ANNALES • Ser. hist. socioi. • ti) • 2000 • 1 (20)
POROČilA IN GCtNE/RELAZIONI t RtCtNSIONI/fKPOftTS AND R6VIEVVS, 258-205
Koper: Okrasni pašni okov (po R. Cunji), ornamentiran s tehniko klinastega vreza; okov je orientiran glede na par ornamentelnih pravokotnikov; okoli I. 400 (merilo: 1:1).
epigrafskih virov. Pohod cesarja Maksimina Iračana proti Italiji leta 238 vsebinsko povezuje skrajno Po-donavje in severno itaiijo (in je potekat preko današnjega slovenskega ozemija). Žal je odpadlo drugo romunsko predavanje.
Zadnji dan je predaval M. Buora o vojakih in militarijah srednje in pozne rimske dobe v nam sosednji deželi Furlaniji-julijski krajini, Ob tem ¡e lahko načel tudi že diskusijo o najbolj pogostih vprašanjih tega simpozija (premiki čet, načini obrambe, globinska obramba) in o bodočem skupnem delu in obveščanju. Vzpodbudil nas je tudi k večkratnemu neformalnemu srečevanju. Kot zadnja je Pierangeia Croce da Villa (Concordia) predstavila dva nova vojaška napisa iz Concordije, nato pa vodila po poznorimskem grobišču z mno2ico sarkofagov in po cerkvenem kompleksu Concordije Sagittarije.
Organizatorjem smo radi priznali, da smo se zaradi res skrbnih priprav in izredne gostoljubnosti počutili v Pordenonu kot doma. Zaradi staroslovanskega grobišča, ki ga je pred leti objavila naša avstrijska kolegica, smo se Slovenci tako rekoč počutili kot "soustanovitelji" tega lepega mesta. Opazili smo tudi, da ni bilo prvič, da je tak simpozij organiziran z dveh strani administrativne meje med deželama Veneto in Furlanija-julijska krajina.
Stare vezi in tudi cerkvene meje ne ustrezajo današnji razdelitvi in zdi se, da podobne iniciative skušajo nadgraditi trenutne politične delitve in prebivalstvu olajšati stil«..
Dame/a juričič Čargo: GOSPODARSKI RAZVOJ LUPOGLAVSKEGA GOSPOSTVA V 16. STOLETIU V LUČ! URBARJEV IN URBARiALNIH ZAPISOV 15231573 (Z. OBJAVO URBARJEV IZ LET 1523 IN 1573).
Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije, 1999.
Knjigo Danieie Juričič Čargo je predstavil dr. Ignacij Voje. O avtorici, rojeni Pazinčanki, je dejal, da je v času študija zgodovine na ljubljanski univerzi pokazala veliko zanimanja za zgodovinski razvoj Istre. Za študijski referat je pripravila "Gospodarski pomen Dvi-grada", mesta na zahodni istrski obali. Za diplomsko delo je izbrala temo "Gospodarske razmere v pičanskem kraju od konca 15. do sredine 13. stoletja". V razpravi se je naslonila predvsem na urbar Pazinske grofije, Pičanske škofije in terezijanskt kataster. 2e v diplomskem delu je opozorila na specifičnosti agrarnega gospodarstva v Istri. Tudi pri vpisu na podiplomski študij je izbrala na Istro vezano temo. Leta 1998 je uspešno zagovarjala magistrsko delo "Odnos Kranjske dežele do Istre in Beneške republike (16. stoletje) - v luči kranjskih virov".
Knjiga Gospodarski razvoj lupoglavskega gospostva v 16. stoletju ima dva dela. V prvem je obdelano gospodarstvo lupoglavskega gospostva v luči urbarja, v drugem pa je objavljeno besedilo urbarja iz let 1523 in 1573.
Prof. dr. Ignacij Voje izpostavlja tri enote prvega dela. V uvodu k prvemu delu knjige nas Daniela juričič Čargo seznanja s stanjem in raziskovanjem habsburške Istre, za katero pravi, da je manj obdelana kot beneški del. Vzrok za to vidi v slabše ohranjenih primarnih virih in njihovi dosegljivosti v arhivskih ustanovah.
V prvem poglavju prve enote je prikazan zgodovinski in teritorialni razvoj kontinentalnega avstrijskega dela Istre, kateri je leta 1374 pripadel Habs-buržanom in bil v prvi polovici 15. stoletja priključen Kranjski, ki je bila že tristo let v njihovem sestavu.
Ko so Habsburžani po smrti goriškega grofa Alberta leta 1374 podedovali Istro, so priznali samostojnost Pazinske grofije. Po besedah prof. Vojeta avtorica poudarja, da je bila Istra za Kranjske pokrajine zanimiva ne samo zaradi pobiranja dajatev, ampak tudi zaradi pritiska ter nevarnosti pred turškimi in beneškimi napadi, pa jim je zato tudi nudila pomoč. Med kranjskimi viri, ki vsebujejo podatke o dogajanjih v Istri v 16. stoletju, je največ gradiva ohranjenega v zvezi z deželnim gospostvom Lupoglav, čemur avtorica namenja posebno pozornost.
263
AN NA LES ■ Ser. hist. sociof. • 10 • 2000 • 1 (20)
POROČILA IN OCFNF/RFIAZIONI F R£CFN$IONl/R£PORTS ANO RFVIEWS, 258-265
Nekaj poglavij v drugi enoti je mogoče označiti kot središčni del knjige. Tu avtorica podrobno opisuje posesti kipogiavskega gospostva, ki so se večinoma nahajale na severnem delu istrskega polotoka in v manj šem delu na krasu. Daniela Juričič Čargo analizira gospodarsko stanje in je pozorna do kmečkih skupnosti kot tudi do priseljevanja (migracije) novega prebivalstva iz Bosne, Dalmacije in Hercegovine, Pri tem se izčrpno poslužuje urbarjev ter prikazuje kmečke posesti, število selišč ter podložnikov in odnos med domikaino in skupno posestjo (kontrado). Piše o "zatki" (rezervatu, privilegirani posesti), o mlinih, brezzemljaših, gozdovih, lovu in ribolovu ter o prihodkih na zemlji. Obdelala je materialne in denarne dajatve, ki so bile od vasi do vasi različne. Posebej so prikazane mere in denarni sistem, ki je bil v rabi v lupoglavskem gospostvu, s poudarkom na domačih, lokalnih merah.
V	tretji, zaključni enoti je avtorica povzela rezultate raziskave ter prišla do sklepa, da je bilo lupoglavsko gospostvo pod dolgotrajnim nemškim fevdalnim vplivom, kar se je kazalo v upravi, določanju dajatev ter njihovi regulaciji s pomočjo urbarjev, a tudi pod vplivom sosednjih beneških posesti.
Dr. Ema Umek navaja, da je avtorica v drugem delu knjige objavila dosedaj neobjavljena urbarja lupoglav-skega gospostva, prvega iz leta 1523, z naslovom Beschreibung des geschlos Marenfels sambt ailes guldt und herlic.hhalt, in drugega, novoreform i ranega, iz leta 1573.
Prvi urbar je nastal v času, ko so tedanji lastniki Merbersteini želeli s pokrajinskim knezom gospostvo Lupoglav zamenjati za posest na Štajerskem, kar se je pozneje tudi zgodilo. Urbar iz leta 1573 pa je nastal po navodilu nadvojvode Karla za reformiranje urbarjev pokrajinskih gospostev.
V	času nastanka prvega urbarja, leta 1523, so lupoglavskemu gospostvu pripadale vasi Gorenja Vas, Dolenja Vas, Semič in Lesiščina v neposredni bližini gospostva, vasi Šumber, Krbune in zaselki pri Sutivancu v dolini Raše, nekatere desetinske pravice v vaseh Borut, Zarečje in Pazinski Novaki, ki so bile pod jurisdikcijo Pazinske grofije, ter pravice od posameznih podlož-nikov na današnjem slovenskem Krasu, na sodnem območju gospostev Postojna, Podgrad, Svarcenek in Prem, v vaseh Sabonje, Slope, Kozjane, Vareje, Ležeče, Gradišče, Reni, Škofije, Tatre, Rjavče, Huje, Loče in Artviže ter dva mlina pri Sv. Kancijanu (Škocjan pri Divači). Posesti je pripadala tudi t. i. "zatka" ali rezervat pri Sv. Petru u šumi (današnji Krajcarbreg).
Avtorica Daniela Juričič Čargo je dosledno izpisala besedišče urbarja, brez vsakega spreminjanja, le da je zapisu dodala sodobno interpunkcijo.
Objava urbarja lupoglavskega gospostva omogoča primerjavo njegovih kmečkih enot in dajatev z drugimi gospostvi Kranjske. V tem gospostvu, pravi dr. Ema Umek, se pojavljajo tudi posebne enote, t. i. "zatke",
zemljišča, od katerih se niso pobirale tudi nekatere posebne dajatve, kot so dežma (od volov, grozdja), za miloščino, za pravico sekanja dreves in druge.
Božo Jakovljevic
f ulvio Con, Elisa Lo Sapio, Pió Nodari, Daño Rinaldi, Claudio Tonel: ARR1VA LA MADRE, I FIGL! PARTONO
L'emigrazione in Australia di 20.000 Triestini. Ass.
Cuiturale "£. Berlinguer", Trieste, 1999, 55 pagine.
Negii anni compresi tra il 1954 e ií 1961 aU'incirca 20.000 triestini la se i a roño la cittá per trasferirsi in Australia, dando luogo ad un fenómeno migratorio che la storiografia lócale ha generalmente omesso o trattato con grande superficialitá e ricorrendo, nei pochi studi suil'argomento, a luoghi comuni ed analisi poco ap-profondite.
Questo agüe volume, che riporta gli ínterventi aíla tavola rotonda organizzata a Trieste da! erreolo E. Berlinguer il 27 novembre 1998, intende fare maggior luce su questa emigrazione, dando spazio ad alcune personalitá che - in un modo o neíl'altro - possono essere considérate addentro ail'argomento.
II primo brevissimo intervento di Fuvlio Con, capo-cronista de "ií Piccolo", mi sembra molto interessante e, gioma Icticamente, molto provocatorio. Gon si chiede, infatti, se alia base dell'emigrazione In Australia vi fu una sorta di "pulizia étnica" ai danni dei triestini da parte de!la nuova ammmistrazione italiana.
La provocazione non é colta nefl'intervento suc-cessivo da Pió Nodari, docente presso l'Ateneo triestino e giá autore di un paio di studi sulla questione. Nodari, infatti, analizza l'emigrazione non da un punto di vista storico, bensl cercando di comprendere quali siano State le conseguenze del fenomeno nei luoghi di partenza e di arrivo. E' interessante la breve analisi della peculiarítá dell'emigrazione triestina all'interno dei flusso migratorio italiano e quella della política suINmrnigrazione tenuta da! governo australiano. Molto piü deludente e invece i'anaiisi delle cause delt'emigrazíone: Nodari, ribadendo quanto da lui giá affermato negli studi pre-cedenti, identifica come motivazione piü comune quella di ordine economico, Ignorando tuttavia le motiv-azioni di tipo político e riducendo queste ultime, soprattutto in coloro che lavoravano presso i! Govemo Militare Alleato, al timore di perdere il posto di lavoro o di non essere ríassuntí presso la nuova ammínistrazione italiana.
Del tutto opposta, ed a mío avviso molto piü interessante, la tesi di Claudio Tonel, giá vicepresidente del Consígíio regionale. Secondo Tonel, infatti, vi fu un chiaro disegno político che puntava a spingere quanto piü possibile i triestini non orientatí politicamente a
264