenii finančnega odseka: De žehli odijor so pooblašča, napraviti |>ristavo za izrejo mlade živine. Pooblašča se, da kupi, če le itiogoče v hribib, posestvo z zadostnimi pašniki, s potrebnimi hievi in z vsemi za racioneioii in vzoren obrat potrebnimi sredstvi. V ta namen se pooblašča, najeti jtosojilo lOO.OOO kron, ki naj so obrestuje največ s 4'''/j "/u in povrne v [(J do iiO letnih obrokih. Poslanec Jiemšar meni, da se no smemo prenagliti, naj deželni odbor to zadevo še bolj proučava in potem poroča dež, zboru. — Istotako ,se sklene, da kmetijskih šol za Gorenjsko in Notranjsko ni takoj ustanoviti, ampak za zdaj več ustanov Gorenjcem in Notranjcem oddati na grmski šoli. — Glede občinske ceste Hrnsnice-Gabrje se sklone, naj se zasliši okrajni cestni odl)or novomeški in v prihodnjem zasedanju predloži zakon, da se cesta uvrsti mej okrajne ceste, — Me lok ran j ska železnica. Glede ' na samostalni predlog poslanca Matjaiíiča in tovarišev radi zgradbe | belokranjske železnice od Novega mesta preko Metlike do Karlovca predlaga poslanec .Jaklič: C. kr. železniško ministrstvo se )iozove; 1. da so sedaj, ko je izvršena revizija trase za belokranjsko železnico, takoj O'Hoći za jirimerno traso, ki bi najbolj koristila preiiival-atvu kranjske dežele; 2. c. kr, železniško ministrstvo se ))0-zivlja, da z zgradbo belokranjske želozriice takoj jirične, - — Poslanec Dular [lozdravlja, da se namerava zavzeti za |:repotrebno belokranjsko železnico deželni zbor. Ljudstvo v Beli Krajini je ogorčeno, ker vlada ni držala obljube, da bo železnica že tekla leta 1910. Veliki promet v Ííeli Krajini že sam utemeljuje nujno potrebo belokranjske železnice, ki naj se začne graditi v najkrajšem času. Posl. Višnikar jiravi, da je bilo največ krivo, zavlačevanje vlade glode zgradbe to železnice, ker se je izdelalo preveč projektov celo takih, ki nikakor ne morejo priti v poštev. Odločilni faktorji na Kranjskem so o tej železnici edini in za žel. ministrstvo je najlažje to, ako se odloči za ono črto, za katero jo večina. — Nato j^ovori tudi o tej železnici Zupančič. Poslanec Matjašič govori o potrebi te železnice. Naredi naj se m en je v al ni kolodvor v Metliki, da se ne bo ves promet na Hrvaškem, temveč na Kranjskem vršil. Ako bi bil meijjevalni kolodvor v Metliki, hi bilo to velikega pomena za Belo Krajino, Opozarja na to dejstvo, ker hi iniela dobiček Kranjska, no pa ogrska državna polovica, — Dr. Šuster,šić iiaglaša, ila so storili poslanci S. 1j. H, tako v tlržavtiem zboru kakor «sei)no za omo-gočenje te železnice več kot svojo dolžnoHt. Ne bili bi tako hitro pred odločitvijo, ko ne bi bili poslanci S. L. S. zastavili vse svoje moči za njeno izvršitev. Govornik naglaša, da deželni zbor ni za to tu, da se izjavlja za eno ali drugo lokalno traso. Napravil bi se s tem le nevaren prejudic. Na zavlačevanje zgradbo tc proiie so res v[)]ivali kranjski spori, a vlada se jih je hlastno oprijela, ker z ene strani ni ogrska vlada izpolnila svojo obveze, na drugi strani je iia izdal finančni minister denar, ki ga je dol)il po zadolžnicah, v druj^e namene. Upam, da zdaj (lobi deniir zanjo, ko delajo dolgove v veliko. (Joriški deželni zhnr zdaj redno iioskije. Ima kaj pogoste sejo, v katerih so re.šujejo potrebe razni!) občin glede cest, vodovodov itd. — Posebno važen za vso deželo je iiredlog za uravnavo Soče od izvira pa do njenega izliva v morje, IVoški ti'<»ški osel)no gorak duhovščini, ki l^ndstva ni izročila napredni stranki !iod njcjiovini vodstvom. Zato dr. Knkoveo pozivna vlado, naj predloži zakon o odpravi duhovske l)irc. Predlog' je oilkazaii političnemu odseku v jiretres. Štajerskim Slovencem bi s takim zakonoiri ne liiio kuj poniafiano. Novo oiîi-slio luiuistei-slv«. Dno 17, jan. dopoludnc je ccsar vsprejel iioveRa cgrskeira niinîslerske>ia iiredscdnika, (irofa Khuen-iiedervary-ju v avdijencî. 'l'a je predložil cesarju listo novih oprskih ministrov: katero je ccsar potrdil tako-Je sestav-Ijetio: Grof Khuen-Hedorvary, nnnistrski {ircdscdiiik, istočasno niu je poverjeno vodstvo ministerstva za notranje stvari in ministerstva a latere, Nadifilav Lukacs liiiančni minister, Karol Hieronymi trgovinski ndiiister, dr. Fran Hzekely pravosodni minister, ^íroť Bela Szerenyi nnnister za poljcdeljstvo, freneralni major Ilaza.v minister hoiivedov. Mhiisterski prcdseiinik grof Khuen-Jledcrvary in'cvzomo začasno ministerstvo za Hrvatsko, pravosodni nnnister pa začasno ministerstvo za iik in bogočastje. Novi ministri so dospeli na JJunaj in so bili IH. jan. ob 11. nrl od cesarja zajniseženi. Listi jioročajo, da bo glavno točko pro-UTama kabinetu tvorila volilna reforma na širji podlupi splošne volilne pravic.'. Nadalje namerava Khuen-Hedervarv preoanovati tndi upravo. Hrvatje v očigled novemu položaju omahujejo, Khuenu piui ne morejo zaupati. Avstrijski (iržuviii dolsovi [irckoraříli tlesfí milijitrd. Komisija za nadzorovanje državnih dolgov poroča, da so avstrijski državni doljrovi koncem prve polovice lanskega leta dosegli deseto nnlijardo in znašajo 10 milijard ,900.000 kron. Nil Angleškem sc vrše volitve. ]ioj se vrši v znamer^u: za ali proti nosposki zbornici, Dozdanja liberalna večina je sprejela jeseni zakon za novo davke, kateri bi boH zadeli bogate lorde. A gosposka zbornica^ se je temu zakonu uprla ter rekla, naj se apelira na ^ndatvo. Oe se ono v novih volitvah izreče zopet za liberalno vlado, )»oteiii zjiine pomen gosposke zimniico. Volitve bodo končane šo le koncem meseca. Po do-sedanjih izidih časniki k oil sta ti rajo velik napi^edek konservativcev in poraz liberalcev. Aiiiíleške volitve so do nedelje bolj "godne za unioniste (konservativce) kot za liberalce. Prvi so iiridobili a4, drugi le Id mandatov. Zbiranje rii.skili íwi iiii itr.slrijski moji. GaliŠki listi poročajo, da zbira Rusija na ru.ski-gališki meji vojaške čete. Ista poročila trdijo, da je največ ruskih vojaških čet osredotočenih nasproti trdnjavam Pfemysl Jaroslav. Sumljivo! Itiiski vojaški atn.š« ilaščenko pri veleposlaništvu na IJti-iiaju jo odpoklican, ker je jiridobil dva arzenalska uslužbenca za svoja vohunu, ki sta mu izdajala vojne tajnosti. Oba so zaprli. l'ortimalski kralj illaniiel se v maj« zaroči z angleško princezo l-teatriko. Poroča se pii^tudi o zaroti v Lisaboni zoper kralja. V ŠiHiiiiji so častniške demonstracije v Madridu vse kroge vznemirile. Častniki, posebno oni došli iz maroškega bojišča, so nezadovoljni z vlado, liajo nameravajo državni preobrat s pomočjo armade. Alnogo častnikov so zaprli. V Hriiscljn izplačuje banka dedSčino jtokojnega kra^a J^copokia. Tri njegove hčere dobo vkup 18 milijonov frankov, ''rinccza Lujiza pa bo komaj poplačala svojo dolgove. Nil lÍHskein je bilo v Kazanu obsojenih deset častnikov radi velikih poneverjenj v vojni upravi. Od lýih se bo sodnijsko 'ztirjalo 170.000 rubljev. — Rusija si je priklopila Finsko, torej jej jo vzela samoupravo. Italija iiua največ svoje armade v Jjombardiji in Benečiji loninožila svoje pogorsko anskimi stotnijanii imajo avstrijski meji. Kar natihoma jc 1'nlke o!) naši meji. V primeri z itali avstrijske več kot polovico manj mož. Ci-iiiigoi-a. zahteva, nuj Srbija izžene vse črnogorske «migrante, ako hoče biti z njo v tesnejši zvezi. V si-bskcm vojnem ministrstvu so prišli na sled poneverjanjem. Blagajnik -lovanovič jo skočil v Savo, a so ga rešili- V Ciii-iuradii je 19. jan. pogorela palača Ćiragan, v kateri i'^ltornjc turški parlament. Skoro ničesar ni bllo^mogočc rešiti. Škode J^ lO ndlijonov turških funtov. Sumi se, da je zažgala zlobna roku. "nigi trdijo, dn fanatični Turki, ki nc trpě kristijanov v jiarlamentu. V vzhodni Aziji se kuhajo opasne stvari. Združene države ameriške so svetovale Kitajski, naj kupi niandžiirsko želcznieo o(i iiusije in Jajjonske, katero bi jirevzel ameri.iki konzorcij. (> bi Rusija in .Japonska odklonili, naj Kitajska samu zida konkurenčno železnico v Mandžuriji. Anglija podpira take ležnje. Rusiju in Japonska sta sprevideli nustavljena pust ter ne vstrežeii Kitajski, Ruski vpliv nu vzhodu bi rudi nasprotniki omejili. Združene države gledajo ]io strani Japonce, Anglija vedno sidctkari v Aziji. Ni čuda, da so bolj jjozorne .Japonska, Jiusija, Kitajska: vsaka se jto svoje oborožuje. Zabavi in pouku. Iz lovske torbe starega Nimroda. S|iisftl It. p. (Dfljje,) VI. Resnični lastni dogodki. r) Uomum hokoS vali iHrje race. V Planini mi prinese sosed Vipavček 12 jajec divje race. Našel jih je na travniku, kjer je kosil prvo travo, v žlamboru ob meji, ko je starka izletela. Stopi v kuhinjo govoreč: „Nekaj jiosebnega imam v jiredpas-niku, jajca divje race. Vi, g. župnik, ste lovec, morda bi vas veselilo še letečo divjačino vzgojiti. Srnjaka že tako imate." Za liter vina smo jajca vzeli, koklji podložili in v 4. tednu je 12 račic pokukalo izpod peroli, S čudovito skrbjo jih je koklja vzela pod svoje varstvo, vodila in vzpjala, kakor bi bila ponosna, da ima mladinojtakor nobena njenih tovaršic. Na vrtu pod malim umnjakom, ki ga je železniški uslužbenec Raiij^us v obliki švicarskega doma iz samih izroz^anih deši'ic sestavil, je imela račja familija stanovanje. Vsak dan je dobivala pririierrio hrano in obilo vode, njlade račke pu so švigale med zelenjavo po vrtu, za spremembo iskuje mrčesov in črvov ter postajale nenavadno živahne in zdrave. Vsem so se jiritjuidle. Svetlemu knezu W. sem pravil o divji račji dvanajstorid, ki tako lejio vspeva pod niaterno vzgojo skrbne koklje. Drugega ne reče kot besede; ,.Pazite, ko dorastejo, se bodo lepega jutťa jriporoèile in sfrčale preko streh k vodi." To se sicer ni zgodio, pač pa nekaj drugega, mnogo bo|i žalostnega. Tkažem služkinji, naj jutri dve mladi rački za obed speče, du vidimo, kakšnega okusa je divja pa doma vzrejena raca. Toda račun jo bil storjen brez krčmarja iti račja pečenka je zginila z jedilnega listu. — Zakaj? Kako? Menda vendar ne V Po noči je prilezel tat na vrt in od-ne.sel vseh 15i živulc. Vsako jutro sem šel račjo družinico obiskat. Tako tudi to jutro. Oziram se krog sebe, kličem jih, nikjer nobene, vse tiho. Vse pretaknem in preiščem, nič, nobena se ne oglasi. Kmalu jia najde oko vrh salate raztreseno perjiče, pod visokim vrtnim ozidjem pa eno račico ojiraskano mrtvo. Uganjka jo bila rešena. Vso račjo iriladino je jfO noči udu^^ila in odneslu tatinska lisica, — Kakor se mi je reja divjačine pri ,.Smuku" nepovoljno obnesla. takisto tudi pri divjih racah, še bo^ )ia pozneje pri divjih kurah. Zato je moja misel: Pustimo prosti naravi prosio pot in nc razdirajmo s kruto roko njenega reda! Kar se v gozdn rodi. naj ondi živil Ondi se srečno in zdravo počuti, doraste ter doseže primerno velikost in debelost, naj že potem pride kot živež človeku v post ali od starosti zapade smrti. Sodil bi, da ttjdi meso v gozdu vzraslega srnjaka in v svojem vodnem elcjiientu živeče divje raco je desetkrat okusniše kakor vsled domače hišne vzgoje. s) Tiitici — smrt! Moja nevolja zaradi zgube lepega števila 12 za kuhinjsko nporabo godnih rack me je takoj najiotila v gozd, sladkosnedo zvitorepko kaznovat. Ker je bilo poleti, sem vzel s seboj samo dvocevko pa zajčjo jokuljo, to je leseno piščalko, s katero se posnema mili jok zajca, kedar ga pes vjame ter za vrat stiska in davi. Hotel sem pišč.alki dati zu šalo ime ,.jokofon" po uzorcn telefon, gramofon, bigotfon itd,, pa ostal sem naposled pri „jokulji", — ' lisedem so nad dolino, kjer je rasla bujna trava, na rol>ii gozda skrit v košati senci na samoten stor ter počakam nekaj minut, da so vse krog meno umiri. Bilo jo okoli i), ure dopoldne. Zápiskám prvič, tužni zajčji javk odmeva preko široke doline. Vse mirno. Ko drugič vabim lisico, se za hrbtom oglasita dve klepetii^jl šoji ter zaženeta hrujmi krik in prepir. Z drevesa zlť-tita na t!a in se ondiikaj kljujeta in lasata, da je perje padalo od nju. V tretje ]>ritisnom jokiil^o k ustom in šc milejše zajavkam. Ne zaman. Naglo kakor bi ob naliv« dežnik razpel je bila lisica tu in na 10 korakov pred menoj ob.'^tane. Ugledavši me osupno iti trenutek stoji. Toda ta eilini trenutek fiobro jtorabim. 1'iiška jjod, lisica (Ivd- trikrat poskoči in ac stef^no [lo travi. Bila jc svccložolta. velika in .široka bolj kot navadne vrstnice, morda ravno vsletl užitka obilue^^a račjeg'a mesa. Toda resnici na ljubo nočem ■/. irotovostjo trditi, da je bila ustrctjena lisica raija tatica. s) Xi( lůni t/iid it,4reJjen. JjOVCU se res vse pripeti tekom doljje vr.stc let; dogodki in prizori, nenavadni, cci<'> smešni, da bi clovck ne mislil. Tako -sem jaz ustrelil ^^ada namesto zajca. Imeli sttw lov nad cerkvico sv. Antona v Meni.ški vasi, slovečo božjo potjo. Ko zavijetii premaknivíi se s prcjšnje^ia stojišča po stranski stozi nekoliko više v reber, sc og'lasi za menoj moj pes. Ustavim se in sem pripravljen na vso kar pride, '1'oda nobena tllaka ue ne prikaže, pes pa neprestano in srdito na istem mestu hija. Jasno mi je bilo, da mora kaj posebnega imeti. Grem po-m^ledat. Kaj je? Tik stezo v pJitvi jamici leži jçad, z fjorrijim delom života kvišku zleknjen ter z vso to^^oto puhajoč proti psu. Nekaj časa gledam ta prizor, ki t^a ie nisem doživel, potom po-meritii gadu v glavo ter ga od vrba do tal raiimesarim. Bila je samica, ija zcló krepkega kratkoga života. Ker smo bili žo v listofiaďu in imeli hladne dneve, sciu sc čudil, da gad ni že zlezel v nižje plasti zemljo, — t) MoJi lorsid „4aL-o-ž!iniJii". Čuden, nov izraz, kaj neki jionieni? Vidne lovske 8|iomiuke, ki jih vsak lovec zvesto spravlja in v svojem stanovatgu na /lid obeša ali po štalažah in omarah razstavlja, n. pr. rogove jelenov, gamsov iii srnjakov, repe divjih [letelinov in ruševcev, nagačenc redke ptice itd. Vsak lovec je ponosen na to okraske svojega stanovanja, kt ga sjiominjajo njegove sreče na lovu in spretnosti v streljanju. Nazval sem jih ,.slavoznake". ker so znaki ali znamenja lovske slave. Izrazov „trofeje"' po latinskem „tropaenm" v listu „Dol. Novice" pač ne kaže rabiti. — Beseda „slavoznak" je moja iznajdba, ki je pa nikomur ne vsiljujem. Nikjer nisem videl tako ogromno zbirko lovskih slavo-znakov kot v gradu Haasberg pri Planini na Notr, Ne na stotino, več jih mora biti, narmai^ tisoč, cel muzej. Ker je knez W. hodil na lov tudi v tuje dežele, je imel v svoji zbirki najraztiovrstniSe predmete. V biljardni sobi so stali nagačeni medvedje, volkovi, risi, lisice, labodje itd. Po stolih so bile obešene in na tleh pogrnjene medvedje kože. Po koncu stoječ medved je v odprtem gobciidržaltiiblico,nivkatero smo zapisovali izid posameznih iger.— Tudi jaz sem svojo zbirko pričel in sicer s spominki dotičnih zveri, ki jih bom sam ustrelil. S tujo .slavo sc nisem hotel košatili. Zbirka je rasla in sčasoma pokrila precejšenj kos stene. Ako ne bi srigak na zimo odvrgel starega rogovja, bi bila zbirka kaj|iada mnogo večja. — Kako pa sem sploh pri.šel do zbirke? Edinoie po velikodušnosti preblagoga kneza ki mi je rogove ustreljenih srnjakov podaril. Pa ne le meni, vsem povabljenim gostom je knez ta redki dar poklonil. Da — pripetilo se jo, da je celó navadnega gozdnega [laznika doletela ta sreča. Mladi knez Hugo Weriand sc je temu čtidil in rekel, da nikjer ni toga videl in povsod rogovi pripadajo graščaku. — Zbirko sera pri prestopu v pokoj oddal in je sedaj lastnina znanega nabiralca starokranjskih majolik, staroiiavnih novcev, izkopin in drugih znamonito.sti stare in novo dobe, — u) PiUije jmflarje ali moji lovski psi. Ko sem se začel z lovom v večji meri baviti, nisem mogel biti brez primerno pasjo pomoči. Pes pa konj sta bila od nekdaj ci^ mojega hrepenenja. Mnogo sem jih imel v teku let, dobrih in slabih, dragocenih in cenejih in užil neštetih prijetnih ur ž njimi. Po koiqih mi je vedno dolgčaa. Nekateri so bili taki vozniki, tekači in jahači, da mi jo srce poskakovalo veselja, ko sem jih dal vpreči ali osedlati. To smo šli, to smo leteli - blaženi spomini, Z voza in sedla sem zopet in zopet odletel, a to me ni oplašilo, ampak utrdilo moj pogum, da sem v narnevarniših slučajih ostal miren in hladnokrven. Kar se tiče lovskih psov, moram izjaviti, da sem imel pri lyih smolo in sem večkrat kupil iu preplačai psa, ki sem ga že čez par dni oddal ali uničil. Sladke besede in neizmerna hvala me je premotila. Na vrtu v T. leži skoraj ob vsakem drevesu pasji mrlič. Ustreljene so bile uboge živalce, kor niso bile za lovsko rabo aii pa jih je napadla neozdravljiva bolezen. Nekoč ■je bilo Ô mladičev od izvrstne matere dobiio pasjo norost, Morali smo jih takoj usmrtiti, tako jih je bolezen zdelavala. Nekaj ])sov jc bilo pa tako izvrstnih, da ne bi bil dal no-lienega proč za narvišjo ceno. Ob času rusko-turške vojske sem imel psičko „IMevno". Dal sem jej to ime po padcu trdnjave Plevne, ki jo je turški general Osman paša tako junaško branil, a so jo končno vendarle Rusi osvojili. Moja „Plovna" jc bila tako vztrajna in brzonoga, da so vsi drugi „vižlji"* zaostali. Na nekem lovu so je zaletela predaleč v nija lovišča, odkoder se ni vrnila. Ali jo je kdo ustrelil ali privezal, sc ni moglo izvedeti. Mimogrede omenim, da v temeniških občinab lovski jies nosi 8plo.šno ime „viželj", ta pes je „vižljpvski". lirskal sem po slovarjih in slovnicah in res našel v Sumanovi [H'imer-jalni slovnici (str, ta izraz kot star oslove n s ki. Pes ,,Dečko" jo bil isterske pasmo, velike krepke postavo, eleganten, neprekos|jiv iskavec in gonjač. Njegov glas je bil prijetno doneč bariton, ki se jc ločil izmeii 30 dru^,n!i. Ko sem se ]»reseiî] z Dolenjsko na Notranjsko, nio je dvakrat jmstil in se vrnil v j)ri|j[ibyene prejšnje kraje, Ma kako naglo jc pretekel pivško po|je. planinsko in logaško dolino, |jiil)ljansko Ijarje ter preko Grosuplja pripihal v Podj^aber, kjor ga je moj tovariš K. z veselem pozdravil in spreje!. Izračunil sem, da še SÍU ur ni porabil. Po tretjem begu se je šele oprijel novega doma. Ušel je edinolo zato, ker na novi službi ni bilo lova, kakor ga je bil vajen dan za dtiem in se ga je lotilo nepremagljivo hrepenenje po starih lovih in lovcih. „Major" in ,,Fidl", Ta dva sta bila šolo bratca. Major jO bil preprost pa dober ,,viže|j" domače krvi, Fidl |julieznjiv in izredno prekanjen pinč, da se njegovi zvitosti nisem mogel pre-čuditi. In veste kaj se ta dvojica izmisli? Na lov sta začela uhajati; pravi lovski pos, pa mali pinček. Pripovedoval mi je lovec, ki ju je v hosti zasačil, ilajor pridno išče, Fidl pa se na kako primerno mesto postavi in ko zajec prileti, se zakadi vanj, zgrabi za vrat ali nogo in tako dolgo drži, dokler močnejši tovariš ne pridehti. Ta zajca zadavi, ]»otem ga vsak na enem koncu razpotegneta in slastno uživata meso in kri. Zdelo so mi je to neverjetna pravljica, a sem so kmalu potem osebno prepričal, da je lovec govoril resnico. Imel sem opraviti v Dobu in sem bil že ob 6, zjutraj z vozom na potu. Ko sc pripeljem vrh klanca v gozdu, koga vidim. Mojega miljenčka Kidla, ki je ondn sedel na zadrtem koncu in i)ozorno poslušal lajanje Majorjevo po niže ležečem grmovju. Vabil in klical sem pinča s seboj, a Se zmenil so ni zame in vztrajal na svojem čakališču. Seveda je bilo treba to nenaravno zvezo nemudoma razdreti: Major na verigo, Fidl v sobo pod strogo nadzorstvo, — „Belin" — angleške foksterier-pasmo, narbopi in narmaiijSi lovski pes, kar ,sem jih imel, 10 let moj zvesti spremljevavcc. Dobil sem ga v dar od poznejšega okr, glavarja Oreška v starosti pet mesecev. Ubožček si jc kmalu, ko je k meni prišel, pri skokn čez visoko skalo zlomil levo prvo nogo. Ozdraviti mu je nismo mogli, ostala je krajša kot dntga, a venilar ga v teku ni dosti ovirala. Samo kmalu utrudila se je in v lovski dobi je moral imeti „Belin" po vsakem lovu en dan počitka. Njegov nosek je tako fino in daleč vohal vsako zver, da je naravnost tekel proti ležišču in jo v minutah spravil na nogo. Dvojna žrtev alkohola. Po reanifui doj^odbi naiiisal J. Kerniis. (Dalje.) Dospěvši do Francetovega doma, j^a izroči skrbečemu očetu in tarnajoči materi. JJcnejo ga na gorko posteljo, mu drgnejo premrzle ude, senca in čelo, zdaji>azdaj mu kanejo par kapljic žgai^a v usta — in konečno, še le jiroti jutru so jim posreči, da ga oživijo iz omoticc . . . Preteklo je celih Stirnajst dni prej, ko je zamogel France zopet vstati. Vendar ga je šc da^e mučil hud kaše|j, Prebladil so jo skozinskoz ono nesrečno noč. Sicer je pa mogel kmalu zopet delati, a ga nista več hotela ubogati žaga in oblic kot poprej; to ni bil več prejšnji junak, 01» vsakem večjem naporu ga jo začelo neznan-sko iiosti v prsih, «benom ga je posilil hud ka.šelj, da ga je kar hotelo zadušiti. Večkrat je bliival kri. Oh kolikrát ae je pokosal, da sc je dal takrat pri naboru pregovoriti od tovarišev, da je ostal ž njimi v krčmi pozno v noč ter si tako nakopal to nadležno bolezen, pa prepozno! Pretekla sta že dva meseca po tom dogodku, a France se je čutil vedno slališoga. Mnogokrat ga jo grozni kašelj tako napadel, da se je moral za nekaj hipov vleči na posteljo, da se jo oddahnil. Pa tudi jo bil že pri raznovrstnih zdravnikih v mesin, V,sakt«ri ga je tolažil, mu zapisal kako zdravilo, ki pa žai ni poitiagalo. O, zdravniki so takoj že prvi hip izpoznali, da se jo nosrečnega mladeniča polastila morilka jetika. Vedeli so, da je vsaka pomoč prekasna, zastonj, ker l)olezen je že pregloboko vkoreninjena. Tolažil, vspodbiijal ga je V-^ak, a si mislil sam [-ri sebi; škoda fanta in ga je v srcu pomiloval. Pošli so ki'Hsni dnevi mujnika. Minu] je pa tudi živ^enja maj J'^rancetu, Osliibel je zdo, delati ni mořícl skoro nič veû, viuùil so je s težavo okroř |)0 vasi, lilačc so se mu ovijalo okoli iioç. Vsiikeiiiii se je smilil, l'rej močan, rndeć kot pomladni cvot, živ kot srna, sedaj skljuĚen, bled, udrtlh lic, steklenih oňi — živ mrlić. Nadležen kašelj in noprestfiuo bhivanje, bolečine v prsih so ^'a i/;[nu(;ile in nniiiile poiioltioma. Nekega dne je lejrel, a vstati ni moficl vec, ostal je v postelji. In zdaj sele so se začeli iiiievi liridkosti, žalosti, (rorjii za nosrofneo íílavi. ranile mu srce. I'remiš^jevajo svojo žalostno usodo se je jokal, molil, vzdihoval, obiipaval . . . Pokopane so nade njej^ove, razpršene nilailostne saige. Trpel je najboU vsled svoje vroče ljubezni do zale devc, ki ;jra tudi iskreno Ijiibi, ki ž i^im trpi. In zdelo 90 mu je čosto, da mu poči srce od bolesti. Skora slchern večer so jia obiskovali fantje. Pomilovali, tolažili so ^^a, a on sc jim je smehljal z bridkostjo na ovenelih, višruevih ustnicah, dobro vcfioč, o celo uro pri irjeni, ter mu sočutno, usmiljeno zrla v bledi, udrti obraz. In često jo je tako i^anilo, ko jra je gledala priklenjenega na postoj, da ga jo prijela za uvelo desnico ter jela krčevito ihteti. Do skrajnosti Kinjen,, sam potreben tolažile, jo jo vendarle tolažil bolnik: „Nikar no žaluj, (juba Barbika! Ho^î hoče tako, da se morava ločiti. Tebi pa naj bi naklonil srečo, «ta bi našla druffo «rce, ki te bodo ljubilo, kakor te ljubi moje. Jaz aem jiač največ sam kriv, da je j)rišlo tako. Pozabi me torej in živi srečno!" A ona mu jo drhtečim in ihtečiin glasom odvrnila: ,,Xe, ne jaz te no zal)im nikdar! Če sc ločiš od mene, kako nii bodo mogoče živeti sami? Druzega ne morem (jubiti, «aj Ijiilienen jo le ena; ne moreni deliti svojcf^a srca." Umolknila sta zatopljena vsak v svoje misli .... Včasih sta se pa pogovarjala o krasnih dneh, sladkih urab, katere sta skupaj preživela v otroški ^juhezni. „Ah! bile ao le kratko sanje!" sta rzfiihniia koncem takih [»ogovorov. Mnogokrat ol» dolgočasnih popoldnevih ga jo obiskal tudi gospod župnik, Oustitijivi starček je dobro raKumel položaj nesrečnega mladeniča. Da bi ga nekoliko raztrešči in mu tako olajšal diiševno bol, mu jo prina.5ai časnike, knjige, vspoiibujal ga, naj se uda v božjo voljo. Mile, prepričevalne besede dušnega }mstirja so kaj tolažilno, okrejičevalno vjilivalc na potrto (lu.šo bolnikovo. Vdal se jo jiojioinoma v voljo božjo in ložje jo trjiel. (Kuueu pride.J Dopisi. IJiiilska knjižiiiim v >Sn>ibolu ima v nedeljo 30. t. m, svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. Kinečkii zveza za novomeški sodni okraj je imela pretekli terlon daljšo sejo, pri kteri so je med drugim sklenilo, da se olfrne Zveza na doželni odbor s prošnjo, da so fundira (tlakuje) okrajna cesta Kandija-Semič od Kandijo lio Hitiihola, ker ta del ceste šo ni bil nikdar fundiran. To delo naj bi se zvršilo objodncm s preložitvijo ,,Ušivca", Sklenil se je jtrotest na poštno ravna-teJj.Htvo, ker ne dovoli slednje posebnega pismono.še za vasi v Kineri lioričevo-Podljuben, dasi je storila občina vse potrebne korake. Sklonilo so je, loh Slovani no potrebujejo železnice, da jim sedanje zadostujejo. HiJi so ti ljudje zagrizeni nasprotniki Slovanov v vsakem oziru.^Če naui jih tnjci ne privoščij*», vsaj mi .se zanje potegujmo. — Oitamo, kako se po raznih krajih drirštva vrb» giltljejo. Tudi mi nočemo zaostati. Tudi pri nas se i)0 letos gradil ,,Društveni Dom'', posojibnčrii odbor jc vzel stvar v roke. Pripravljenega je že nekaj gradiva in drugo .«o bo pa še spomladi oskrbelo, — Tamburaši izobraževalnega društva so v nedeljo 16, jan. s podoknico čast. g. župniku dokazali svoj najjredek in zanimai^e za primeruo zabavo, he čvrsto naprej! Iz Setil .Icnicjii. Nagloma je dno 7. t. m, umrl ugledni jiosestnik in skrbni družinski oče .Jožef Penca na Mokrempolju (ioljncm. Nepričakovano je sicer smrt potrkala na vrata, a ga ni našla nepripravljenega. Sv. Popotnico je prejel v nedeljo 2. januarija v farni cerkvi pri riiizi Gospodovi, Kako sjioštovan in ^ub^en je !>il rajnik, je ])okazal veličastni pogreb. Od t>iše žalosti pa i>roti Orehovici se je razvil« dolga procesija kakor kri-žov teden. Tudi iz Mesta so bili udeležniki. Ker je bil )»okojnik tudi več let cerkveni ključar pri podružnici sv, .Sigismunda, se je gospod župnik na grobu v jirisrčnih besedah od njega poslovil ter svoj govor nekako tako zaključil ; Na grobu se Tvojem nam solza utrinja, ])a [irah smo, pepel, nas vse opominja. Zato pa sursum corda, kvi.šku srce! Tam vtihnejo vzdihi, posuše se solze. Dmgi mesec od 2fJ. do 22. bodeino imeli kmetijski teiïaj. Gospodarji nredite si svoja opravila že sedaj tako, da bodetc imeli tedaj več časa. Vdeležba mora hiti obilna, pouka smo potrebni. Dne líí, januarija je jiosestnik Janez Gorenc z Vrha vpr-vič koval svojega mladega koigiča. Žival je pa pri tem gospodarja tako «darila, da je bil takoj ob zavest. Duhovnik in zdravnik sta bila kmalu na kraju nesreče. Čujemo, da je čez eno uro prišel k zavesti in jo upati, da okreva. Bog daj! Stitlražira. Izobraževalno in pevsko društvo ,,Glas" je razvilo na praznik Sv, treh kraljev žaloigro ,,Ferdinando, strah Asturije" in veseloigro „Poštna skrivnost '. Vmes pa je zadoneJ krepki moški zbor pod spretnim vodstvom vrlega g. župnika Travna. fDostavek uredn.: Oglasite se še večkrat!) Itelokraiijska želi^ziiica. Kakor se vidi iz storjenega dela tehnikov, je skoro izključeno, da bi se delo pri tej žfdeznici pričelo pred prihodnjo ziiyo, Dosedaj je pojiolnoma izmerjen in pregledan šele prostor do L'ršnih sel, od tu pa do Metlike jih se vse deîo čaka. To bo trajalo še nekaj mesecev. Potem se napravi proračun, se razjdše delo, kar t raja zopet par mesecev. Začetek smemo ob ugodnem letošnjem letu ])ričakovati prihodnjo zimo. DomaČe novice. Ahniiiain se je dne januvarja oglasil v tukajšnji proštiji. Tem povodom je ji. n, g, prošt dr, Elhert. prejel mnogo čestitek v besedi in spominkih. Na čelu dekanijske duhovščine mu je ćestital v izbranih besedah starosta Alnsgr, Peteri in. —* Na mnoga leta! [iiieiKPVuiiJii. Cesar je povišal gimnazijska ravnatelja gg, Frana Breznika v Novetn mestu in Ignacija^ Fajdigo v KranjiJ, ravnatelja na ljubljanskem učiteljišču Antona Črnivca v 6. činovni razred, Zadi^ja dva gg, sta Dolenjska rojaka, oba iz Št. Vida jiri Zatičini, Vi, sodne sliižtie. Prestavljena sta okrajna sodniku dr, .Tanko Doljan iz Žužemberka v Postojno in Anton Mejač iz Mokronoga v Kilmico, Jmenováni so za okrajne sodnike in sodne predstojnike : sodniki tir. Valentin Florin v Črnomlju za Žužemberk, Jožef Tckavčič v Vel. Laščah za Mokronog in dr. Jožef Dijak iz Šmarja pri Jelšah za Trebnje. Novomeška iiiiironiiiraiia narda je Iťí, t. m. na glavnem zborovanj» izvolila novega poveljnika g, Jos. Bergmana, lekarnarja in i»osestnika v Novem mestu z na.slovom stomika namesto odsto-pivšcga g. Jos. Košičeka. Ker je ž njim vred odstopil iz enako neznanih vzrokov tudi g. 1, Arh, ofieijai v pokoju, se je izvolilo g. I, Moravca njega namestnikom z naslovom nadj)oročnika. Vsled prestane krize je upati, ila nastane zaželjeni red v tej starodavni častni korj»oraciji, ki je edina na Kranjskem ona najsta- rojših. obstojoi-ii žo nad óOo lot. /oleti bi bilo, da se pod novo-izvoUouitii vodstvom povzdigne tudi ker je nekaj let zelo aliiboma, ilestni obúinslíi odljoi* bi smel biti tudi nekoliko bo^j darežljiv nasjiroti godbi nioščanske garde, ker nje obstoj je ve-levažiie^ra ponieiia Zii N'ovo mesto, posebno jia sedaj, ko stojimo (>ro(l pragom svetovnega razvoja z oziroin belokranjske in transverzalne železnice, Petdeseikthino ali zlato i>oroko obbajal ijode februarja Franc Vesel iz Vel, řSkerjančega (tri Novein mestu s svojo ženo. Oba sta še prav čila iti zdrava ter jima želimo, da bi nju ohranil Kog še nadatje vedno zdrava in vesela, da bodeta dočakala tudi še svojo Ňestiiesetletnico, demantno poroko. Obrni zhoi- ima dni.^tvo rokodelskih mojstrov v nedeljo 30. januarja 1910 v dvorani rokodelskega doma v Xovem mestu, in sicer točno ob uri po pol ud ne, — Na dnevnem redu je: Volitev novega odljora in laznotcrosti. — Dolžnost vsacega uiia je, da z oziroiii na važnost oličnega zbora zares zanesljivo pride. Veselica gusiliie^ii ilništva. Dne 1, feltruarja priredi prost, gasilno društvo svoj plesni venček. Ker je ta veselica vedno najbolje obiskana, je tudi letos zanimanje zanjo veliko. l)ru.štvo je storilo za zabavo vse in pridobilo % mnogim trudom in velikimi stroski vojaško godbo iz Zagreba, Vabila se razjiošiljajo vsem i>. n. članom in prijateljem gasilnega društva. Če se je kdo po neljubi pomoti nehote prezťř, ga prosi odbor, da se obrne za vabilo na g, Jos. Bergmana, lekarnarja v Novem mestu. Za dobra, topla ia mrzliL jedila ter izborno pijaOo bode izdatno skrbljeuo. Statistični i»oružbii sv. >lolioi-.iii v Celovcu je tnalo pred božičnimi prazniki dovršila svojo nalogo, odi»oslavši svojim danom knjige za i. 1909. Bilo jo to ne malo (Iclal (!elih sodom tednov je imelo pet oseb cel dan in še pozno v noč. opravila dovolj s štetjem, zavijanjem in vezanjem knjig, katerih je odpeljala pošta 9ii0 zavojev in želcznica 1510 bal tohtajočih 141.000 kilogramov. Ob novem letu .so imeli vsi ilohorjani knjigo v rokah in nadejamo se, da so bili vsaj večinoma zadovoljni z njimi. Vplačiilo je na letnini do konca leta 84,225 udov in živih dosmrtnikov je prejelo knjige 1790; če k tem pri-štejemo še iztise poslane listom, društvom in nameček, je torej Družba za lani razposlala 87.000 iztisov! Ni čuda, da so nekatere knjige pošle do zadnjega iztiwa, kakor „Podobo iz misijonskih dežel" in „Marija v zarji slavo", in da je ostalo tudi drugih knjig, n. pr. molitvenika, le nekaj iz-tisov. Tega uspeha se gotovo radujejo z odborom vred vsi resnični in iskreni prijatelji našo Družbe to so pa tudi )»ravi ])rijatetji našega naroda sploh, iiahvaljujoč Boga za i\jegov blagoslov in čc. gg. poverjenike za njih trud, ki jih stane tudi nc malo novcev, in vse zveste nam člane, vabi Družba sv. Mohorja zdaj 7SC milo rojake, da naj tudi letos stopijo v vrito Mohorja-nov in se do 5, svečana zglase pri svojih poverjenikih. Da nam ne poidejo zopet kr^ige, prosimo, tia naj so nam čimprej dojio-Sljejo vpisovalne pole, ker bi sicer morali uvesti drug red za raz-po,šil)anjc knjig, namreč v tisti vrsti, kakor so nam došle vpisovalne pole. Zakasnjenci bi potem lahko prejeli mesto knjig Ic svoje novce zopet nazaj I Kaj bodo prejeli za svojo kronice, to že vedo; če bi so oglasili pri nas osebno, bi jim tudi žo lahko pokazaji, kar smo doslej za 1910.1. izvršili, in gotovo bi jim ugajalo, (čimprej bomo vedeli, koliko udov bomo letos zopet zbrali pod palico sv. Mohorja, tem prej bomo mogli dovršiti vso naklado in udom poslati knjige že začetkom josoni. Dotos bomo dali vsem udom samo isti molitvenik („Hv. spoved"); molitvenike iz zaloge bomo poslali le tistim Mohorijanom, ki si jih no bodo izrecno prepovedali. Tako upamo ugoditi vsem. Kryige „Trije rodovi" pa itioremo dati najprej samo prvo polovico v zameno za molitvenik ali za jiosebno piačo. Naročnikom pa nc bo trelia čakati dolgo na drugi del, priložili homo vsakemu ^iztisu prvega zvezka položnico, in kdor bo želel prejeti ,še drugi snojdč, nam bo naravnost po pošti posial 50 vinarjev in bo prejel drugi snopič že nekaj tednov za prvim. He nekaj! Da iz]>raimiino zalogo starejših molitvenikov, bomo odslej prodajali vse molitvenike nevezane po 40 vin.; naročilom je priložiti tudi po.štnitio. Nadejamo se^ da bodo Alohorjani in prodajalci molitvetiikov za to ceno si hiteli nabavit lepih in dobrih molitvenikov, ki jih najdejo zaznamovane v „Koledarju", Ker smo znižali ceno posameznim snopičem „Zgodb sv. pisma" na 50 vin., stane zdaj tudi vezan prvi fiel sv, pisma samo K 10'50. Gospodarske drobtine. — Kmetijski tečiij v ('riioiiiljii. Deželni oiibor kranjski priredi od iiO. januarja do 1. februarja v Črnomlju kmetijski tečaj s sledečim sporedom: V nedeljo 30, t, m. od 3. do 5. po-poludnc: Gnojenje in pridelovanje krme (ravnatelj Hohr-man); v i>ondeljek .^l. t. m. od 9. do 12. dopoludno: l'raSićjo-roja (ravnatelj liobrman); od 3. do f>. popoludne: Kletarstvo (vinarski nadzornik Skalický); v torek dne 1. febr. od i), do 12. dopoludno: Sadjarstvo (strokovni učitelj Ztiolšek); od 3. do 5. popoludno : Kmetijsko zadružništvo (zadružni komi.sar dr. Pogačnik. — Kmetijski itíčaj v Melliki. V istem času kakor v Črnomlju se priredi tečaj tudi v Metliki in sicer po slodečetn redu: V nedeljo 30. t. m, od 3. do 5. popoludne: Kletarstvo (vinarski nutlzortiik Skalický); v [londcîjck HI, t. m. oil it. do la, (lojiohidiio: Sadjarstvo (strokovni učitelj Zdolšek); oii do r», |io|)oliidtic: Gnojenju iti pridelovanje krme (ravnatelj HohVniaii); v torek I, iebrtiarja oii lio 12. do|)oiiidnc: Pra-sičjarcju (nivnatclj iiohriiinn); v sredo 2. februarja od 7, do it, dopoliidne: Kmetijsko zad ru in išt vo (zudružni kotiiisar iir, l'ofiačnik). — Kiiiclijski Ipčiij v Sniai-tnem jm'! I>iliji je tiajai od 1tí, o-polndno 1'irc o ,.C,iiiojenjii", v torek dopolnilne dr. Po^iacnik o „Zadružništvu", popoludne IJeinŠar o „Živirjozdravniiitvn*' v sredo a one, ki dojdejo deželnemu odboru najkasneje do 1. julija IHIO. - DfželiK* IKnijupre za iiakii]) plpiiiciiske u'ovcdi. K nakupu plemenskih bikov 1)0 deželni odbor jjrispeval načeloma živinorejskim za(irii'.iam polovico, drniiim zndru^'am, občinam in korporacijam in izjemoma tudi zasebnikom pa eno tretjino ku[)-niiie. I'olc^r teíTU bo povrnil tia prošnjo tudi železniške transportne sti'oške do zadnje postaje za encffa odposlanca in m nakupljeno b ke. Nakup plemenskih krav bo deželni odbor jiodpiral v toliko, da bo od slučaja do slučaja ijovrnii železniške transportne stroške zadrge postaje. V tem oziru bo vposteval le prošnjo članov živinorejskih iti mlekarskih zadrug. Vsak prošnjik, ki bo dobil podporo za nakup bika, se mora zavezati, da bo žival redil po načelih umno reje. Kavno tako se !)0 moral zavezati vsak, komur bo izročila kaka zadrujia, občina ali korporacija bika v oskrbo. Ka pro^iye, ki no bodo došle do/.ejiicmu oiiboru d« povedanih rokov, se ilc/.elni odbor ne bo (i^ziral. Nakup modre j^'iilidt*. Županstva v novomeškem kraju prosimo, da posredujejo tudi letos nakup modre fjalice in da sprejemajo v to svrho naročila goajiodarjov. Naročila naj se sprejemajo le na cele vreče po rjOkjjf, ki se morajo obenem zaarati z lOK. Naročila naj se izkažejo na [josebai poli, na kateri bodi razvidno ime in bivališče naročnika, naročena tnnožina galico in vplačana ara. Nabiralne pole tiaj se pošljejo jiodruínici v Novomesto do li"). februarja. Naše vinojjradtiike opozarjamo pri tem, da se takoj zřílaso zaradi dobave jiotrebne jialice. Jh'ažbeni oklic. K ftftI/9 13 line 27. Januarja 1910 dopoldne ob 10, url lio pri spoduj umBineujeni sortniji, v lElii i[. 6, ílmžlm zeiiiljiáúa v). St, 2á, k. o. GidnaTM n pritibtiuft vred. Nepřenaifniiii, ki jo je pruilati jia dražbi, je doloÉena vrednost 8719 K, liritikliuttin Dft 6fi K. NajmatijSi loniidek kîib-ï» Ů85GK; pûd tóm zneskom »e ne prodaja. Odobrene dražbetie iiogoje in listine, ki ne tičejo nepreiniitiin Rinejo tigti, ki žela kupit.!, pregledati |)ri «podaj oïuatnenjeui sodniji, t izbi it. b med fprnviltiimi urami, 1'ravice, katere bi ne prlpaiSÈale dražbe, je oclasiti pri sodniji najpoKneje v drař.beneio obroka pred saSetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine gams, U nadaljtiili doKodkili drnžbenejta poitojianja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj un nepremiÉnini pravice ali bremena ali jiti »adobe v teku dražbe-ue^ |)ostopaiijft, tedaj samo z nabitkuin pri sodniji, kadar niti oe stanujejo v okoiiSu spudaj fiitnamenjene sodnije niti ne imemij^o tej v sodnem ukrajn st»-nnjuúega pooitlašienca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek lU dne lO.deoembra 1909. (151 Nu/uiinilo. {ti}) Mestno županstvo v Rudolfovem opozarja vse lastnike psov, da imajo lete tlo l.svečiiiia lilll» zi;lasiti v mo.sťnriii iiraihi m jim do l.'i. syt^èaiia t. I, preskrbeti pasje znamko, ker bode preteku tet^a roku konjač vse ])se jiolovil, ki ne bodo imeli ^'cfjavnib znamk, Mestno županstvo Rudolfovo, fine IH. prosinca 1910. DljaSka kuhinja. Prispevki 7.1 dijaS,io knbiajo mesec jamur t bodo objuvljeui v |irilj,idiiji številki „Dol. Novic". Zahvala. Porodom bolezni in smrti tiaMet:a dubreica očeta Franca Knoblehar, krojaikega mojstra in lilSnega pusestrtika v Novi-m mestu Bum prejeli «d ujt^ifiivili jinjateljev in Knnnuev toliku djkaíov kr.HÍauskeita «očntja, da nam is tu vveliko tulažliu ob britki íiíubi. Ker nam ni inogoie vNakernu [jo.iebej zahvaliti se, tiaj blagovolijo tem potom »prejeti našo najHfinejo zahvalo, - Žlsííti pa se ïalivaljnjemo preí, f'arui dnliovSúiiji. ě, oo, fran&ifikanom, Ú. KB- usmiljeniiii bratom, slavni lueRtni «odbi in k. kr. nitifurtu, niesianski gardi za č.astnu spremttvo jiri [logrebn, blagi^wd, višemu okrajnemu zilravnikn dr. J. Vavpotiču za ckrbno zdravniška iioinoč rajiikenau mej boleznijo, dobrim someSianom /.a in«o-gotere dejanske, ganljive d tkaie soùntja z bolnikom, prwd vsem pa veleč, i^spej Znfiji Brežuik in veleč gospiei Hitîi Papež za trnd in požrtvovalnost, ter vsemu slavnemn občiustvn la ubiluo BprematTu na zadnji poti, B ig plačaj I Novo mesto 24,jau. 1910, Žalujoča rodbina. Zahvala. Naii drago niauio Jero Turk smo zadnji torek spremili k večuemn počitku. 1'rav prisrčno hvalo izrekam v svojem in v imenu vseh sorodnikov preřastiteinn kapitelju, tii. 00. KrauS, čí. gg. nsmiljenim bratom ter vsem nde-ležnikom Tsakeiiin posebej in vsem sknpaj. Marija Turk, niin s šestimi tečaji je takoj na !»rodaj pri Fraiii-ii (ilavaii na Dvoru pri Žužemberku. Za denar se tinii počaka. Ravno tam se tudi oiiiia v najem ilH.iî.l) dobro idoča kovačija(fužina) - ^^ na reki Krki. - (>2-3-1) 4iiistav Mlini je ('(lini svečar in lectar v Novem mestu, ki ima največjo zalogo pristnih voščenih sveč lastne^ra izdelka po najnižji ceni preč. duhovščini in siav. občinstvu na blaifobotrio razpolag'o, ter se istim najvljudneje priporoča za mnogobrojni obisk. 1'lačuje niHd, vosek iii voščine ])0 najvišji ceni. Pisnjeiia naročila se takoj izvršujejo. -^---- Otvoriiev trgovine. Podpisani naznanja al. občinstvu, da je «tvoril v lastni hiši v /alijivasi trgovino s špecBrijshim iilagom in so priporoča p. n. odjemalcem za obilni obisk ter zagotavlja iste ])ostreči vedno z svežim, dobrim in cenenim blagom, (21-3-11 Sp-iStovanjem L. J. MedVCŠek. Mlatlii hostil lia) Je na jirodaj ]>ri I ršiiili selili in ob.sfi;)! .j<>li<'. Natančneje se izve pri .latiezii líarlMirií'. Jtirnavas St. i;i, žuimije Podgrad pri Novem me.