178
valcc šolske preteklosti, da jih ho spodbudil za uporabo urejenega gradiva predstavljenih fondov. K lemu lahke še pripomore krajevu) (tudi z nemškimi kra jevnimi imeni J in i>m'ti.\h< kazalo. Kazali bi bila oh Se nekoliko podrobnejšem popisu gradiva seseda obširnejša, tako pa gradivo vsebuje podiitkc za marsikatero šolo in učitelja, čeprav ni pesebej naveden.
Avtorici sta s predstavitvijo zvečine rokopisnega gradiva v tujem jeziku (nemščini) in pisanega s tujo pisavo (gotico) opravili dnbro delo v korist raz i^kovalcem (por.cbcj šolske) pretekle Hi področja od Savinje do Save. Nj'tna predstavitev šolskih svetov pa je z obravnavo zakonodaje in razgrnitvijo vsebine gradiva zanimiva tudi ?a druge slovenske pokrajine
Brutiki Šu£tm r
Drrgari Mitič Kulturni utrip Ljubljane med prvo svetovno vojno (Kulturne in družabne prireditve v sezonah 1913/ 14 - 1917/18). Gradivo m razprave 15, Ljubljana 1995, 374 strani
Konce leta 1^95 jc Zgodovinski arhiv Ljubljana izdal nekolike predelane magistrske nalogo v arhivu zaposlenega arhivjsta Draganu Matiča c kulturnem življenju Ljubljančanov :ik pred in med prvo svetovno
"ojno.
Žc ob ogledu kazala v.scbinejc videti, daje avtor delo zasnoval prcecj široko. Potrudil se jc zajeti vsa področja duhovne kulture, vmes pa jc spretno vpletel Sc politične elemente, saj je, kot je sam navedel, "politika bila in jc del kulture".
Gradivo za nalogo je Malič črpal predvsem i1/ čas ■ nikov in časopisov takratnega Časa. Za kar najpo polnejšo sliko dogajanja pa je moral poseči lucli po arhivskih virih, mcmc irski literaturi in pa seveda strokovnih delih, ki pa večinoma obravnavajo le posamezna področja kulture.
Množica podatkov ki jih jc Matic zbral bi nlcg-nila pn sestavljanju sinteze predstavljati določen problem. Zato sc je pcslužil prcecj enostavnega in preglednega sistema Če odštejemo uvod in zaključek, jc dele razdelil na pet poglavij, od katerih vsako pred slavlja posamezne kulturno sezono. Poglavje sc deli naprej na nek krajši uvodni del, ki omeni pomembnejše dogodke tega časa, nato pa sledi 12 razdelkov - /.a vsak mesce sezone (k> je trajala od 1. septembra do ill avgusta) pc eden. V okviru posameznega meseca so prireditve razdeljene najprej glede na prireditelja, ki je bil lahko društvo ali institucija. Društvene pfiredilvc obravnava naprej po svojem zna čaju (kullurnn-umetiiiške prireditve, predavanj,", kulturno-zabavne ter družabno-zabavne prireditve), insii-
ARHIVI XIX 19%
(ucionalne pa glede na institucijo oz. umetnostno z.vrst, kateri je namenjena (gledališke predstave, kinematografske predstave, koncerti in cstalo). Po takr:m podrobnem pregledu prireditev sledi še povzetek in anal-/a celotne sezone; v glavnem so podatki o prireditvah predstavljeni številčno (tiid: proccntuaino), s tabelami in grafi. Predstavljeni so .še deleži glede na pc.samczne kullurno-polit ene skupine (liberalci, klerikalci, socialdemokrati in nstah) in deleži pc zvrsteh društev (politično-prosvctna, ženska, telovadna, stanovska, kulturno-umeln ška, narodne-obrambna, društva za drnzabnost in zabavo). Posebej so predstavljene iiidi institucionalne piircditvc le so priprav Ijalc slovenske institucije, nemške institucijo, državne institucije ah kakšne druge, npr. Cccilijino društvo.
Po taki obdelavi posameznih sezon sledi zadnje poglavje Zaključek in primerjalna analiza sezon 1913/14 1914/15. 1915/16 1916/17 in 1917/18. Tudi tn pregled jc bogate opremljen z grafi, ki omogočajo hitro informacije- in primerjavo podatkov ghdc na po saincznc sezone in prireditelje. Ž • bežen poglrd nanje peve, da jc bil upad vseh vrst kulturnih prireditev v sc/.onah vojnih let ogromen. Avtor ugotavlja, da dosega sezona prvega leta vojne (1914/15) le 12,9% .števila pnrcuitev predvojne sezone, sezona !9i5/16 žc 29 4%, sezona 1916/17 37,8% in z.adnia sezona v vojni (1917/18) 40,2%. Leta 1918 je nil torej kulturni utrip Ljubljane za več kot polovico "slabši" od sezone '.ik pred vojno. Avtor sklenr posta je z. ini:;lijo, daje začetek vojne "Slovence našel v medsebojnem zapri zenem strankarske m boju", ob koncu vojne pa je oži vel star' dob sloge, venaar žal nc za dolgo.
Kdor lyi vzel pričujočo publikacijo v roke, sc bo zagotovo .strinjal, daje rezultat potrpežljivega zbiranja in obdelovanja podalko" Ljubljančani smo končne dobili delo ki podrobno predstavlja ki'llurno življenje našega mesta med prvo svetovno vojne. Raziskovalci, vsi vcdožcljni in seveda tudi m arhivi si i ga bomo gotovo pogosto vzeli v roke
Me rja i iti Kos
Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politiKa 394SH9S0. Arhiv Re publike Slovenije, Ljubljana 1995, 234 Strani
Med objavljene magistrske r.alogr dclavcev Arhiva Rcpuhlikc Slovenije, ki jih jc le-ta založil in i/dal v letu 1995, sodi tudi knjiga arhivistke /.a gradivo družbenopolitičnih organizacij Mateje Jeraj z naslovom Slova\ski sindikati in .socialna politika /9-J5 / 950. S to knjigo sc ji; pedrohn-jSe poznavanje sindikalnega
Ocene in poročila o publikacijah in_razstnvah