182 Ventil 23 /2017/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI Posvet varilske stroke na mednarodnem Industrijskem sejmu 2017 v Celju Janez TUŠEK Prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Varilstvo je izjemno obsežna stroka, ki vključuje materiale, stroje in teh- nologijo. Prav zaradi te obsežnosti smo prispevke na posvetovanju raz- delili v tri sklope. Prvi sklop smo po- imenovali: Zgodovinski razvoj varil- stva, materiali ter tehnologija varje- nja. V tem sklopu je prof. dr. Inoslav Rak imel izjemno zanimivo uvodno predavanje o varilni dejavnosti v obdobju največjega vzpona tovarne Metalna v Mariboru. Predstavil je nekaj praktičnih primerov varjenih konstrukcij, pri katerih je sodeloval, pripravljal varilsko tehnologijo in skrbel za kakovost izdelanih zvarnih spojev. Prof. Rak je po osnovni stro- ki diplomirani inženir metalurgije in se je po diplomi zaposlil v takratni Metalni kot vodja laboratorija za tehnično kontrolo. V okviru labora- torija je sodeloval pri mehanskih in metalografskih raziskavah zvarnih spojev iz različnih vrst jekel za zelo različne varjene konstrukcije. V svoji predstavitvi je s sliko in besedo opi- sal gradnjo stolpa in žerjavne proge za TE Šoštanj, več cevovodov za raz- lične hidroelektrarne in jeklene mo- stove v takratni državi ter gradnjo zelo zahtevne opreme, kot na pri- mer za primarni krog za NE Krško. Poleg opisa gradnje takratnih var- jenih objektov se je dotaknil števil- nih varivostnih preskusov in drugih ukrepov pred varjenjem, med njim in po njem, ki jih je sam uporabljal takrat in so aktualni še danes. Predstavnik podjetja Slovenska in- dustrija jekla Acroni z Jesenic je predstavil nerjavna jekla in njihovo uporabo v varilni stroki. Podal je nekaj splošnih lastnosti nerjavnih jekel, njihovo delitev in kako izbra- ti pravo nerjavno jeklo za varjene konstrukcije, ki bodo med upora- bo podvržene različnim agresivnim medijem. Zelo zanimivo predavanje so imeli avtorji članka z naslovom EPP (Elek- tro pod praškom) – varjenje odkov- kov iz jekla z oznako AISI 321. Pred- stavili so praktično izvedbo varjenja pod praškom v ozki reži na varjencu debeline 90 mm. Ena v svetu bolj poznanih tovarn za izdelavo dodajnih materialov je podjetje Elektroda z Jesenic. Pred- stavnik omenjenega podjetja je predstavil dodajne materiale za var- jenje nerjavnih jekel. Tudi tu smo sli- šali splošno delitev nerjavnih jekel, njihove značilnosti in vrste dodajnih materialov, ki jih uporabljamo za varjenje nerjavnih jekel po različnih varilnih postopkih. Drugi sklop predavanj je nosil na- slov: Postopki varjenja in rezanja. V okviru mednarodnega Industrijskega sejma Forma tool – orodjarstvo in strojegradnja, varjenje in rezanje, materiali in tehnologije ter napredne tehnologije, ki je bil letos aprila v Celju, je bil tradicionalno organiziran tudi posvet o varilski stroki. Posveta se je udeležilo presenetljivo veliko ljudi. To govori o potrebah po takšnih prireditvah pri nas in o zastopanosti varilstva v slovenski industriji. Slika 1. Varilcem se za prihodnost ni bati 183Ventil 23 /2017/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI Zelo zahtevno in zanimivo predava- nje je imel g. Pührerfellner iz podje- tja Lorch iz Nemčije. Predavatelj je najprej predstavil zgodovino podje- tja in nadaljeval s prikazom razvoja, ki poteka v tem času. Podrobno je opisal varjenje MAG – varjenje ner- javnih jekel brez brizganja, s poseb- no oblikovanim utripom električne- ga toka. Z njim skušajo doseči, da se med varjenjem od žice enako- merno odtaljujejo kapljice enakih mas in enakih oblik. Plazemsko rezanje nerjavnih jekel je predstavil predstavnik podjetja Virs iz Lendave. Predavatelj je prikazal primerjavo rezanja nerjavnih jekel z laserskim žarkom, plazemskim oblokom in vodnim curkom. Poleg samega opisa je podal tudi stro- škovno primerjavo. Razvoj na področju varilstva je danes najbolj intenziven pri 3D-navarjanju in oblikovanju ter izdelavi produk- tov s to tehnologijo. Doc. dr. Damjan Klobčar s Fakultete za strojništvo iz Ljubljane je predstavil zelo zanimiv prispevek z omenjenega področja. Njegovo predavanje je temeljilo na eksperimentalnem delu, kar je še posebej pohvalno za predstavnika izobraževalne inštitucije. Na tokratnem posvetu o varilstvu smo imeli tudi predstavnike iz Ja- ponske. Avtorja prispevka z naslo- vom: Single Pass Full Penetration Joining for Heavy Plate Steel Using High Current GMA Prtocess (D- -ARC) prihajata iz korporacije Da- ihen, ki ima svoj proizvodni obrat tudi v Lendavi, in z varilnega inšti- tuta univerze v Osaki. Predstavljeno je bilo varjenje MAG – debelejših varjencev, v eni potezi, v zaščiti 100 odstotkov ogljikovega dioksida. To vsekakor zviša produktivnost varje- nja in zniža stroške izdelave. Uporabo nerjavnih jekel in drugih korozijsko odpornih materialov za farmacevtsko industrijo je pred- stavil predstavnik podjetja Brinox iz Sore pri Medvodah. Podjetje iz- deluje opremo, naprave in razne elemente za domačo in tujo far- macevtsko industrijo. Pri tem upo- rabljajo tudi avtomatsko orbitalno varjenje. Na splošno so vse naprave za orbitalno varjenje po postopku TIG ali MAG/MIG sestavljene iz vira toka, iz krmilne enote, vodno hla- jenega varilnega gorilnika z vsemi potrebnimi priključki in posebne enote, ki omogočajo vrtenje varilne glave z oblokom okoli cevi. Celoten del naprave, ki se vrti okoli cevi, naj- pogosteje imenujemo varilna glava. Njena izvedba in velikost morata biti prilagojeni preme ru cevi. Obi- čajno je en tip varilne glave name- njen za zvarjanje več različnih pre- merov cevi. Manjše premere cevi s tanjšimi stenami varimo po postop- ku TIG brez dodajnega materiala, v novejšem času z laserskim žarkom, prav tako brez dodajnega materia- la. Večje premere z debelejšimi ste- nami moramo variti s postopkom TIG z dodajnim materialom v obliki tanke žice, ki je lahko hladna ali vro- ča. Poleg postopka TIG za orbitalno varjenje debelejših cevi uporablja- mo tudi varjenje MAG/MIG in hibri- dno varjenje. Na sliki 2 sta dve fo tografiji dveh različnih naprav za orbitalno var- jenje sočelnih spojev iz cevi. Na levi strani je naprava z zaprto glavo in na desni naprava z odpr to varilno glavo. Zaprta glava je namenjena za varjenje tanjših cevi s tanjšo ste- no, odprta pa za varjenje debelejših cevi. Vir električnega toka mora biti pri- lagojen postopku in materialu, ki ga varimo. To pomeni, da mora mo za varjenje TIG uporabiti vire toka s padajočo statično karakteristiko in za varjenje MAG/MIG z vodoravno ali rahlo padajočo statično karakte- ristiko. Nadalje velja, da moramo za varjenje aluminija uporabiti vir toka, ki omogoča varjenje z izmeničnim varilnim tokom. Večina sodobnih virov toka za orbitalno varjenje de- luje na inverterski tehniki. Viri so di- gitalno krmiljeni z mikroprocesorji, imajo možnost nastavljanja utripnih varilnih tokov in drugih varilnih pa- rametrov v zelo širokem območju parametrov. Prav tako imajo sodob- ne naprave za orbitalno varjenje močno spominsko enoto, v ka teri shranjujemo varilne parametre za različne pogoje dela. Blaž Pavšič, direktor in lastnik podjetja Rotoinox iz Nove Gorice, je predstavil prispevek o zvišanju korozijske odpornosti nerjavnih jekel. Opisal je več kemičnih in elektrokemičnih procesov, ki se v praksi uporabljajo za čiščenje po- vršin okoli vara na nerjavnih jeklih in za njihovo zaščito pred agresiv- nimi mediji. Na sliki 3 je prikazana barvna le- stvica po ameriškem standardu z različno stopnjo obarvanja varov in toplotno vplivanega območja okoli vara na cevi iz nerjavnega jekla. Vari so bili varjeni v različnih pogojih in različnih zaščitnih medijih. Dr. Andrej Skumavc iz podjetja SIJ Acroni z Jesenic je predstavil var- jenje različnih jekel z valjanjem. Opisal je proces nastajanja spoja, tehnologijo valjanja, da zagotovi spajanje različnih jekel, in se dota- knil lastnosti na ta način izdelanih zvarnih spojev. Slika 2. Dve različni varilni glavi za orbitalno varjenje cevi 184 Ventil 23 /2017/ 3 Zagotavljanje kakovosti je na varil- skem področju izjemno zahtevno. V ta okvir spadata tudi pregled zvarov in ugotavljanje napak in nepopol- nosti v varih. Ena od bolj zanesljivih metod je rentgensko presevanje. Predstavnik QTechne iz Krškega je predstavil konvencionalno in digi- talno radiografi jo pri pregledu zva- rov v farmacevtski industriji. Na sliki 4 je shematsko prikazana tehnika računalniške radiografi je. Po načinu delovanja je metoda zelo podobna klasični radiografi ji, zato jo je enostavno zamenjati s klasično ra- diografi jo. Računalniška radiografi ja se izvaja v dveh korakih. Slika tako ne nastane direktno kot pri digital- ni radiografi ji, ampak v posebnem procesu branja. Zapis posnetka, ki je shranjen v slikovni plošči, se s po- močjo laserske stimulacije spremeni v svetlobo in šele potem v digitalno sliko. Za razliko od klasične radio- grafi je, pri kateri je latentna slika shranjena v zrnih srebrobromida, se pri računalniški radiografi ji latentna slika shrani v polprevodnem stanju, v fosfornem sloju, ki je občutljiv na sevanje. S sevanjem se na fosfor- nem sloju nekaj elektronov vzbudi in se ujamejo v polprevodnem vi- sokoenergetskem stanju. To naredi latentno sliko. Ti ujeti elektroni pa so lahko izpuščeni z energijo laser- skega žarka. Ta stimulacija povzroči, da elektroni oddajo vidno svetlobo, ki jo nato ujame fotomnožilna cev. Valovna dolžina laserja je 550 nm in oddana vidna modra svetloba 400 nm. Bralnik, ki se uporabi za branje slikovnih plošč, vsebuje fotomnožil- no cev in vso elektroniko, ki digitali- zirajo analogni svetlobni signal. V zborniku je objavljenih še nekaj člankov, ki pa na posvetovanju niso bili predstavljeni. Sejemska prireditev v Celju in po- svet o varilski stroki sta ponovno pokazala, da je na Slovenskem varil- na tehnika močno razvita. To lahko potrdimo s podatki iz preteklosti in sedanjosti. Že pred prvo svetovno vojno smo v Sloveniji imeli prvega v tujini izobraženega varilca. Takoj po prvi svetovni vojni so v to- varni v Rušah začeli s proizvodnjo kalcijevega karbida, iz katerega se pridobiva acetilen, ki je nujno po- treben za plamensko varjenje. V tri- desetih letih prejšnjega stoletja je g. Furlan v Črnučah razvijal in proizva- jal vire električnega toka za obločno in uporovno varjenje. V tistem času so na Jesenicah zagnali proizvodnjo dodajnih materialov za plamensko in obločno varjenje. Za sedanji čas pa lahko napišemo, da imamo več podjetij za proizvo- dnjo virov in naprav ter opreme za različne postopke varjenja, imamo več podjetij za proizvodnjo do- dajnih materialov in večino varje- nih izdelkov, proizvedenih v naših podjetjih, izvozimo na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Večina slovenskih podjetij, ki delujejo na varilskem področju, je konkurenč- nih drugim proizvajalcem v svetu, kar dokazujejo rezultati izvoza teh podjetij. Zelo pomemben je tudi podatek, da imamo na število pre- bivalcev največ varilskih inženirjev z mednarodno priznano diplomo. Glede na vse zapisano je povsem ra- zumljivo, da v Sloveniji potrebujemo varilski sejem in posvetovanje o va- rilni stroki. Varilske sejme imajo prak- tično vse države na svetu. Nekatere države prirejajo samostojne varilske sejme, nekatere pa v okviru drugih dejavnosti, podobno kot pri nas. Sejemske prireditve so izjemno po- membne za vsako stroko in imajo več pomenov. Prav gotovo je prvi namen, da se razstavljavci predsta- vijo širšemu domačemu in tujemu občinstvu, prikažejo novosti in skle- nejo novo posle. Tudi posvetovanja in razna strokovna srečanja imajo več pomenov. Tudi tu je prvi namen predstaviti in spoznati nove ugotovitve, izboljša- ve, napredek in novosti. Drugi zelo pomemben pomen pa je druženje, spoznavanje novih ljudi, srečanje s starimi znanci in krepitev odnosov med posamezniki in podjetji. Vsi, ki smo letos že drugič sodelo- vali pri pripravi sejma in posvetova- nja, si zelo močno želimo, da bi se sodelovanje med vsemi deležniki v varilni stroki v Sloveniji okrepilo in poglobilo. Žal v preteklosti to sode- lovanje ni bilo prav zgledno. Varilska stroka v Sloveniji lahko na bogatih izkušnjah in tradiciji gradi naprej. Treba se je posvetiti razvo- ju in spremljati nove trende v svetu. Prav gotovo sta sejem v Celju in po- svetovanje priložnosti, da se dose- žejo novi in uspešni rezultati. Slika 3. Barvna lestvica varov in toplotno vplivanega območja okoli vara na cevi iz nerjavnega jekla Slika 4. Shematski prikaz tehnike računalniške radiografi je ■ DOGODKI - POROČILA - VESTI