i
i
“Legisa” — 2017/9/21 — 7:36 — page 105 — #2 i
i
i
i
i
i
Matematične novice
Kako postati urednica revije
Pisali smo že o velikih zaslužkih založnikov znanstvene literature. To spod-
buja posnemovalce, ki skušajo pristaviti svoj lonček z ustanovitvijo novih
revij. Pri tem pomaga zdaj popularni model »odprtega dostopa«, pri ka-
terem avtor (ali njegova institucija) plača za objavo, članek pa je potem
prosto dostopen.
Dobil sem, mislim, da ne samo enkrat, ponudbo, da postanem urednik
matematične revije, o kateri še nikoli prej nisem slǐsal.
Družboslovci z Univerze v Wroclawu so v članku [1] ta divji trg osvetlili
še nekoliko bolj podrobno in sistematično. Ustvarili so izmǐsljeno razisko-
valko. Njeno poljsko ime bi, prevedeno v slovenščino, bilo Ana P. Revara.
Delovala naj bi na naslednjih področjih: teorija znanosti in športa, kogni-
tivne znanosti, metodološke osnove družbenih znanosti. Ta gospa je pisala
360 naključno izbranim družboslovnim revijam, ki bi nekako ustrezale gor-
njim trem področjem, in se ponudila za urednico, ker to potrebuje pri svoji
karieri. Navedla je akademske naslove, ki naj bi jih dosegla. Bila naj bi
avtorica nekaj poglavij v izmǐsljenih knjigah izmǐsljenih založb, drugih ob-
jav pa ni navedla. Dala je povezavo na lažno stran, ki je prikazovala, da je
zaposlena na Filozofskem inštitutu Univerze v Poznanu. V večini primerov
ni dobila odgovorov. Veliko je bilo zavrnitev, tudi vzvǐsenih ali zaničljivih.
Nekateri so jo prijazno poučili, da moraš najprej objaviti kar nekaj dobrih
znanstvenih člankov, se izkazati kot recenzent in šele nato te morda po-
vabijo med urednike. Ana ni bila uspešna pri nobeni od revij s faktorjem
vpliva (impact factor), kot ga najdemo na JCR (Journal Citation Reports).
Zgodbe pa še ni konec: bila je sprejeta v 48 urednǐskih odborov revij, ki so
bile sicer večinoma znane kot »roparske«. Dobila je celo tak dopis: »Z ve-
seljem sporočamo, da smo vas sprejeli kot glavno urednico brez kakršnihkoli
obveznosti.« Osem od teh 48 revij je bilo na seznamu DOAJ (Directory of
Open Access Journals), ki naj bi zagotavljal določeno kakovost. Dve od teh
sta bili pozneje črtani z DOAJ.
Več kot četrtina od teh 48 revij je sicer zahtevala ali predlagala razne
protiusluge, včasih kar neposredno denar. Vendar so se tudi ti založniki
večinoma izkazali kot prožni. Kot urednico so jo nastavili, čeprav ni plačala
ali naredila kaj drugega od zahtevanega.
Obzornik mat. fiz. 64 (2017) 4 105