NARAVOSLOVNA MODRIJAN matematika II. triletje 4 7 g 4 5 8 i 2 . _ Modrijan zalozba, d.o.o. ' Mestni trg 24, 1000 Ljubljana telefon: 01 / 200 36 00 e-pošta: prodaja@modrijan.si MC/l/KIJAN hiša dobre knjige izid 2004 naravoslovje izid 2004 družba geografija izid 2004 zgodovina izid 2004 IZ VSEBINE PRISPEVKI UČITELJEV 16 Tehniški dnevi v 1. razredu devetletke Milena Ristič 17 Naravoslovno-tehnični projekt VODNO KOLO Tatjana Božič Geč, Rok Zrimšek 22 Sila in gibanje Nevenka Trenta 28 Pirhi Tatjana Rade 30 Iz mresta so se razvile žabe Anamarija Brenčič 20 KVIZ 31 Utrinki iz šol 36 Iz založb 38 Računalniški molj Naravoslovje in tehnika Prenova osnovne šole je pri predmetu naravoslovje in tehnika v 4. in 5. razredu devetletke prinesla kar nekaj novosti. Najočitnejša med njimi je najbrž tehnika, ki ji je namenjena kar tretjina od 105 ur v posameznem razredu. Na založbi smo se z zgodnjim uvajanjem tehnike srečali pri pripravljanju učbenikov za prvo in predvsem drugo triletje. Obenem smo se na predstavitvah naših učbeni¬ kov seznanili z občutki in izkušnjami, ki jih imate v zvezi s tem učitelji. Zbrani vtisi s srečanj odražajo kar nekaj zadreg, zastavljajo se na primer vprašanja: kako bomo učili tehniko, kako bomo to ali ono naredili, kje bomo dobili učila in material? Kot vsaka novost tudi ta potrebuje nekaj časa, da jo vpeljemo, in nekaj praktične žilice, da se tega lotimo v razredu, skupaj z učenci. Otrokom so učne vsebine iz tehnike všeč in radi sodelujejo. Kako torej naprej? Nekaj opore lahko dobite v priročnikih za učitelje pa tudi tokratno številko revije smo posvetili predvsem fizikalno-tehničnim temam. Del prispevkov ter stenska slika se navezujeta na teme iz učbenika za 4. razred devetletke, del prispevkov pa so nam posredovali učitelji. Želimo vam prijetno delo. Zvonka Kos 4 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 IZ VSEBINE Strokovni prispevek Pouk tehnike v 4. razredu 06 devetletke Igor Hostnik Prispevki učiteljev Vozila s kolesi in brez njih Seta Oblak, Igor Hostnik Mislil sem, da ie Zemlja ploščata 32 Gosto, pogosto in gostota Dušan Krnel Pri pouku naravoslovja in tehnike se učenci srečujejo z vsemi vsebinami tehnike in tehnologije: tehničnimi postopki, tehničnimi sredstvi in obdelavo gradiva. Postopki pri naravoslovju in postopki pri tehniki se razlikujejo, čeprav sta naravoslovje in tehnika neloč¬ ljivo povezana. Temeljna dejavnost naravoslovja je raziskovanje, tehnike pa izdelovanje. V vsakdanjem življenju se učenci srečujejo z najrazlič¬ nejšimi naravnimi pojavi in imajo z njimi veliko izku¬ šenj, jih torej intuitivno poznajo. Naloga učitelja v zgodnjem naravoslovju je, da učencem te pojave prikliče v zavest. Če je le mogoče, naj jih spoznavajo pri pouku prek poskusov - tako jim učitelj omogoči natančnejše opazovanje, ob čemer jih lahko opozori na bistvene poteze. Znanje naj torej v idealnem pri¬ meru zraste iz intuitivno pridobljenih ter zavestno poudarjenih in razčlenjenih izkušenj. V vsakdanjem življenju besedo gostota pogosto uporabljamo v različnih pomenih. Razlaga k stenski sliki Od zbiralnika do pipe Dušan Krnel, Igor Hostnik Oskrba s pitno vodo je za človeštvo velikega pomena. V Sloveniji imamo zaenkrat dovolj vodnih virov, da vode v vodovodu le redko zmanjka in nam za vodo ni potrebno posebej skrbeti. Tudi učenci imajo z vodovodom kar nekaj izkušenj, ki pa so pogosto razpršene in nepovezane, zato si poglejmo, kakšna je pot vode od zbiralnika do pipe in kam odteče upo¬ rabljena voda. Revija izhaja trikrat na leto - jeseni, pozimi in spomladi, letna naročnina znala 3-900 SIT. Plačuje se enkrat na leto, in sicer januarja. Študentje imajo 10-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročnini 10-odstotni popust. Prvih pet letnikov revije lahko naročite s 50-odstotnim popustom. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel: (01) 200 36 00, faks: (01) 200 36 01, e-pošta: prodaja@modrijan.si NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovič Citavna in odgovorna urednica: Zvonka Kos, Urednica: Metka Kralj Lektorica: Zala Mikeln Oblikovanje: Blaž de Gleda Računalniški prelom Goran Čurčič Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubljana Svet revije: dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Vladimir Milekšič, Zavod Republike Slutenje za šolstvu, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: Bernarda Pinter, OŠ ledina, Ljubljana, mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 5 STROKOVNI PRISPEVEK Pouk tehnike v 4. razredu devetletke Igor Hostnik, OŠ Gabrovka Postopki pri naravoslovju in postopki pri tehniki se razlikujejo, čeprav sta naravoslovje in tehnika neločljivo povezana. Temeljna dejavnost naravoslovja je raziskova¬ nje, tehnike pa izdelovanje. Z raziskovanjem naravo spoznavamo, s tehniko pa jo spreminjamo. Pri pred¬ metu naravoslovje in tehnika se spoznavanje in utrjeva¬ nje naravoslovnih postopkov, ki so skupni naravoslovju in tehniki, širi na specifične postopke in vsebine tehnike in tehnologije. Specifične vsebine so namenjene spo¬ znavanju lastnosti teles in snovi v relaciji z njihovo upo¬ rabo, specifični postopki pa načinom izdelave in obde¬ lave gradiva. Temeljna ideja, ki naj bi jo pouk tehnike razvijal, je načrtnost in organizacija dela. Tehnični in tehnološki postopki so predstavljeni v spodnji shemi. IZDELAVA PRESKUŠANJE VREDNOTENJE Iskanje vezi med zgradbo in delovanjem teles in sistemov Vzpostavljanje vezi med zgradbo in delovanjem r 1 OBDELAVA Preverimo, ali so lastnosti sestavin in relacij med njimi povezane z delovanjem (funkcijo), kakor smo načrtovali, predvideli. Poiskati možnosti, da bi izboljšali, polepšali, pocenili, poiskali druge tehnološke postopke. Spoznavanje tehnoloških lastnosti gradiv in njihova uporabnost, uporaba orodij Pri načrtovanju na simbolični ravni iščemo vezi med zgradbo in delovanjem teles in sistemov. Pri obdelavi spoznavamo tehnološke lastnosti gradiva in njegovo uporabnost. Nato pri izdelavi te vezi vzpostavimo in pri preskušanju praktično preverimo, ali so lastnosti sesta¬ vin in relacije med njimi (struktura) zares povezane z delovanjem (funkcijo) na način, kot smo ga pri na¬ črtovanju predvideli. Pri vrednotenju postane konkretni izdelek le ena od možnih rešitev tehniškega problema, ki ga je mogoče izboljšati, polepšati in poceniti. Naravoslovne vsebine naj predstavljajo izhodišča za tehnične vsebine. Spoznavanje in utrjevanje naravoslov¬ nih pojmov naj bi se uresničevalo z obdelavo gradiva do zamišljenega izdelka z uporabo tehničnih sredstev in primerne organizacije dela. 6 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 STROKOVNI PRISPEVEK Pri pouku naravoslovja in tehnike se učenci srečujejo z vsemi vsebinami tehnike in tehnologije: tehničnimi postopki, tehničnimi sredstvi in obdelavo gradiva. Učenci se učijo presojati smotrnost in učinkovitost teh¬ noloških postopkov in tehničnih sredstev za doseganje zastavljenih ciljev ter ocenjevati njihovo gospodarsko učinkovitost. Učijo pa se tudi vzdrževati in izboljševati svoje okolje ter uporabljati sodobno tehniko in tehnologijo. Pri načrtovanju in vsebinah ste dokaj svobodni, ne sme¬ mo pa pozabiti na temeljne standarde znanja, ki jih predpisuje učni načrt tehnike in tehnologije, in delež časa, ki je namenjen tehniki (ena tretjina ur). Temeljni standardi znanja s področja tehnike in tehnologije Učenci: • znajo opredeliti lastnosti in namen izdelka, ki se ga lotevajo • znajo načrtovati, narediti in ovrednotiti preprost izdelek po kriterijih, ki sojih sami določili pred izdelavo • znajo skicirati preproste predmete in brati preproste načrte • znajo predvideti potek dela in postopkov, pripraviti delovno mesto, smotrno izbrati ustrezno gradivo in orodja • znajo pravilno in varno uporabljati orodja • obvladajo osnovne obdelovalne postopke za papirno gradivo, umetne mase, les, tanko pločevino in mehko žico (rezanje, spajanje, oblikovanje, preoblikovanje in obdelavo površine) • znajo uporabljati različne tehnične sestavljanke • znajo izdelati različne predmete in modele • znajo izkustveno ugotoviti, da je trdnost izdelkov odvisna od relacij med sestavinami • ločijo različno gradivo glede na trdnost, plastičnost, prožnost, cepljivost • znajo sestaviti preprost električni krog • ločijo snovi, ki prevajajo električni tok, od tistih, ki ga ne prevajajo • poznajo ukrepe za varno ravnanje z električnimi napravami • znajo uporabljati različne procese pri konstruiranju in gradnji modelov • spoznajo poklice in vsebino dela ter vrste del, ki sodijo k njim Tehnični in tehnološki postopki Če je le mogoče, začnemo s problemom. Učenci iščejo ideje in možnosti za njegovo rešitev. Med predlaganimi idejami izberejo najuporabnejšo in načrtujejo pot do njene uresničitve. Pomagajo si s skiciranjem. Premislijo, katero gradivo in orodje bodo uporabljali, ter pripravijo delovna mesta. Med delom se učenci sproti učijo pra¬ vilne uporabe orodij. Pri tem moramo paziti na njihovo varnost. Ko je izdelek narejen, ga preizkusijo ter pred¬ stavijo sošolcem, pojasnijo svoje rešitve in jih uteme¬ ljijo. Poročajo tudi o drugačnih rešitvah, ki so se jim porodile med delom. MODRIJAN Učiteljem, katerih prispevki so objavljeni v tej številki, založba Modrijan podarja knjigo Tomaža Zwittra POT SKOZI VESOLJE. Nagrade bodo prejeli: Milena Ristič, OŠ Jakoba Aljaža, Kranj • Tatjana Božič Geč in Rok Zrimšek, OŠ Martina Krpana, Ljubljana • Nevenka Trenta, OŠ A. Globočnika. Postojna, POŠ Planina • Tatjana Rade, OŠ Bičevje, Ljubljana • Anamarija Brenčič, OŠ Rovte Veseli smo, da nam pošiljate prispevke in tako oblikujete revijo. ([vala za zaupanje. Uredništvo LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 7 STROKOVNI PRISPEVEK VOZILA S KOLESI IN BREZ NJIH Seta Oblak, Igor Hostnik V vsakdanjem življenju se učenci sre¬ čujejo z najrazličnejšimi naravnimi pojavi in imajo z njimi veliko izku¬ šenj, jih torej intuitivno poznajo. Naloga učitelja v zgodnjem naravo¬ slovju je, da učencem te pojave pri¬ kliče v zavest. Če je le mogoče, naj jih spoznavajo pri pouku prek po¬ skusov - tako jim učitelj omogoči natančnejše opazovanje, ob čemer jih lahko opozori na bistvene po¬ teze. Znanje naj torej v idealnem primeru zraste iz intuitivno pridob¬ ljenih ter zavestno poudarjenih in razčlenjenih izkušenj. Tako je zamišljeno tudi delo z vozili. Najprej učenci na različne načine premikajo sem in tja kak tovor: pre¬ našajo zaboj, ga vlečejo in potiskajo po tleh, naložijo na rolko in vozijo z njo. Tudi sami sedejo na vozičke, nato pa jih vlečejo ali potiskajo sošolci. Pri prevažanju sošolcev in tovora učence opozorimo na to, da lahko zaboj ali voziček vlečejo z vrvjo ali palico, potiskajo pa samo s palico. Še pomembnejše spoznanje je, kak¬ šno pridobitev predstavljajo za giba¬ nje po trdnih tleh kolesa. Kolo je v zgodovini človeštva eden najpo¬ membnejših izumov. Učenci tovor bistveno laže premikajo sem in tja, če ga dajo na rolko. Lahko pa se vozijo tudi sami, tako da se odrivajo od tal. Ob tem spoznajo razliko med notranjim in zunanjim pogonom: če te vleče Kolo je eden najpomembnejših človekovih izumov. Spremenilo je način potovanja in prevažanja, pa tudi način bojevanja. Egipčani so uporabljali bojne vozove že okrog 2000 let pred našim štetjem. sošolec, se ti ni treba odrivati, tudi utrudiš se ne. Tisti, ki vleče ali po¬ tiska vozilo, dela in porablja energi¬ jo, ki je na sliki prikazana z zvezdico Nasprotno pa se moraš pri notra¬ njem pogonu sam odrivati in se tud utrudiš; da nadomestiš porabljeno energijo, moraš jesti. 8 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 STROKOVNI PRISPEVEK Pogovarjamo se o tem, od česa se ljudje, živali ali vozila odrivajo. Za odrivanje je pomembna podlaga. Največkrat se gibljemo po trdni pod¬ lagi. Če je podlaga preveč gladka, npr. mokra trava, kamor je zapeljal otrok s triciklom, se kolesa vrtijo v prazno in se ne odrinejo. Tudi avto na ledu ne more speljati, ker se ko¬ lesa ne odrivajo. Znanje nato posplošimo: kadar kako telo vlečemo ali potiskamo, se pre¬ mika na zunanji pogon. Če pa se telo premika samo, temu pravimo notranji pogon. Notranji pogon je možen samo pri telesih, ki imajo gibljive sestavne dele, ker se morajo odrivati. Taka telesa so ljudje, živali, vozila s kolesi itd. Razlika pri zunanjem in notranjem pogonu je v tem, kdo porablja ener¬ gijo. Pri zunanjem pogonu jo porab¬ lja tisti, ki telo vleče ali potiska. Pri notranjem pogonu porablja energijo telo, ki se premika. Zato se mora z njo oskrbovati, npr. človek ali žival morata jesti, avto mora dobiti bencin. Da bi določili, ali gre za zunanji ali notranji pogon, moramo izbrano telo ločiti od okolice, da ga lahko opazujemo. Telo, ki ga opazujemo, zato na sliki obkrožimo. Če je zvez¬ dica, ki pomeni energijo, zunaj kroga, se telo premika na zunanji pogon. Če je zvezdica znotraj kroga, se telo premika na notranji pogon. Ko npr. obkrožimo kolo in človeka skupaj, je to kolesar, ki se giblje na notranji pogon. Ne premikamo se samo po kopnem, ampak tudi po vodi in zraku. Pogo¬ vorimo se o najrazličnejših načinih gibanja in ugotavljamo, kaj se pre¬ mika na zunanji in kaj na notranji pogon. Lokomotiva vleče vagone, otrok potiska sani, veter potiska jadrnico. Vleče ali potiska lahko člo¬ vek, veter, voda, lokomotiva itd. Na notranji pogon pa se premikajo lju¬ dje, živali, motorna vozila, ladja z ladijskim vijakom, helikopter, letalo na propeler... Pri obravnavanju premikanja na notranji pogon se pogovorimo tudi LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 9 STROKOVNI PRISPEVEK ZOBNIKI prenašajo gibanje od vztrajnika do pogonskih koles. o tem, od česa se telo pri tem od¬ riva: od tal, vode, zraka. Učenci naj¬ brž iz izkušenj s plavanjem vedo, da je odrivanje od vode napornejše kot odrivanje od trdne podlage. Še teže se je premikati po zraku, vendar to počno mnoge živali. Učenci si zna¬ nje utrjujejo ob zgledih, ki jih rešu¬ jejo sami (priloga str. 11). Včasih pogovor z učenci pripelje tudi do dodatnih vprašanj. Kolesar npr. lahko pelje po klancu navzdol, ne da bi pritiskal na pedale. Tudi to je zunanji pogon, saj ga poganja teža: telesa na Zemlji zaradi teže padajo ali se spuščajo po klancu navzdol. Učni načrt ne omenja teže, a če učenci sami spregovorijo o tem, je prav, da jim odgovorimo. Teža je za nas nekaj samoumevnega, ker vsak dan živimo z njo, v resnici pa je to posledica dejstva, da živimo na Zemlji, ki nas privlači. Kako teža po¬ ganja telesa navzdol, lahko presku¬ šamo s spuščanjem vozička po raz¬ lično strmih klancih. Možna je še ena vrsta notranjega pogona, ki ni omenjena v učnem načrtu: reaktivno letalo ali raketa se odrivata tako, da izpušne pline, ki nastajajo pri gorenju, oddajata v nasprotni smeri. Učencem lahko to vrsto notranjega pogona prikažemo z balonom, ki ga napihnemo in spu¬ stimo. Tudi o tem spregovorimo le, če učenci sami postavljajo vprašanja, da ne vpeljujemo preveč novih poj¬ mov hkrati. Pri notranjem pogonu spregovorimo tudi o tem, da je za speljevanje in ustavljanje potreben določen čas in da se pri tem premaknemo za do¬ ločeno razdaljo. Učenci imajo izkuš¬ nje z vožnjo s skirojem ali rolko (priloga str. 12). VZTRAJNIK, ki se vrti, poganja zobnike. od tal in porabljajo energijo, ki je spravljena v napeti vzmeti, vrtečem se vztrajniku ali bateriji. Voziček, ki ga poganja napeta elas¬ tika, lahko učenci tudi sami izdelajo (priloge str. 13-15). Ob razstavljenem avtomobilčku na vztrajnik se učenci seznanijo s posa¬ meznimi deli vozila, ki se giblje na notranji pogon. Ogledajo si lahko tudi avtomobilček na vzmet in na baterijo. Učenci preizkušajo različne avtomo¬ bilčke, ki se gibljejo na notranji po¬ gon, in po poskusih zapišejo svoje ugotovitve. V gibanje jih spravijo tako, da navijejo vzmet, da poženejo vztrajnik ali da vključijo elektriko. Avtomobilčki se pri vožnji odrivajo POGONSKA KOLESA se odrivajo od podlage. Pri vožnji s kolesom moramo upo¬ števati, da ne moremo ustaviti v tre¬ nutku, ko naletimo na oviro; ker so pri tem možne poškodbe, je treba nositi varnostno čelado. 10 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 STROKOVNI PRISPEVEK KAKO SE GIBLJE 1 1 Vozila s kolesi in brez njih Kaj se giblje? Določi, ali ima zunanji ali notranji pogon. Pri notranjem pogonu napiši, od česa se odriva. M LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 1 STROKOVNI PRISPEVEK Z rolko se voziš po ravni cesti. Kako lahko povečaš hitrost? Poišči tri avtomobilčke na notranji pogon. Vsakega poženi, da se bo gibal. Izberi si igračo, ki se giblje na notranji pogon. Nariši, kako si predstavljaš njeno notranjost. OS Če smeš, igračo razstavi. Med naštetimi deli obkroži tiste, ki sijih našel v igrači. ^ red vztrajnik vzmet elektromotor pogonsko kolo kolo zobnik 12 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 STROKOVNI PRISPEVEK Izdelava vozička na notranji pogon z elastiko Orodje: • ravnilo • svinčnik • šestilo • škarje • luknjač • kladivo • lesena kladica • žaga • jeralnik • svora • brusilni papir Gradivo: • trši papir • valovita lepenka • lesene letvice • okrogle palice • brusilni papir • elastika • lepilo za les Potek izdelave škarje luknjanje luknjač valovita lepenka, trši papir dobimo sestavne dele sestavni deli 4 x kolo valovita lepenka a 15 cm 2 x okrogla palica les 12 cm 5 4 x letvica les 7 cm LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 13 STROKOVNI PRISPEVEK 14 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 STROKOVNI PRISPEVEK Tekmovanje vozičkov V razredu izmerite, kako daleč se pripeljejo vozički z enim navijanjem elastike. Zapiši meritev v tabelo. Iz podatkov v tabeli nariši graf. Kaj bi moral spremeniti ali izboljšati, da bi se voziček peljal dlje? Lahko ga tudi dogradiš. Za vsako gradivo zapiši, katere postopke, orodja in pripomočke si uporabljal pri izdelavi vozička. LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 15 PRISPEVKI UČITELJEV TEHNIŠKI DNEVI V 1. RAZREDU DEVETLETKE Milena Ristič, OŠ Jakoba Aljaža Kranj Na naši šoli smo letošnje leto prvič vpisali šestletne otroke in začeli izvajati program devetletne osnovne šole. V devetletki imamo v 1. razredu tri tehniške dneve. Kako smo se lotili tehniških dni? Sprva nismo vedeli kako. Pomislili smo celo, da tehniški dnevi nadomestijo nekdanje družbeno pomembne dni. Ob prebiranju stro¬ kovne literature in z udeležbo na semi¬ narju »Tehnika in tehnologija v prvi triadi devetletne osnovne šole« pa smo spoznali, kaj v resnici pomenijo tehni¬ ški dnevi v devetletki, kako jih izvajati, in dobili nekaj namigov o vsebini tehniških dni. Polži Naš prvi tehniški dan je potekal ves dopoldan. Dali smo mu naslov POLŽI V NAŠI ŠOLI. Igrali smo se z različnimi materiali, jih oblikovali in iz njih naredili različne izdel¬ ke. Cilji našega dopoldneva so bili, da otroci: ob oblikovanju z različnimi materiali razvijajo grafomotoriko pri delu spoznajo različna orodja, posode in pribor ter jih uporabljajo • iz gline z gnetenjem, valjanjem in odvzemanjem oblikujejo izdelke in jih med seboj primerjajo V jutranjem krogu so si iz rok v roke za hrbtom poda¬ jali polžka iz žice. Skrivnost so zadržali za sebe do zad¬ njega otroka. S tipanjem so uganili, da jih je pozdravil polž. Iz česa je bil narejen naš polžek? Otroci so pra¬ vilno uganili, da je bil narejen iz žice. Nato je vsak otrok dobil kos žice in se lotil izdelovanja svojega izdelka. Otroci so iz žice oblikovali slušalke, povečevalna stekla, polžke, številko osem ... Zapletlo se je pri očalih, vendar jim je s skupnimi močmi le uspelo narediti očala za našega Švigazajca. Potem smo pripravili manjšo razstavo izdelkov, nareje¬ nih iz žice. Otroci so ocenjevali svoje delo in delo sošol¬ cev. Najbolj so bili zadovoljni z očali. Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina je obliko¬ vala glino. Otroci so iz kepe gline oblikovali kroglico, jo razvaljali med prsti in naredili polžka. Druga skupina je delala volnene slike - polže. Otroci so iz volne obli¬ kovali polža in ga prilepili na podlago. Mostovi Projekta s tem naslovom smo se lotili tako, da smo otroke peljali v podhod. Poslušali smo odmev v pod¬ hodu, se spraševali, od kod tako ime, in razmislili, kako se podhod naredi. Sprehodili smo se tudi do kokrškega mostu. Od kod ima most tako ime? Kako pa je narejen? Ali se razlikuje od podhoda? Otrokom smo dali nalogo, naj narišejo skico mostu. Ogledali smo si njihove načrte, nato pa se razdelili v tri skupine. . skupina Gradila je most iz velikih lesenih gradnikov - kvadrov, kock, stožcev, valjev. Materiala je bilo ogromno, zahteva pa ena sama. Pod tem mostom mora peljati velik bager. skupin Z duplo kockami je gradila most, po kate¬ rem pelje večje vozilo, ki ga imajo. 3. skupina: Gradila je most iz domin, pod katerim mora peljati majhen avtomobilček. Preden smo se razdelili v skupine, smo se dogo¬ vorili, da naj nalogo rešu¬ jejo vsi skupaj v skupini. Lahko si pomagajo z na¬ črti, ki so jih izdelali. Pomembno je skupinsko delo, pogoj za uspešno delo pa je dovolj materiala. 16 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 PRISPEVKI UČITELJEV Naravoslovno-tehnični projekt VODNO KOLO Tatjana Božič Geč in Rok Zrimšek, OŠ Martina Krpana, Ljubljana Projekt Vodno kolo je zasnovan na najinih izkušnjah in delu učencev od 5. do 8. razreda. Delo poteka v več fazah. 1. OBISK V TEHNIČNEM MUZEJU BISTRA Učenci si v okviru naravoslovnega dneva ogledajo Tehnični muzej Bistra in izpolnjujejo delovne liste. Po vrnitvi poteka pri pouku tehnične vzgoje in gospodinjstva pogovor o delu v muzeju, še posebej o kova¬ čiji, mlinu in furnirnici. Izdelka učencev 6. razreda 2. VIHARJENJE MOŽGANOV Viharjenje možganov je del timskega dela. Za iztočnico učencem v razmi¬ slek postavimo vprašanja, kako je človek skozi zgodovino izkoriščal vodo, kako in za kaj se uporabljajo vodna kolesa in iz katerega mate¬ riala bi lahko izdelali vodno kolo. Pred začetkom viharjenja možganov učence seznanimo s to obliko dela, ki poteka tako: • dajemo ideje • zaželeni so neobičajni predlogi • ideje drugih povezujemo s svojimi ne kritiziramo idej ne vrednotimo • zaželeno je čim več idej • zaželene so kratke ideje Vsak član skupine glasno izraža svoje ideje, ki jih beležimo in kasneje uporabimo za rešitev problema. Izogibamo se vsaki diskusiji, kritiki ali analizi. Pomembno je neomejeno število prispevkov vsakega člana skupine. Kasneje izberemo najustrez¬ nejše ideje. Tabelska slika po viharjenju možganov v G. razredu Po pregledu idej si učenci izberejo model vodnega kolesa in se odlo¬ čijo, ali bodo izdelovali vodna kolesa individualno, v dvojicah ali v skupini. 3. IZBIRA MODELA VODNEGA KOLESA Učencem v 5. razredu sva predsta¬ vila dva modela, v 6. razredu tri modele vodnega kolesa in kar šest modelov učencem 7. in 8. razreda. Modeli so narejeni iz različnih mate¬ rialov, zato zahtevajo različne tehni¬ ke izdelave. Učenci so določili kriterije, po ka¬ terih bodo ocenjevali modele, in se nato odločili, katerega bodo izdelali. Učenci 5. razreda so izbirali med modeloma vodnega kolesa iz pla¬ stičnih žličk in valovite lepenke, učenci 6. razreda pa med modeli iz lesa, pločevine ter pleksi stekla. Za ocenjevanje so določili kriterije: ORODJE IN ČAS, ESTETSKI VIDEZ, UPORABNOST in ceno. Ocenjevalna lestvica za izbi¬ ro modela vodnega kolesa, ki so jo uporabili, je bila: 0 - manj primerno in 1 - primerno. Glede na rezultate so se učenci 5. razreda odločili, da bodo izdelali model iz plastičnih žličk, učenci 6. razreda pa model iz lesa oziroma pločevine. Učenci 7. in 8. razreda so delali v četvorkah. Izbira modela vodnega kolesa je potekala po naslednjih kriterijih: material, orodje in stroji, PRIMERNOST UPORABE, IZVIRNOST in CENA. Ocenjevalna lestvica, ki so jo upo¬ rabili, je obsegala točke od 1 do 6 (1 - manj primerno, 6 - zelo pri¬ merno). Učenci so se odločili, da bodo izdelali model iz lesa oziroma model iz lesa in pločevine. LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 17 PRISPEVKI UČITELJEV 4. IZDELAVA TEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE V nadaljevanju so se učenci razdelili v skupine ter izdelali skice vodnih koles in njihovih sestavnih delov. Vsaka skupina je predstavila svojo idejo, učenci 7. in 8. razredov pa so izdelali tudi prototipe vodnih koles iz kartona. Učenci 5. razreda so narisali tehnič¬ no skico prototipa vodnega kolesa in njegovih sestavnih delov, v 6. raz¬ redu so učenci dodatno narisali še načrt in napisali tehnološki list, v 7. in 8. razredu pa so poleg skice in tehnološkega lista narisali tudi načrt s pomočjo računalnika. 5. PRAKTIČNO DELO Pred začetkom dela morajo učenci pripraviti delovna mesta, orodja, material za izdelavo ter poskrbeti za zaščito sebe in delovnega mesta. Sledi izdelava sestavnih delov in sestavljanje celote. Primera tehnično-tehnološke dokumentacije VODNO KOLO IZ PLASTIČNIH ŽLIČK 1. Lopatice Pregledamo žličke. Po potrebi prila¬ godimo dolžino žličk (zarišemo in nato prirežemo). 2. Telo Na zamašku iz plute z zarisovalnim orodjem označimo sredino in razde¬ limo obod zamaška na šest enakih delov. Z nožem za papir naredimo zareze za lopatice, z ročnim vrtalni¬ kom pa izvrtamo luknjo za os. 3. Sestavljanje Lopatice vstavimo in prilepimo v telo. Pozorni smo, da so vse obrnjene v isto smer in vstavljene enako glo¬ boko. V telo vstavimo os. 4. Zaščita Vodno kolo pobarvamo z barvnimi spreji. VODNO KOLO IZ PLOČEVINE ALI LESA 1. Lopatice - Iz pločevine jih izdelamo tako, da jih zarišemo na pločevino, ki jo nato razrežemo s škarjami za plo¬ čevino, in obrusimo robove. Vodno kolo, ki so ga izdelali učenci 5. razreda. izdelek učencev 8. razreda - Iz lesa pa jih naredimo tako, da jih zarišemo na les, ga razrežemo z dekupirno žago ter zgladimo robove s piljenjem in brušenjem. 18 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 PRISPEVKI UČITELJEV Vodno kolo iz lesa - izdelek učencev 7. razreda 2. Telo - Telo iz lesa najprej zarišemo na les, ga razrežemo, prevrtamo od¬ prtino za os ter zgladimo robove s piljenjem in brušenjem. - Iz plute ga izdelamo tako, da na zamašku označimo zareze za lopa¬ tice, jih nato naredimo z nožem za papir in skozi sredino zamaška izvrtamo odprtino za os. 3. Podstavek Izdelamo ga iz lesa tako, da ga zari¬ šemo na les, razrežemo z dekupirno žago, izvrtamo luknje, opilimo in obrusimo. 4. Sestavljanje in zaščita Lopatice vstavimo in zalepimo v telo, sestavimo telo in podstavek. Vodno kolo na koncu pobarvamo še z barv¬ nimi spreji. 6. VREDNOTENJE VODNIH KOLES Učenci primerjajo izdelke in sami postavijo kriterije za vrednotenje. Kriteriji se stopnjujejo glede na sta¬ rost učencev. Tako so učenci 5. raz¬ reda izbrali kriterija estetski videz in hitrost vrtenja na vodi. Ocenjevalna lestvica je imela 7 stopenj. Učenci 6., 7. in 8. razreda so tema kriterijema dodali še material, primer¬ nost UPORABE in NATANČNOST IZDELAVE. Ocenjevalna lestvica je bila enaka. 7. EVALVACIJA Projekt Vodno kolo je bil uspešno izpeljan v okviru pouka in naravo¬ slovnega dneva. Učenci so z vese¬ ljem delali od ideje do končnega izdelka. Še posebej so bili ponosni nase ob uspešnem preizkusu izde¬ lanega modela. Preizkus lahko opra¬ vimo v učilnici ali naravi. Nekaj težav se je pojavilo pri vrednotenju, saj so se učenci spraševali, kako naj ovred¬ notijo izdelek in svoje delo. Učencem ni bilo težko matematično izračunati cene izdelka, vendar so imeli občutek, da je takšna cena nizka in da je njihov izdelek vreden več. Kljub temu smo se dogovorili, da upoštevajo samo ceno materiala, ki so ga uporabili, ne pa amortiza¬ cije strojev in svojega dela. Tudi pri določitvi kriterijev ocenjeva¬ nja so potrebovali pomoč učitelja. Poskusili smo z dvema različnima načinoma ocenjevanja: a) MP, P, ZP (manj primerno, pri¬ merno, zelo primerno) b) številčna razvrstitev glede na šte¬ vilo izdelkov Izkazalo se je, da je drugi način za učence, vsaj za začetek, lažji. Delo je bilo zanimivo za vse. Učenci so imeli občutek, da so delo od za¬ četka do konca organizirali, vodili in izpeljali sami. To jim je dalo občutek uspešnosti. Odločila sva se, da bova projekt po¬ novila, ga razširila na razredno stop¬ njo in vključila še ogled elektrarne. Literatura: Družinska enciklopedija Guinness, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1999 Leksikon Cankarjeve založbe, CZ, Ljubljana, 1998 Tomaž Zvvitter POT SKOZI VESOLJE skuša razložiti, kako dandanes po revolucionarnem napredku astrofizike v zadnjih desetletjih razumemo vesolje. Avtor na kratko predstavi naš planet in zgodovino Osončja, druge planetne sisteme, življenje zvezd, lastnosti galaksij in vesolja kot celote. Govori o nastanku in koncu vesolja, pa o življenju drugod v vesolju. Teme, ki so bile še nedavno predmet neutemeljenih špekulacij, so sedaj domena znanosti. MODRIJAN Modrijojfi založbo, d.o.o. /Viesfn 1 trg 24, 1000 Ljubljana telefon: 01 / 200 36 00 ®-P& »laV proda ja@modri jan. si LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 19 Kai veš o gibanju in vozilih Dušan Krnel Katero vozilo se giblje na zunanji pogon? A avto B jadralno letalo C motorna jahta Č traktor Kolesar potrebuje za poganjanje kolesa energijo. Od kod dobi kolesar energijo? A iz pedal B iz dinama C iz hrane Č iz ceste Kolo se vrti okoli: A ojesa B osata C osi Č platišča Kaj bi poleti uporabili za prevoz vreče krompirja, da bi porabili čim manj energije? A sanke B samokolnico C avto Č traktor Katero vozilo se giblje na notranji pogon? A sani B avtomobilček na daljinsko vodenje C nakupovalni voziček Č gondola žičnice Pri gibanju se avto odriva od ceste s kolesi. Od česa se odriva helikopter s propelerjem? A od zraka B od vode C od ohišja Č od motorja ^ Katera beseda opisuje gibanje kolesa vozila, ki se pelje po cesti? A kotaljenje B poskakovanje C drsenje Č valjenje 20 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 KVIZ S čim lahko potiskamo voziček? A z jermenom B z elastiko C z vrvico Č s palico Kolesarju po klancu navzdol ni potrebno poganjati, ker: A je utrujen B se po klancu navzdol telesa gibljejo zaradi teže C ima težek nahrbtnik Č navzdol piha veter Avtomobilček na vzmet naviješ in spustiš po različnih površinah. Po kateri površini bo šel najdlje? Voda teče navzdol: A ker je mokra B ker je tekoča C zaradi teže Č zaradi visoke gostote 0 Napihnjen balonček izpustiš, da šviga po prostoru. Kaj ga poganja? A prepih B topel zrak nad radiatorjem C zrak, ki gre iz balončka Č vodni hlapi, ki so v zraku A po steklu B po tapisomu C po leseni mizi 0 Avtomobilček na vzmet naviješ Č po mivki in spustiš. Kako se bo gibal? V £1 a zi D Ll a oi D 6 D 8 a l V 9 D s V fr D £ a z a l UOAOBpO juijAejd A vse počasneje B najprej počasi, nato hitro C vso razdaljo enako hitro Č vse hitreje Za vsak pravilni odgovor dobiš eno točko. Seštej točke. 0-5 točk Večkrat opazuj različna vozila in premisli, kako in zakaj se gibljejo. 5-9 točk O vozilih in gibanju že kar veliko veš. 9-13 točk Dobro opazuješ in pravilno sklepaš. Tvoje znanje je odlično. LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 21 PRISPEVKI UČITELJEV SILA IN GIBANJE Nevenka Trenta, OŠ A. Globočnika Postojna, Podružnična šola Planina V šolskem letu 2002/03 smo se z učenci 4. razredov vključili v mednarodni projekt Varnost za vse, ki ga vodi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije in podjetje Renault, Pri delu projekta Glejmo in poslušajmo so učenci med drugim zastavili vprašanja v zvezi z gibanjem vozil, katerim smo namenili naravoslovni dan na temo Sila in gibanje. V okviru projekta so učenci računali, kolikšno razdaljo prevozi avto v do¬ ločenem času, koliko potrebuje pe¬ šec za prečkanje ceste, ter ob tem ugotavljali, kolikšna razdalja je še varna. Ugotovili so, da se jim zdi večje vozilo bliže kot manjše, da je gibanje in ustavljanje odvisno od teže vozila, od profila gum, od pod¬ lage cestišča ... Potiskanje in vlečenje, drsenje in kotaljenje V uvodnem delu naravoslovnega dneva smo raziskovali načine premi¬ kanja teles in vlogo kolesa. Škatlo smo napolnili z učbeniki in zvezki. Učence sem prosila, naj pre¬ maknejo škatlo brez pripomočkov. Kot prvo rešitev so predlagali potis¬ kanje ali vlečenje. Ugotovili so, da je bilo potiskanje lažje od vlečenja. Ko sem jim kot pripomoček ponudila kolebnice, so se odločili za vlečenje in nošenje. Težje se jim je zdelo nošenje. Tudi tako lahko nosimo. Po ponudbi vrečke frnikol je sledil glasen aha. Vendar pa ni šlo vse tako gladko, kot so si zamislili. Naj¬ prej so škatlo položili na frnikole in jo potisnili, niso pa postavljali frnikol naprej, zato je škatla hitro zdrsnila na tla. Ugotovili so tudi, da morajo biti frnikole zelo gosto skupaj, da škatla ne more zdrsniti z njih. Po¬ dobno seje zgodilo pri palicah, saj jim je škatla nenehno uhajala s palic na tla. Zanimivo je bilo to, da je hitenje tistih, ki so palice od zadaj prenašali naprej, vplivalo na tiste, ki so škatlo potiskali, in sicer tako, da so tudi oni začeli vedno hitreje potiskati. Opozorila sem jih, naj de¬ lajo bolj umirjeno in enakomerno, da bo drugim uspelo podstaviti pa¬ lice tako, da bo škatla lepo drsela. Po tem nasvetu so škatlo potiskali počasneje in hkrati pazili, da je za¬ dolženim za palice, te uspelo pravo¬ časno nastaviti. Škatla seje nato po palicah odkotalila do določenega mesta, ne da bi vmes s prednjim delom zdrsnila na tla. Vozimo. Potiskamo. 22 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 PRISPEVKI UČITELJEV Zanimivo je bilo tudi opazovati, kako je problem najprej pritegnil samo fante, kmalu pa so s pripom¬ bami in svojimi rokami k reševanju priskočila tudi dekleta. Ko sem jih vprašala, kakšno vlogo so imele palice, so mi v en glas odgovorili, da so nadomeščale kolesa. Pogovorili smo se o pomenu iznajd¬ be kolesa. Ugotovili so, da so škatlo sicer lahko prestavljali na različne načine, vendar pa je bilo pri uporabi palic potrebno manj sile, obenem pa bolj organizirano delo. Zunanji in notranji pogon Ugotavljali smo, kako lahko spra¬ vimo neko vozilo v gibanje. Ponudila sem jim avtomobilčka, enega na daljinsko upravljanje, drugega so morali potiskati sami. Hitro so spo¬ znali, da je na gibanje prvega vplival motorček, se pravi notranja sila - notranji pogon, za gibanje drugega pa je bila potrebna zunanja sila - zunanji pogon. Vpliv tovora in teže vozila na gibanje Pri izvajanju nalog smo se razde¬ lili v skupine. Vsaka skupina si je pripravila klanec v obliki črke U in po njem spuščala posodico Cedevite. Po klančku dol, po klančku gor Začeli so s prazno posodico, nato so dodajali merice riža - tovor. Vsako¬ krat so šteli nihaje, ki jih je naredila posodica. Pri delu so bili zelo za¬ vzeti, nekateri so poskus izvedli več¬ krat, da so se prepričali o rezultatih. Rezultati so jih, tako so rekli, prese¬ netili. Iz tabele je razvidno, da seje število nihajev najprej zmanjševalo, nato pa ponovno povečevalo. Prazna posodica je naredila štiri nihaje in pol. Ko so v posodico na¬ trosili eno in nato dve merici riža, se je število nihajev zmanjšalo. Riž seje znotraj posodice gibal neure¬ jeno, kar se sliši kot šumenje. Poso¬ dica se ni visoko povzpela po klancu navzgor, ker jo je zaustavljalo pre¬ metavanje riža. Čim bolj smo poso¬ dico polnili z rižem, tem manj se je riž znotraj nje premetaval. Zaradi tega je naredila več nihajev. Učenci so sklepali, da bo polna po¬ sodica Cedevite naredila daljšo pot kot prazna posodica, ko ju spustimo po klancu navzdol. To smo preverili. Polna posodica (rumen pokrovček) naredi daljšo pot, ko jo spustimo po klancu navzdol, kot prazna posodica [oranžen pokrovček). Postavili smo klanec in po njem spu¬ stili dve posodici. Ena je bila prazna, druga pa polna riža. Med pogovorom so ugotavljali tudi druge dejavnike (hitrost, nagib klanca ...), ki vplivajo na gibanje in opravljeno pot vozil. Prav tako so ugotovili, da že našteti dejavniki vplivajo tudi na zavorno pot. Učenci so se nato postavili v »vlak«. Najprej je speljala samo »lokomo¬ tiva«, ki se je po določeni razdalji ustavila. Priključili so se še »vagoni«. Po določeni razdalji seje vodilni učenec ustavil. Opisal je, kaj je ob¬ čutil, ko je bil sam, in kaj, ko je imel še »vagone«. Učenci so hitro poiskali še druge primere: vožnja in ustavljanje praz¬ nega ali polnega nakupovalnega vozička, avta ... Z zanimanjem so sodelovali pri po¬ govoru in postavljanju zaključkov ter hkrati presenečeno ugotavljali, da nas igračke in razni drugi predmeti poučijo o gibanju pravih vozil. LETNIK 7 / ST. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 23 PRISPEVKI UČITELJEV Vpliv podlage na gibanje Na gibanje vplivajo tudi drugi dejav¬ niki, na primer cestišče: ali je mokro ali suho, poledenelo, že zvožen asfalt, kakovost gum ... Za raziskovanje vpliva podlage na gibanje smo uporabili različne čevlje na različnih podlagah, za kar sem dobila idejo v eni od Naravoslovnih solnic. Vneto štetje Izpolnjevanje tabele Za nalogo smo uporabili salonar, športni čevelj in planinski čevelj. Le kdaj se bo premaknil? V vsakega smo dali vrečko, v katero smo nasuli 1 kg mivke. Pri nalogi smo uporabili silomer (vzmetno tehtnico) - učenci so preštevali, pri kateri črtici se je določen čevelj pre¬ maknil, ko so ga začeli enakomerno vleči. Zanimivo je bilo opazovati, kako so si organizirali delo. Nekateri so z vsakim čevljem posebej tekali na različne podlage, medtem ko so se drugi lotili dela na bolj urejen način. Najprej so vlekli vse čevlje na eni podlagi in se šele nato preselili dru¬ gam. Tudi končni list z nalogami jim ni delal težav. Svoje odgovore so znali utemeljiti z dejstvi. Za zaključek smo obiskali vulkani¬ zerja, pri katerem smo si ogledali različne profile gum. Literatura: Walpole, B.: Gibanje, Zbirka Moji prvi koraki. Serija Veselje z znanostjo, Pomurska založba, Murska Sobota, 1991 J. Anžin, D.: »Planinski čevlji ali salonarji?«: to ni več vprašanje, Naravoslovna solnica, letnik 4, št. 2., zima 2000 Gradivo seminarja Naravoslovje in tehnika čevelj opiši njegov podplat 5. Naloga : Sedaj si ugotovil, kako se različni Čevlji oprijemljejo podlage, tal. Ali boš znal odgovoriti na naslednja vpršanja? Katere čevlje bi obul za ples? Kakšne podplate bi morale imeti-utemelji,zakaj: AtftrtrpL' /rzcTtU/ 2. Naloga : Napravi odtis podplatov na papir. ( Rahlo obarvaj vodo in jo nanesi na podplat in ga nato odtisni) Katere čevlje boš izbral za pohod , hojo po mokrem cestišču? Zakaj ? 3. Naloga : Poprosi sošolce druge skupine, naj vsakemu čevlju izbere odtis podplata, brez da pogledajo podplate. Ali sedaj veš, zakaj morajo imeti avtomobili pozimi zimske gume ? bu- frv nc /furtn/HA /rJ - -vUu.- 4. Naloga : a. Vrečko z mivko položi v prvi čevelj . b. Kavelj vzmetne tehtnice zatakni za vezalke ali rob čevlja. c. Tehtnico drži vodoravno-vzporedno s tlemi in počasi povleci .Ko se bo čevelj premaknil, zapiši v tabelo pri koliki črtici na tehtnici seje premaknil. Tem višja bo številka, tem manjša bo veijetnost ,da ti bo v takih čevljih drselo. Preizkus opravi še z drugimi čevlji in na drugih podlagah, kot je zapisano v tabeli. Kako si pomagajo vozniki, če tudi zimske gume ne pomagajo po spolzkem, zasneženem cestišču ? V čem.misliš ti, se letne gume razlikujejo od zimskih ? 5c. mt Hrrfij ■ ,%rnyprW' 24 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 DELOVNI LIST 1 Vpliv tovora na gibanje telesa Pripravi klanec v obliki črke U iz tršega papirja. Glej sliko: TR& PAPV*. a) Spusti prazno posodico Cedevite po klancu in preštej, kolikokrat se bo zakotalila po klancu, preden se ustavi. Štej vsak nihaj. Podatke zapiši v tabelo. b) Poskus ponovi tako, da daš eno merico riža v posodico. Zapiši preštete nihaje v tabelo. c) Poskus ponavljaj tako, da vsakokrat dodaš eno merico riža, dokler ni posodica polna. č) Nariši graf gibanja: število meric riža LETNIK 7 / ŠT. 1 / JESEN 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 25 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. DELOVNI LIST 2 Vpliv vrste podlage Ime in priimek: in vrste površine _ telesa na gibanje 1. Pred seboj imaš različne vrste čevljev. Dobro si oglej podplate. Zapri oči in jih potipaj. Pri vsakem čevlju opiši njegov podplat. 2. Napravi odtis podplatov na papir. S tempera barvami rahlo obarvaj vodo in jo nanesi na podplat ter ga nato odtisni na papir. 3. Prosi sošolce iz druge skupine, naj poskusijo določiti, s katerim čevljem si naredil posamezen odtis, ne da bi pogledali podplat. 4. a) V prvi čevelj položi vrečko z mivko. b) Kavelj vzmetne tehtnice zatakni za čevelj ali vezalke. c) Tehtnico drži vodoravno - vzporedno s tlemi in počasi povleci. Ko se bo čevelj premaknil, zapiši v tabelo, pri kateri črtici na tehtnici se je to zgodilo. Čim večja bo številka, tem manjša bo verjetnost, da ti bo v takih čevljih drselo. Poskus naredi še z drugimi čevlji in na drugih podlagah, kot je zapisano v tabeli. 26 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 DELOVNI LIST 2 Ime in priimek: 5. Sedaj si ugotovil, kako se različni čevlji oprijemajo podlage, tal. Odgovori na naslednja vprašanja. a) Katere čevlje bi obul za ples? Kakšne podplate bi morali imeti - utemelji zakaj. b) Katere čevlje boš izbral za hojo po mokrem cestišču? Zakaj? c) Ali sedaj veš, zakaj morajo imeti avtomobili pozimi zimske gume? č) Kaj lahko naredimo, kadar je cestišče tako spolzko, zasneženo, da ne pomagajo niti zimske gume? d) Kako misliš, da se letne gume razlikujejo od zimskih? LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 27 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. PRISPEVKI UČITELJEV PIRHI Tatjana Rade, OŠ Bičevje, Ljubljana Pred velikonočnimi prazniki smo učite¬ ljice 1. razredov devetletke za učence pripravile štiri delavnice. Vsaka delav¬ nica (postaja) je trajala 30 minut. Na vsaki postaji je bila skupina devetih oziroma desetih učencev. V članku so predstavljene dejavnosti na eni izmed postaj, pri kateri gre za razvijanje naravoslovnih postopkov. Potrebujemo: 12 pirhov štirih različnih barv, s petimi različnimi vzorci Zaradi praktičnosti sem uporabila plastična prozorna jajca, velikosti 10 cm, ki jih lahko razstavimo na pol. Vanje sem vložila ovalne listke štirih različnih barv (rumene, rdeče, zelene, modre), na katere sem narisala pet različnih vzorcev (polžke, sončke, zvezdice, črte, cvetove). Na nekatere pirhe sem nave¬ zala vrvico. 5 obročev, izdelanih iz vrbovih vejic kartončke, ki določajo lastnosti pirhov: - barvo - vzorec - imajo vrvico ali ne kartončke s števili od 1 do 10 liste z narisanimi zajci (za vsakega učenca) lepilo izrezane listke v obliki pirhov in likov trakove, na katere nalepimo dva različna papirnata pirha z likom (en trak za tri učence) barvice MOTIVACIJA Učiteljica zloži plastična jajca iz peharja. Skupaj z učen¬ ci si jih ogledajo in povejo, kaj opazijo. Nekatera opažanja učencev so bila: pirhi so različnih barv, narisane imajo različne vzorce, imajo vrvico ozi¬ roma so brez nje, lahko se odprejo, so iz plastike, so velika, spominjajo na kroglo, zob ... GLAVNI DEL Učiteljica učencem predstavi naloge »pospravljanja« pirhov v obroče (tj. uvrščanja glede na dane kriterije). Uvrščanje glede na barvo 28 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 PRISPEVKI UČITELJEV Uvrščanje glede na vzorec Uvrščanje glede na to, ali imajo pirhi vrvico ali ne. Po vsakem posameznem uvrščanju učiteljica daje še dodatne naloge, na primer: • Pirhov katere barve je največ? Pirhov katere barve je najmanj? • Preštejte, koliko pirhov ima enak vzorec, in k vsaki skupini pirhov z enakim vzorcem položite ustrezno številko na kartončkih. • Tiho preštejte, koliko pirhov je brez vrvice. Vsak učenec dobi pirh, ki si ga izbere, če pravilno do¬ loči barvo in vzorec ter pove, ali ima vrvico ali ne. Reče lahko na primer: Meni je všeč pirh rumene barve, ki ima narisane zvezdice in je brez vrvice. Vsak učenec dobi narisanega zajca. Pobarva mu majico in doriše vzorec tako, da se ujema s pirhom, ki ga je izbral. Naloge uvrščanja, opisovanja lastnosti ter prirejanja so učenci opravili brez težav. ZAKLJUČNI DEL Učenci se sami razdelijo v skupine po tri. Vsaka dobi trak, na katerem sta nalepljena dva različna papirnata pirha z likom. Druge pirhe lepijo zraven tako, da nada¬ ljujejo dano zaporedje. Pozorni so na barvo pirhov ter barvo in obliko likov na njih. Vse skupine učencev so dana zaporedja pravilno nadaljevale. LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 29 PRISPEVKI UČITELJEV IZ MRESTA ŠO SE RAZVILE ŽAB E Anamarija Brenčič, OŠ Rovte Presenetljive spremembe, ki jih v prvih treh mese¬ cih življenja doživijo žabe, je nadvse zabavno opazovati. Z učenci tretjega razreda smo v za¬ četku aprila (5. 4.) v razred prinesli prgišče žabjega mresta. Dali smo ga v posodo, velikosti 40 x 20 cm, ki smo jo napolnili z vodo iz mlake in vanjo usuli nekaj hrane za ribe. Posodo smo v razredu postavili na bolj senčno mesto, da voda ne bi bila preveč topla za paglavce in da se zelene alge ne bi preveč namno¬ žile. Dodali smo še vodne rastline: kalužnice in repuh. Okrog 13. aprila seje večina paglav¬ cev rešila iz želatinastega ovoja. Še vedno je bila povprečna tempe¬ ratura vode 18,5°C. Paglavci so se hranili z ostanki mresta. Dihali so s škrgami, ki so jih imeli na spred¬ njem delu telesa. Opazili smo tudi izrastke zadnjih okončin. Paglavci so se začeli prehranjevati z rastli¬ njem, kar je bilo zelo dobro vidno, saj so se z odprtimi usti »zaganjali« v rastline. Okončine so začele prvemu paglav¬ cu rasti že sredi maja (16. 5.), po dobrih petih tednih opazovanja. To so bile zadnje noge. Čez nekaj dni pa so se pokazali tudi zametki sprednjih nog, ki so se prav tako razvile zelo hitro (vse približno v enem tednu). Povprečna tempe¬ ratura vode je bila tedaj 20 °C. Po štirih dneh so črna jajca spremenila obliko in postala podobna vejici. Povprečna temperatura vode se je tedaj gibala okoli 18 °C. Kmalu so se pojavili repi in glave in paglavci so se začeli premikati. r > L r - « f ■ » .'t. '.'K Glave paglavcev so postajale podob¬ ne glavam žab. Povprečna dolžina paglavcev, preden so se jim razvile okončine, je bila dobra dva centimetra. Zelo hitro so jim začeli izginjati repi. Opazili smo, da so živali začele pri¬ hajati po zrak na površje, kar je do¬ kaz, da dihajo kisik iz zraka. Najprej se je iz enega paglavca razvila mla¬ da žabica, ki je začela veselo skak¬ ljati, čez teden dni nato še ena ... Male žabice so hotele na kopno, zato smo jih odnesli v mlako na Perilah v Rovtah. V razredu jih tudi ne bi mogli hraniti, saj jih je potreb¬ no oskrbovati z zadostno količino drobnih žuželk. Poskrbeli smo za to, da bo v naravi ostalo kar največ teh živali, saj žabe dorastejo šele po treh do štirih letih in v svojem živ¬ ljenju že tako naletijo na veliko ovir, ki ogrožajo njihov obstoj. Fotografije: Marija Logar 30 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 Rubriko ureja Bernarda Pinter UTRINKI IZ SOL V osrčju vinorodnih in gozdnatih Ha¬ loz, v Podlehniku in njegovi bližnji okolici, so učenci turističnega pod¬ mladka OŠ Martina Koresa pripra¬ vili vodno učno pot, kjer si obisko¬ valci lahko ogledajo potok, mlako, ribnik in vodnjak. Na voljo jim je tudi zbirka najrazličnejših delovnih nalog za raziskovanje, izdelovanje predme¬ tov iz naravnih materialov, risanje in domiselne igre. Delovni zvezek so namenili tako otrokom kot staršem, saj menijo, da je njihovo okolje zelo primerno za družinski turizem, pri katerem lahko združijo prijetno s korist¬ nim. Delovni zvezek lahko dobite na več mestih v Podlehniku. Mentorica raziskovalne naloge in turističnega krožka je Zdenka Golub. Na OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu so pri predmetu biologija v 6. razredu s pomočjo računalniških programov primerjali življenje v morju in mlaki ter se seznanili s prilagoditvami organizmov v obeh eko¬ sistemih. Prepoznavali so organizme po opisu in jih razvrščali v življenjska okolja. Delo je potekalo po skupinah. Uporabili so računalniške programe: Spoznajmo okolja. Program KRT- kraljestvo živali, Program KRT - kraljestvo cepljivk, gliv in rastlin. Mentorici: Irena Anžur Brcar in Danica Vidmar Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci 1. a razreda devetletne OŠ Vodice NALIVALI IN PRELIVALI vodo. Naloge: 1. Učenci so opazovali steklenice z vodo, ki so bile različno nagnjene, in jih nato narisali. 2. V tri različne posode je bilo potrebno naliti enako količino vode in označiti njeno višino. (Težave so imeli pri posodi, ki je bila višja in ožja.) 3. V steklenici z ozkim in širokim vratom so učenci nalili enako količino vode. Ugotavljali so, iz katere steklenice bodo vodo prej iztočili. (Nekaj učencev je menilo, da bo voda prej iztekla iz steklenice z daljšim vratom.) 4. Na koncu so izvedli še tekmovanje v vlivanju vode v steklenice. (Ugotavljali so, na kaj je treba paziti in kako bi si lahko pomagali.) Mentorica: Vika Ciperle Iz OŠ heroja Rajka iz Hrastnika so nam poslali primer projektnega dela, ki je povezal učence 1. in 2. razreda osemletne osnovne šole. Učenci 1. razreda so raziskovali živ¬ ljenje domačih živali na kmetiji, učenci 2. razreda pa travnik. Ob zaključku projekta so izmenjali svoje izkušnje in pridobljeno znanje. Mentorici ugotavljata, da je bilo sodelovanje zanimivo, uspešno in poučno, zato bosta s takim načinom nadaljevali. Mentorici: Vojka Tušek in Irena Lukšič Projektni dan v 2. razredu devet¬ letke na podružnični osnovni šoli v Mačkovcih je imel naslov ZMEŠAM IN LOČIM. Nekaj izbranih dejavnosti in ugotovitev: Učenci so ob konkretnih primerih ugotovili, da vseh sestavin ne mo¬ rejo ločiti, ko jih enkrat zmešajo. Pomešali so moko in vodo, sok in vodo, rumeno in zeleno tempero. Tudi ko so pomešali mleko in pu¬ ding, se ju ni dalo več ločiti. Učenci so ugotavljali, katero sadje je v mešanici suhega sadja, koliko raz¬ ličnih bombonov je v vrečki mešanih bombonov, koliko različnih kock je v škatli z lego kockami. Sledilo je ločevanje. S prebiranjem so ločili pomešane kocke, igrače, kovance, fižol. V peskovniku so učenci z različnimi siti in cedili sejali pesek ali prst in delali primerjavo glede na velikost presejanih delcev. V vedro vode so dajali različne stvari ter ugotavljali, kaj se z njimi dogaja: ali plavajo, potonejo, potonejo čez nekaj časa, obarvajo vodo ... Posku¬ šali so z oljem, sokom, tempero, plutovinastim zamaškom, zdrobom, žebljem. Poskušali so, katere pred¬ mete magnet pritegne, in katerih ne. Mentorica: Simona Pintarič LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLOŠČATA Gosto, pogosto in gostota Dušan Krnel V vsakdanjem življenju besedo gostota pogosto uporab¬ ljamo. Poslušamo o gostem prometu, beremo o gosti naseljenosti, pripovedujemo o gosto poraščenem gozdu, kupimo gosto tkano preprogo, jemo gosto zakuhano juho, počešemo si goste lase, sejemo skozi gosto sito in še kaj. V nasprotnih primerih uporabljamo besedo redko: redek promet, redek gozd, redko tkanje, redka zakuha v juhi in redki lasje. Gostota v tem smislu pomeni število nečesa na ome¬ jeni, določeni površini ali omejenem prostoru: število avtomobilov na določenem cestnem odseku, število prebivalcev na kvadratni kilometer ozemlja, število dre¬ ves na hektar gozdne površine, število vozlov na kvad¬ ratni meter v preprogi, množina rezancev v krožniku juhe, število las na kvadratni centimeter kože, število luknjic na kvadratni decimeter mreže v situ. Tovrstno gostoto lahko izrazimo tudi tako: število predmetov enota površine ali prostornine Večja gostota pomeni več nečesa na enaki površini ali v enakem prostoru. več nečesa » večja gostota Če gostoto tako definiramo, je lahko le večja ali manjša - govorimo o večji ali manjši gostoti prebivalstva, pora¬ ščenosti gozda, prometa ... Meja med večjo in manjšo gostoto, ko uporabimo besedo redko, je običajno sub¬ jektivno določena, nekako tako kot meja med mrzlim in toplim, ko lahko stanje vedno izrazimo z višjo ali nižjo temperaturo. Druga uporaba pojma gostota je povezana z besedo pogosto. Pogosto mislim nate, pogosto grem v kino, v aprilu pogosto dežuje, majhni otroci so pogosto bolni. In nasprotno: redko mislim nate, redko grem v kino, redko dežuje, redko zbolim ... Pri tem opisovanju mislimo na število dogodkov v neki časovno enoti. Trditev »Pogosto mislim nate.« pomeni, da pomislimo vsak dan v tednu ali večkrat na dan. To gostoto lahko izrazimo tako: število dogodkov, pojavov časovna enota več dogodkov, pojavov » večja gostota Tretji primer uporabe gostote je na primer trditev: gostota okvar na starih avtomobilih je večja kot pri novejših letnikih. 32 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 MISLIL SEM, DA 1E ZEMLJA PLOŠČATA To lahko izrazimo tako: število pojavov število objektov več dogodkov, pojavov » večja gostota Četrti primer uporabe gostote je, kadar jo razumemo kot lastnost snovi. Gostota je pomembna lastnost snovi, zato snovi razli¬ kujemo tudi po gostoti. Ko govorimo o snoveh, tistih z majhno gostoto običajno ne označujemo kot redke, kar še zlasti velja za trdne snovi. Včasih pa tako ozna¬ čimo tekočine. Pri tekočinah pogosto mešamo dve lastnosti: viskoz¬ nost oziroma židkost in pa gostoto. Za olje pogosto slišimo, da je gostejše kot voda. Vendar je s tem miš¬ ljena njegova viskoznost oziroma lastnost pretakanja. Viskoznost olja je večja kot viskoznost vode, kar pomeni, da se počasneje preliva kot voda. Vendar pa ima olje manjšo gostoto od vode. Če na tehtnici primerjamo težo kozarca olja in enakega kozarca vode, ugotovimo, da je voda težja od olja. Ker sta kozarca enaka, sta tudi prostornini vode in olja enaki, torej je voda gostejša od olja. Gostota kot lastnost snovi pomeni razmerje med maso in prostornino. To lahko izrazimo tako: masa enota prostornine To pri enaki prostornini pomeni: večja masa . » večja gostota Intuitivni pojem gostote se pravzaprav razvije iz primer¬ janja tež enakih prostornin. Pojem teže pa se razvije neposredno iz fizičnega občutka sile, ki je potrebna, da nekaj dvignemo. Ko otroci dvigujejo in prenašajo pred¬ mete iz različnih snovi ali različne snovi v posodah, nezavedno primerjajo teže vsaj približno enakih pro¬ stornin. Tako nastanejo posplošitve, da je neka snov težja od druge, kar je pravzaprav intuitivni pojem gostote. Tako je tudi v vsakdanjem govoru železo težje od lesa in les težji od stiropora. Pri tem zamol¬ čimo, da to velja le za enako velike kose železa, lesa in stiropora. Če pa govorimo o snoveh in snovnih lastnostih, potem velja, da je železo gostejše oziroma da ima večjo gosto¬ to kot les ali stiropor. Voda ni pomembna le za življenje, ampak je nekaj posebnega tudi glede snovnih lastnosti. Gostota vode je 1kg/m 3 , kar pomeni, da liter vode tehta 1 kg. Vode zato ni potrebno tehtati, dovolj je poznati njeno pro¬ stornino in že vemo, kolikšna je teža. Ali nekaj v vodi plava ali se v njej potopi, je odvisno od gostote. Snovi z večjo gostoto od vode v njej potonejo, snovi z manjšo gostoto pa na vodi plavajo (Glej Nara¬ voslovna solnica, letnik 6, št. 1). Če v vodi karkoli raztopimo, s tem povečamo gostoto. Tako nastala raztopina ima večjo gostoto kot voda, slana voda je zato gostejša. Gostota se nekoliko spreminja tudi s temperaturo. Običajno velja, da se z višanjem temperature gostota snovi manjša in obratno. Topla voda je tako redkejša in je zato na površju morja ali jezera. Ker pa je voda po¬ sebna snov, ni najgostejša pri 0 °C, kot bi pričakovali, temveč pri 4 °C, kar omogoča ohranjanje življenja v vodi tudi pri nizkih temperaturah. Literatura: Krnel D. in drugi: Od mravlje do sonca 2, Modrijan, Ljubljana, 2003 (v tisku) Krnel D. in drugi: Od mravlje do sonca 1, priročnik za učitelja, Modrijan, Ljubljana, 2002 Smith C., Carey S., VViser M.: On Differentiation: A Čase of the Development of the Concept of Size, Weight and Density, Cognition, 21, 1985, str. 177-237 LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 33 RAZLAGA K STENSKI SLIKI Od zbiralnika do pipe Dušan Krnel, Igor Hostnik Oskrba s pitno vodo je za človeštvo velikega pomena. Danes je vodovod v Sloveniji speljan skoraj v vsako hišo. Kako je živeti brez vodovodne pipe, iz katere vedno priteče sveža voda, lahko izkusimo na primer na taborjenju. Vodo je treba v tabor pri¬ nesti, jo v taboru hraniti v posebnih posodah in pogosto z njo varčevati. Drugače je z vodovodom. V Sloveniji imamo dovolj vodnih virov, da vode v vodovodu le redko zmanjka in nam za vodo ni potrebno posebej skrbeti. Tudi učenci imajo z vodovodom kar nekaj izkušenj, ki pa so pogosto raz¬ pršene in nepovezane, zato si poglej¬ mo, kakšna je pot vode od zbiralnika do pipe in kam odteče uporabljena voda. Vodo običajno zajemamo iz podtal¬ nice. Podtalnica se napaja iz jezer, rek, dežja in talečega se snega. Voda pronica skozi prepustne plasti zemlje, neprepustne jo plasti zadr¬ žijo, tako da lahko potem ob njih priteče na površje (vodni izvir). Včasih pa ljudje naredijo vrtino, skozi katero voda sama priteče na površje ali pa jo morajo iz vrtine črpati. Na mestu, kjer priteče voda tako ali drugače na površje, uredijo vodno zajetje. Običajno je območje vodnih zajetij posebej zavarovano zaradi možnosti onesnaženja vira pitne vode. Ker vodno zajetje ne more vedno zadostiti potrebam po vodi v času največje porabe, mo¬ ramo vodo zbirati v večje vodne zbi¬ ralnike. V večjih vodovodih vodo, preden jo spustijo v vodovod, še oči¬ stijo. Z usedanjem odstranijo drobne delce, nato s kloriranjem uničijo ne¬ katere povzročitelje bolezni. Ker voda teče navzdol, postavijo vodne zbiralnike na vzpetinah nad nase¬ ljem. Tako lahko voda priteče v vsako hišo, ki je priključena na vodovod. V krajih, kjer v bližini ni hribov, vodo s črpalkami črpajo v vodne stolpe, od koder teče po vodovodu. Vodovodno omrežje je močno razve¬ jano, saj mora voda priteči v vsako stanovanje. V stanovanje ali hišo voda priteče skozi števec za porabo vode in od tam do kuhinje, kopal¬ nice ter drugih prostorov. Ali bodo imeli tudi v najvišjem nadstropju vodo? Uporabljena voda po kanalizacijskih ceveh odteka iz stanovanja in odna¬ ša odpadne snovi. Kanalizacijske cevi se združujejo v večje vode, glav¬ ni vod pa gre do čistilne naprave, kjer vodo očistijo in vrnejo v naravo (reko, morje). Vodovodno in kanalizacijsko omrež¬ je sta odprta sistema, kar pomeni, da omrežje ni sklenjeno. V hišo pri¬ teka vedno nova sveža voda, odteka pa onesnažena. Ker v različne name¬ ne porabljamo vedno več vode, ve¬ liko voda pa je onesnaženih, grozi onesnaženje vodnih virov do te mere, da ta voda ne bo več pitna. Prodaja ustekleničene pitne vode iz posebnih zajetij je zato vse večja. Poleg vodovodne napeljave ima ve¬ liko hiš tudi toplovodno napeljavo. Po tej teče voda za centralno ogre¬ vanje. Toplovodno omrežje za cen¬ tralno ogrevanje je zaprt sistem, po katerem voda kroži. Voda se segreva v kotlu, potuje do radiatorjev v raz¬ ličnih prostorih, kjer se ohladi, ter se ohlajena vrača v kotel, kjer se po¬ novno segreje. Po toplovodnem omrežju kroži voda, ki v kotlu toplo¬ to prejema, v radiatorjih pa jo od¬ daja. Vodni tok po toplovodnem omrežju prenaša energijo. Za gradnjo vodovodnega, kanaliza¬ cijskega in toplovodnega omrežja uporabljajo cevi iz različnih materia¬ lov. Vodovodne cevi so lahko iz ko¬ vin ali umetnih snovi. Kanalizacijske cevi so betonske, cevi v zgradbah pa iz litega železa ali umetnih snovi. Cevi med seboj spajajo in razvejajo s posebnimi spojkami. V zadnjem času uporabljajo predvsem cevi iz umetnih snovi. Take cevi lahko re¬ žejo, spajajo z vmesnimi elementi ali neposredno lepijo med seboj. Enake postopke lahko uporabljajo tudi učenci pri gradnji modelov. Pretok vode po vodovodu reguliramo z ventili in pipami. V vodovodnem omrežju vedno upo¬ rabljamo cevi, v kanalizacijskem pa tudi korita. Tako voda s strehe od¬ teče najprej v žleb, ki je neke vrste korito, in nato v kanal. Tekočine lahko pretakamo tako po koritih kot po ceveh, vendar lahko s cevmi premagujemo tudi vmesne vzpone. Tekočine shranjujemo v rezervoarjih, zbiralnikih, cisternah, steklenicah, plastenkah in drugih posodah. Kurilno olje, ki ga uporabljamo za segrevanje vode v kotlu, hranimo v rezervoarju. Rezervoar kurilnega olja je običajno izven hiše ali v klet¬ nih prostorih. Pretakanje vode po vodovodnem omrežju lahko primerjamo s preta¬ kanjem krvi po žilah v človeškem telesu. Črpalko v vodovodu lahko primerjamo s srcem, razvejan cevni 34 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 RAZLAGA K STENSKI SLIKI sistem pa z ožiljem. Kanalizacijo pa lahko primerjamo z odvajanjem od¬ večnih snovi iz človeškega telesa. PRIMERI RAZISKOVANJA IN EKSPERIMENTIRANJA Naloge, povezane s spoznavanjem delovanja vodovoda, so lahko pro¬ blemsko zastavljene. Pri tem učenci raziskujejo in eksperimentirajo. Kako pretočiti vodo iz zgornje plastenke v spodnjo posodo? Verjetno bodo učenci poskusili vodo pretakati tako, da bodo naredili luk¬ njo v plastenki, spodaj pa podstavili posodo. Nekateri bodo morda potis¬ nili cev skozi zgornjo odprtino in vodo v cev potegnili z usti (s po¬ močjo natege), kot so videli delati odrasle. Ko bodo našli rešitve, poskušajmo izdelati še model vodovoda. Zgornja plastenka naj služi kot zbiralnik, tan¬ ke plastične cevke kot cevi vodo¬ voda. V plastenko lahko naredimo luknjo, skozi katero vtaknemo cevko. Lahko pa uporabimo tudi posode, ki na dnu že imajo izliv in pipo. Cevko lahko vlepimo s sekundnim lepilom ali jo le zatesnimo s plaste¬ linom. Vendar je še laže, če plasten¬ ki odrežemo dno, namesto zamaška pa nataknemo gumijast zamašek, v katerega z luknjačem in kladivom naredimo luknjo, ki se tesno prilega cevki. Plastenko obrnemo in jo napolnimo z vodo. Privežemo jo s tanko žico ali vrvico, da se ne bo premikala (na mizo lahko damo stol, plastenko pa pritrdimo ob nogo stola - najdete lahko seveda svojo rešitev). Voda se lepo pretaka iz zbi¬ ralnika skozi cev v spodnjo posodo. Kako zaustaviti pretakanje in znova sprostiti tok vode? Ali kako narediti pipo? Najenostavnejša rešitev za zaustavi¬ tev pretakanja je pretisniti cev in jo znova sprostiti. Za to lahko učenci uporabijo kar ščipalko za obešanje perila. Naslednja možnost je, da iz žice izdelamo ščipalko, kakršna je na sokovniku. Prav gotovo bodo tudi učenci našli kako izvirno rešitev. Kako hkrati pretakati v več posod? Izdelati je treba razvejan sistem cevi, kakršen je tudi vodovod. Tudi tu imamo več možnosti. Lahko dobimo že izdelane T-razvodnice, ki jih upo¬ rabljajo pri sistemih za namakanje gredic (prodajajo jih v trgovinah s tehničnimi predmeti, v vrtnarskih centrih ...). Cevi narežemo na krajše koščke in jih nataknemo na T-razvodnico. Druga možnost je, da na cevi izre¬ žemo luknjico, nanjo pa s strani pod pravim kotom prilepimo drugo cevko. Uporabimo sekundno lepilo. Učenci skicirajo in opišejo svoje rešitve v delovnem zvezku. S škarjami in noži bodo rezali pla¬ stične cevi, jih spajali in lepili, rezali plastenke, strigli tanko pločevino, s kleščami ščipali in krivili žico, z luknjačem luknjali gumijast zamašek... Po zaključeni nalogi učenci v pre¬ glednico zapišejo, katero gradivo so obdelovali ter katere postopke in orodja so pri tem uporabili. Kako pretočiti vodo iz spodnje v zgornjo posodo? Edina rešitev je dograditev in upora¬ ba črpalke. Uporabimo lahko akva¬ rijsko črpalko ali pa preprosto ročno črpalko. LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 35 IZ ZALOŽB Amand Papotnik DIDAKTIKA ZGODNJEGA POUČEVANJA IN UČENJA TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE DZS, Ljubljana, 1999 Knjiga je namenjena vzgojiteljem ter učiteljem v 1. in 2. triletju devetletne osnovne šole. V njej se osnove tehnike in tehnologije prepletajo z naravo¬ slovjem, pedagogiko, psihologijo, organizacijo dela ter občo in specialno didaktiko tehnične vzgoje. KNJIGA POSKUSOV Priročnik za učenčevo izkustveno delo pri predmetih spoznavanje okolja TER NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA Prevod M. Koce Založništvo - učila Koce d. o. o., Stari trg ob Kolpi, 2000 Knjiga je prevod nemškega priročnika založbe Cornelsen in predstavlja navo¬ dila za delo z učili za spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehniko, ki jih uvaža podjetje Koce. Učila ter navodila za poskuse so razvrščena v sklope: zrak, voda in vodovod, toplota in temperatura, svetloba in senca, magnet in kompas, električni krog, zvok, vreme, biologija, gorenje, ure in čas, tehtnica in uteži, reciklaža papirja, gibanje in sile, bivanje, orodje, shranjevanje pripomočkov. Amand Papotnik S PROJEKTNO NALOGO DO BOLJŠEGA ZNANJA Amand Papotnik S PROJEKTNO NALOGO DO BOUŠEGA ZNANJA Založba Izolit, Trzin, 1998 Knjiga je namenjena študentom in učiteljem razrednega pouka in tehnične vzgoje. Seznanja nas s pripravo učne ure, operativnim načrtovanjem vzgojno-izobraževalnih ciljev, z učnimi metodami in posameznimi strategijami dela, ki jih uporabljamo pri poučevanju tehnike. 36 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 IZ ZALOZBE ZAVODA ZA SOLSTVO Vse publikacije lahko naročite pri založbi ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO Poljanska 28, 1000 Ljubljana po telefonu: 01/30 05 113, po faksu: 01/30 05 199 po e-pošti: maja.hribar@zrss.si Tehnika in tehnologija od prvega do petega razreda Franko Florjančič, Sonja Zajc V zbirki Modeli poučevanja in učenja je izšel vodnik, ki je namenjen učiteljem kot pomoč in dopolnilo pri poučevanju in učenju tehnike in tehnologije v okviru predmetov spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika. Pouk tehnike in tehnologije naj bo zasnovan tako, da bo izhajal iz zamisli in izkušenj učencev. Nova spoznanja bodo učenci pridobivali ob konkretnih dejavnostih, ki so v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju vodene, v drugem pa je splošni temeljni cilj predmeta, da učenci naravo in tehniko doživijo izkustveno. V prvem vzgojno-izobra¬ ževalnem obdobju učitelj sprva vodi učence, nato pa se njihova aktiv¬ nost pri načrtovanju, poskušanju in raziskovanju povečuje; v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa učitelj spodbuja in navaja učence na odkrivanje odnosov med pojavi in predmeti ter zakonitostmi njiho¬ vega delovanja. Učenci se učijo izkušenjsko in v povezavi z življenjem. Franko Florjančič, Sonja Zajc modeli poučevanja in učenja Tehnika in tehnologija od prvega do petega razreda LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 37 RAČUNALNIŠKI MOLJ Rubriko ureja Nikolaj Pečenko Enchanted Learning __ Cuc circle* frora rak ug to represeni ih« Sun and each of the planet«. Sine« tbe ring« “ in n/e of tbe Sun and thc plancts is Tar too large to represent accuratelv. just make tbe Sun lh< biggesl. Make Jupiter. Saturn. l'ranu». and Ncptunc a bit smallcr tban tbe Sun. Make thc remainder of thc planet« much smaller. Saturn bas beautiful rmgs. -Al' © C «s ' Wnte thc name of each planet on its back. Tape a length of «tring to each planet (and thc Sun). Lace tbe other end of each string th (Metcurv gocs in thc inner orbit. V. thtrd. etc ) Tape th« end of tbe strii Afler aO th« planet* (and th« Sun) are at tbe phnet« (and Sun) ali be in a plane. igh tbe correct hole in thc large cardboard čire le is gocs in the second orbit. Earth goe* in thc to tbe top side of the cardboard. ed. adjuu the length of the strings so that To hang your model, ne tbrce pteecs of srring to the lop of the cardboard - Ihen lie these ' thre« together. Tic thent to a longcr string (trotu whkh voull hang vour model). . You now have a model of our šolar svstent. Splet je neizčrpna zakladnica zamisli za razne projekte oziroma izdelke, ki jih lahko naredijo otroci. Pa ne samo zamisli, ampak tudi podrobnih navodil in pripomočkov. Ena od najzanimi¬ vejših tovrstnih spletnih strani je Čarobno učenje na naslovu www.enchantedlearnina.com . kjer boste našli zamisli in navodila za številne izdelke iz papirja, papirnate kaše, različnih em¬ balaž, storžev, lesa, mavca in še česa. Tu se lahko naučimo narediti od zabavnih izdelkov, recimo papirnatih letal in igrač, prek upo¬ rabnih, na primer različnih voščilnic in koledarjev, do poučnih izdelkov, na primer modela sonč¬ nega sistema ali zelo zanimive diorame z dinozavri. Prav pri vseh pa se bodo otroci učili raznih ročnih spretnosti in obdelave različnih snovi. izdelava vsakega izdelka je podrobno opisana in ilustrirana, pogosto pa dobimo na spletni strani tudi razne pripomočke, ki nam izdelavo olajšajo. Pri izdelavi diorame z dinozavri si lahko na primer natisnemo dinozavre na kos papirja, ki ga potem prilepimo na karton in izrežemo. Pa še marsikateri drug izdelek iz papirja postane veliko privlačnejši, če kos papirja, iz katerega ga bomo naredili, prej potiskamo. Ali nanj natisnemo obrise, s pomočjo katerih otroci potem papir pobarvajo ali lažje izrežejo. Čarobno učenje je namenjeno predvsem mlajšim otrokom, poleg zamisli za razne izdelke pa najdemo tu še marsikaj drugega, kar bodo iznajdljive učiteljice in učitelji lahko koristno upora¬ bili pri pouku, zaradi česar obisk spletne strani toplo priporočamo. Izdelki iz papirja - spletne strani Paper Mache Spletnih strani, na katerih najdemo navodila za izdelavo raznih predmetov iz papirja, je še veliko. Eno večjih zbirk tovrstnih projektov najdemo na spletni strani DLTK's Printable Crafts For Kids na naslovu www.dltk-kids.com . Izdelki so pregledno razvrščeni po tematikah. Izbira je res velika. Naredimo lahko gusarsko ladjo iz kartonaste embalaže za mleko, držalo za svin¬ čnike v obliki žirafe ali marioneto v obliki opice, če omenimo samo tri izmed več sto različnih izdelkov. Izdelava vsakega izdelka je podrobno opisana in ilustrirana, označena pa je tudi zahtevnost izdelave oziroma primerna starost otrok zanjo. Poudarek je na izdelkih iz papirja, papirnate kaše in vsakodnevne odvečne embalaže, recimo tiste za mleko ali jajca. Posebno poglavje je posvečeno izdelavi najrazličnejših čestitk in koledarjev, pa še kaj bi se našlo na tej res pestri spletni strani. Navodila za izdelavo številnih zanimivih izdelkov najdemo tudi na spletni strani Crafts on a Budget ( www.aeocities.com/twilaaail/ ). Poudarek je na izdelkih, za katere ne potrebujemo dragih snovi ali kupljenih stvari, zaradi česar so še posebej primerni za izdelavo pri pouku. Izbi¬ ra je pestra, poleg številnih papirnatih izdelkov pa najdemo tudi izdelke iz mavca in gline, lesa in različnih embalaž. Nekaj zelo zanimivih zamisli lahko najdemo tudi na spletni strani Make-Stuff ( www.make - -stuff. comlrecvclinalDaDer.html ) . posvečeni ponovni uporabi odpadnih snovi, seveda pred¬ vsem različnih embalaž. Tu si lahko na primer preberemo navodila za recikliranje papirja. Iz sta¬ rega časopisnega papirja si lahko torej sami naredimo papir, ki ga potem uporabimo za izde¬ lavo tega ali onega izdelka. Otroci se bodo tako najlaže zavedli pomembnosti zbiranja starega papirja in recikliranja odpadnih snovi nasploh. Bogato zbirko navodil za izdelavo raznih izdelkov iz papirja pa tudi lesa in drugih snovi najde¬ mo tudi na spletni strani Kids Domain ( www. kidsdomain.com/craft/) . Bogata je tudi izbira spletišč z navodili za izdelavo najrazličnejših origamijev (zgibank). Obiščite na primer Origami ( www. oriaami.com ) ali, recimo, Paperfolding ( www.Daperfoiding.com ). Vedno je priljubljeno tudi izdelovanje papirnatih zmajev. Na naslovu www.kites.ora/zoo/ /class.html najdemo na primer povezave na številne spletne strani, posvečene papirnatim zma¬ jem, primernim za izdelavo pri pouku. Značilen primer je, recimo, »20 otrok - 20 zmajev - 20 minut«, navodilo za izdelavo zelo enostavnega zmaja, najdemo pa tudi navodila za izdelavo zahtevnejših zmajev, primernih za starejše šolarje. DCJAVNOtTl LETALO IZ STIROPORA YV pnw*U' l M u U UMI h l—i. W>Ua po udrt..! m.>kd»p> artM. KAJ FOTItEBl JEMO: Tehnična vzgoja Spletne strani in programi, ki smo jih opisali doslej, so v angleščini, nekaj pa jih lahko najdemo tudi v slovenščini. Na naslovu ro.zrsss.silcai-binlslol~puncerltehnika.htm najdemo spletno stran, posvečeno tehnični vzgoji. Spletna stran je sicer bolj teoretično usmerjena, vseeno pa lah¬ ko tudi tu najdemo nekaj zanimivih zamisli in navodil za različne izdelke. Na primer za izde¬ lavo makete semaforja, miniaturne rakete, letala iz stiropora, motornega čolna ali papirnatega kužka, primernega tudi za najmiajše. Tu najdemo tudi nekaj koristnih povezav na sorodne spletne strani. 38 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 7 / ŠT. 2 / ZIMA 2003 D stra"'? n in oqr'i e j veViK astotia v s a W»W vzorca-" I* u5.*» »vevUne jkont' n \ne r° asKe t je ze' e ° itu tt° a Rastna ter\m» * ima a° w ° ,le (temna »s « 2 „0 Strane^ alitu mamw z riarrtm'. vedno ima svetm P r °a°' * „ 1 . 0 . --rii- - 5 S P Se V sWP '"° r^rr- jiiaio.aatol« "^»aSa«; ftesoparia "' 306 času P an d\^en^lo /a, ved°° obra^ 00 1 B. Bajd MOJE PRVE DVOŽIVKE MOJE PRVE SPOMLADANSKE CVETLICE • Preprosi ključ za prepoznavanje organizmov. • Spodbujajo natančno opazovanje, ® Dopolnilo in popestritev pouka. «.a le svilna« lsW dvakrat de\icnt v c veW° ,adnt Kos« 0 ’ #V t»i e*" 01 ' , a t'° eC gosto ga najdemo na pustih, suhih travnikih. Podoben velikonočnici, ki pa je pri nas zelo redka zaradi preve¬ tega trganja in je zato zaščitena. Pri nas raste na Boču i okolici, če jo boš na izletu opazil, je ne trgaj. Na Krasu «speva gorski kosmatinec. -“ 2 S> i 06 «'*'“pri jo6nitt.a.‘ SOP •d seboi zra*«- 56. El Listi so združeni v prilistno rožico in so rahlo dlakavi. Listna ploskev je okroglo ledvičasta do srčasta. dišeča Dišeče snovi uporabljajo pri izdelavi parf^rodj vilstvu jo uporabljajo za zdravljenje dihalnih p* □ Nima listne rožice. Necvetoči poganjki so I polegli, cvetoča stebla so pokončna. Listi I so usnjati, celorobi. suličasti in vedno zel« • -Z po°'' ada , nS ,n Q Zeleni lls» n,so£rta Knjižici sta napisani z namenom, da se otroci učijo natančnega opazovanja in so pozorni na drobne značilnosti, ki jih prezrejo pri površnem opazovanju. Poleg tega se lahko naučijo nekaj imen organizmov, spoznavajo pestrost in raznolikost narave ter se seznanijo, kako je v osnovi sestavljen biološki ključ in kako ga beremo. laška žaba Živi v svetlih in relativno suhih gozdovih. Podobna je sc kulji. Ima zelo dolge krake in lahko skoči do dva metra v dolžino in meter v višino, zato ji nekateri pravijo skočica. Samec nima zvočnih mehurjev. Rosnici sta podobna laška žaba in plavček. Laška žaba je zelo redka. Pri nas živi le v Vipavski dolin in sicer v vlažnih nižinskih poplavnih gozdovih. Ima fr* no ogrlje s svetlo progo po sredini, ta se stika s sve progo, ki poteka med prednjima nogama. Obe progi t rita narobe obrnjeno veliko črko T. Temna obrazna ' m začenja pod očmi in ne sega do konice gobca. •-—l/a j a ba ima priostren gobček. Živ nižinskih go~ ‘ MODRIJAN ZALOŽBA MODRIJAN Mestni trg 24, 1000 Ljubljana tel.: 01 200 36 00, faks: 01 200 36 01, e-pošta: prodaja@modrijan.si IOKUS ZALOŽBA ZALOŽBA PO MERI UČENCA Irena Furlan, Joži Žibert, Matjaž Jaklin, mag. Riko Jerman, dr. Marta Kljanšek Gunde, Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4 Učbeniški komplet za naravoslovje in tehniko v 4. razredu devetletne osnovne šole NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4 Učbenik Tehnični podatki: format A4, šivano, poltrda vezava, barvni tisk, 286 fotografij, 45 ilustracij, 160 strani. Delovni zvezek Tehnični podatki: format A4, šivano, broširano, ban/ni tisk, 30 fotografij, 50 ilustracij, 160 strani. Priročnik za učitelje Tehnični podatki: format A4, broširano, enobarvni tisk, 120 strani. Recenzenti: dr. Bariča Marentič Požarnik, mag. Rudi Ocepek, dr. Gorazd Planinšič, Karmen Župančič, praktiki Ilustratorka: Jelka Godec Schmidt. Oblikovalec: Žare Kerin. Fotografije: Dušan Vrščaj, Igor Modic, Fotodokumentacija Dela in drugi. DODATNA GRADIVA: videokaseta s posnetki živali, videokaseta z dokumentarcem o življenju mravelj tele¬ vizijske hiše Discovery channel, raziskovalna škatla s pripomočki za izvedbo poskusov, didaktične igre, CD - Kdo vse je z nami? - posnetki živali v sode¬ lovanju s Prirodo¬ slovnim muzejem Slovenije, določevalni ključ za drevesa. Danica Pintar, mag. Rudi Ocepek, Irena Furlan, mag. Riko Jerman, dr. Marta Klanjšek Gunde, Danica Mati Djuraki, Andreja Kolman NARAVOSLOVJE 7 Učbeniški komplet za pouk naravoslovja v 7. razredu devetletke Recenzenti: dr. Gorazd Planinšič, dr. Robert Brus, dr. Nada Praprotnik, dr. Alenka Gabrščik, dr. Jasna Štrus, dr. Tomi Trilar, dr. Lovrenc Lipej, dr. Bariča Marentič Požarnik, Vanda Kukec, Demi Munih, praktiki Oblikovalec: Žare Kerin Ilustratorka: Kristina Krhin Fotografije: Dušan Vrščaj, Igor Modic, Fotodokumentacija Dela in drugi. Učbenik Tehnični podatki: format A4, šivano, poltrda vezava, barvni tisk, 470 fotografij, 100 ilustracij, 160 strani. Delovni zvezek Tehnični podatki: format A4, šivano, broširano, barvni tisk, 30 fotografij, 50 ilustracij, 160 strani. Priročnik za učitelje Tehnični podatki: format A4, broširano, enobarvni tisk, 120 strani. DODATNA GRADIVA: « i __ . videokasete (Morje, ; i ■ Morski psi, Divji - , | - petelin in druge ' . . gozdne živali), 'c*** CD-ROM (animacija težje predstavljivih enot), slikovni ključi za _ _*”■ r, A' določanje: Talne živali, 'SV 'W Gozdne rastline, •F Vodne rastline. Založba Rokus d.o.o.. Pot na Fužine 2, 1000 Ljubljana brezplačni telefon: 080 1990, telefon 01/520 17 70, telefaks 01/520 17 85, e-naslov: rokus@rokus.com, IOKUS www.devetletka.net,www.rokus.com,www.svetizbesed.com,www.darila.com lilletkai www.devetletka.net