Štev. 43. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 24. oktober 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov! cm2 75 par; 1|4 stran: dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake rèči pol D. Med tekstom cm2 1'50 D., v» Poslanom «2’50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Zakaj je tak Što pazlivo prečté liste nove stranke, lejko na svoje oči vidi, da lo v tej listaj prestopili gospodje vsako mero pravičnosti i pišejo svojim čitalcom na takši način, kak gučijo slabo vzgojeni pastiri pri ognji na robi gošče. Pitali smo se: zakaj to ? In odgovor smo dobili takši, kakši je za poštene lüdij edino primeren. Pravili smo: gospodje So Se navolili političnoga boja, šteri ne prinese ne njim in ne našemi narodi nikši haskov, zato pa si želejo postaviti Iepo piko na svoje nelepo politično delo. Mislili smo, da ščejo prisiliti slovensko sodnijo, da njim z žmetnimi ob-sodbami preseče Živinsko žilo. Mislili smo, da bo lo zadnji pesek v oči našemi narodi, rekši slovensko sodišče nam je zabranilo nadaljnja boj za ne poštene politične cile i z ne poštenimi sredstvi. ■ Vkanili smo se. Mi smo pastor‘gospode,'náj kričijo:, Mi smo odpüstili vse njuve laži. Mi smo brez odgovora püstili, da so se norčarili na račun vsega, kaj je našemi narodi sveto in poštüvanja vredno, ar smo trdo osvedočeni, da što je s poti poštenosti stopo v blato, ali sam sprevidi da je zablodo, dá ne- hodi po pravoj poti, ali pa se v tom blati zalijé sam. Mi smo ne šteli in tüdi dnes neščemo, da bi Slovenska Sodnija prijela naše zabiodene „odrešeni-ke“, ar resan mamo več drügoga dela za narod, kak pa, da bi tiste včili na poštenje in na dos-tojno pisavo, Šteri niti dobro vzgojenomi kmeti nemrejo dati düševne hrane, düševno hrano, štero bi on kakti odö-no zavrno z rečmi: »Gospodje, to pisavo si Shranite za svoj nüc * Ali dnes že Znamo, odkec piše veter. Dnes že Znamo, za kaj je zraseo greben, jn Znamo zakaj so gospodje pri novoj stranki do pojasa v blati, in zakaj se njim v tom blati tak jako dopadne packanje, kak máloj dečici. Pravi se, da so z Vogrskoga prišli nikši gospod, šteri so prinesli novico, da se v Slovenski Krajini naskori začne novi svet. Kak si mislijo različni gospodje v Dolnjoj Lendavi te novi svet, to nas dosta nebriga. Či máloj dečici nemremo in neščemo zabraniti, da bi za pisanimi metüleci letala, gospodom v Dolnjoj Lendavi tüdi ne branimo, da bi začnoli letati po trnji in po blati lovili pisane metülce, štere samo oni vidijo, ali bole pove- velki greben. dano, šteri so samo njim tak jako lepi. Povedati pa moremo, da mi to velko navdüšenje za Slovensko Krajino, štera se kaže v najzadnjem časi tam s preka — dobro razmimo. V Slovenski Krajini je okroglo 55 jezero plügov grofovske zemlé. Iz te zemlé dnesdén po našem agrarnom zakoni vogrski grofje nemajo dosta haska. Ta zemla dnes našim siromakom povekšava gospodarsko moč. 55 jezero plügov zemlé je velka vrednost. Či računamo za plüg poprek samo 5000 dinarov, vidimo, da je cena te zemle ne več in ne menje, kak 275 milijonov dinarov. To so velki penezi, za te se je že vredno gibati tistim gospodom, šteri so dnes brez-mejni gospodarji na Vogrskom. 1 če se oni resan giblèjo, to njim mi 'nemremo zameriti, ar vsaki Človik slobodno brani Svoje, Za--to pa: vse edno je nam, če je hodo tisti vogrski gospod v D. Lendavi — šteri je tam resan hodo, vse edno je nam, či nekše novice je prineseo od pogajanja, štera se4prej vršijo, nemro nam pa biti vseedno, če nIščem/ gospodje tak velko veselje kažejo zdaj samo zato, ar po njuvom mišlenji celi 55 jezero plügov zemle palik nazaj pride v grofovske roke. I zakaj nam je to ne vseedno ! Zato, ar bi ta sprememba pomenila za naše siromake vdarec, šteri vdarec bi več jezeio slovenskih in vogrskih drüžin vrgeo v gospodarsko odvisnost od lüdi, šteri ne po božjem, ne po Človeškom zakoni nemrejo in nes-mijo želeti, da bi oni imeli skoron vse, naši Siromaki pa bi pri jali za kodiško palico in s praz-nov torbov šli okoli po sveti iskat delo i vsakdenešnji krüj! Mi smo samo hvaležni gospodom, šteri tak javno kažejo svoje veselje zdáj, da samo za pisanimi metülci lečejo, ar kda bo to potrebno, lejko postavimo na noge več jezero siromaških slovenskih in vogrskih drüžin, štere na mesto nas odločno povejo : zobston je zraseo greben! Naša gimnázija. V letošnjem Šolskom leti se je pokazala v nepremagljive^ sili edna zapreka ; najmre : pomenkanje psostorov. Dijaštva je vsako leto več, Prostori pa si vsikdar tisti. Med tem ka je lani! menkala edna učilnica, menkata letos, ar je dobo tretji razred! dva oddelka, že dve učilnici. Tomi se za zdaj odpomoglo na te način, da majo prvi trije razred-je predavanja le po pet dni na tjeden, ali tiste dni telko, kelko bi ga ovači morali meti v Šesti dnevaj. V pondelek ma prosto 1. a razred, v torek 1. b razred, v sredo 2. a razred itd. Na te način se je dobilo edno učilnico za ednog*a od takzvani „leteči“ razredov. Drügi ,,letéči" razred pa se seli z učilnice v učilnico i to vsako vöro v tisti razred, šteri ma tisto vöro risanje (i se zato nahaja v risalnici). Naravno Umetnost je bila, vrediti takši red posebno pa za togavolo, ar je tüdi broj profesorov ešče vsikdar nepopolen. Da pa se drügo leto nede mogoče na te način ognoti toj zapreki, je očivesno. Občinski odbor velke občine M. Sobote se je -zavedao, ka je za M. Soboto i za vso Slov. Krajino gimnázija z zadostni Prostori, za to je skleno, da da za novo gimnazijo brezplačno na razpolago funduš. Gerentski odbor, posebno njegov predsednik g. Benko, zaslüži za te svoj da-lekovidni sklep vse naše priznanje. Prvi začetek za Zidanje novoga gimnazijskoga hrama je s tem včinjeni. I ešče nekaj moremo pri toj priliki opomenoti. _V nedelo 19. septembra toga leta se je vršo v Ljubljani občni zbor ljubljanskoga oddelka Profesorskoga društva. V tom drűštvi so zdrüženi vsi slovenski Srednješolski Profesorje. Drüštvo je ne politično, nego stanovska organizacija profesorov. Drüštvo ma na vsakom Srednješolski^! zavodi pododbor, tak tüdi v M. Soboti. Sobočki pododbor je dao na imenüvanom občnom zbori predlog, da naj tüdi Profesorsko drüštvo podpira z vsov močjov Zidanje nove gimnazijske hrambe v M. Soboti. Te predlog je občni zbor ednoglasno sprijao. Osvedočeni smo, da te sklep dosta pripomore, da se srečno reši to prevážao pitanje. „Novine“ so lansko leto prve načnole pitanje zidanja nove gim nazijske hrambe i g. poslanec Klekl so, kelko nam je znano, že večkrat posredüvali pri merodajni oblastvaj v te namen, znajoč, da od rešitvi toga pitanja jako jako zavisi napredüvanje naše gimnazije. I nedopüstno bi biIo, či bi drügi merodajni činitelje, šterokoli priliko opüstili, da se kemprle dosegne te cio, ki je prvi stopaj do popune gimnazije v našoj prestolnici, M. Soboti. Sobočka gimnázija je bila, je i mora ostati vidno znamenje popune vküpnosti vse naše Slov. Krajine i zato tüdi najbogši po- rok njene bogše bodočnosti. Vse, ka istinsko ljübi te falaček tla-čene zemlje, mora na delo za njo. Pokažimo, da smo zreli Sinovje velkoga časa. po risalaj 22. Evangelij je Spisao sv. Mataj v 22. poglávji od 15. do 21. vrste..Vučenik, Znamo, da istino lübiš i v istini včiš pot božo i se ne meniš za nikoga, ar ne gledaš na osebo«. Te rečí, izgoverjene od Jezušovi neprijatelov, majo v sebi globoko jedro. Najprle nam kažejo velko skažlivost Kristušovi nasprotnikov. Na vso moč so ga sovražili, Vseširom iskali prilike, ka bi na njem najšli kaj graje vrednoga, da bi ga potom mogli zato-žiti pri višešnjoj oblasti. Tüdi zdaj se njemi približalo s sladkirn pogonom, pa v svoji srcaj nosijo čarno nakanenje, grdo skažlivost. Reči njihove so lepe, nakanenje je grdo, zvünešnjost je prijazna, odznotra je sama skažlivost. Pa ešče nekaj vzememo v pamet pri toj priliki. Farizeušje so .bililjüdje.. ki so verske navuke po literi zvršavali ne po dühi. Poleg Svetoga pisma so ešče meli celo vrsto zmišíeni verski navad, s šterimi so delali življenje po veri neznosno. Vsi lej so po Kristušovi rečaj, bili pobeljeni grobi, šteri so Odzvüna lepi, odznotra pa grdi. Vse versko življenje njim je bilo spunjavanje zvünešnji navad, na Znotrašnje prenovitev po veri pa so nikaj ne dali. — Herodianci so bili ravno nasprot-noga verskoga mišljenja. Sv. pismo i bože zapovedi so držali, samo po svoje so je razlagali. V posmrtno življenje neso Vervali, njihova življenska modrost je bila: Vživati na tom sveti. Vendar pa so se oboji nasprotniki Kristušovi, ka so šli Jezusa sküšavat, zdrüžili med sebov. Zakaj ? Zato, ar je oboje Vodilo sovražtvo do njega. Tak se godi tüdi dnes den. Najhüjši nasprotniki, kda se ide proti Kristusi ali proti njegovoj sv. Matericerkvi, so med sebov edini. Razumljivo. Oboje najmre vodi isti düh. düh Satanov, ki vse svoje armade zdrüži, kda trbej iti proti K'istusi. Pa čüdovito, tudi tej morajo priznati, da Kristus vči pot božo i ne gleda na osebo. I ka naj bo vekša dužnost vsakoga katoličana, či ne to, da svojega Zveličitela v tej jakostaj nasledüje. Što šče v istini pot božo hoditi, te nesme gledati na osebe, posebno ne, ka bodo drügi na to pravili. Naj pravijo drügi, ka ščejo, naša dužnost je, da odkritosrčno spunjavamo verske zapovedi. Ali naj za -to po veri živemo, da nas bodo drügi gledali, ali naj zato po ..veri živemo, da bi nas ljüdje hvalili? Vse to je ne vredno našega življenja po veri. »Ti pa, kda moliš, idi v svojo hišo i zapri dveri i moli svojega Očo Skrivoma ; i tvoj Oča, ki vidi na skrivnom, ti povrne.« (Mat. 6, 6.) 2. NOVINE 24. oktober 1926. Pismo od naših bratov v Ameriki. Spoštüvano uredništvo ! Včera sam sprijao celi letnik „Novin“ in »Marijinoga lista« Že dugo časa sam želeo dablati te lepi i ne samo za prekmurske Slovence, nego za vso Slovenijo Važen list. Kakti panonski Slovenec sam se že v moji dijaški letaj zanimao za razmer« prekmurski dijakov. Stoletja ste bili ločeni od nas Slovencov, pa vseedno ste prestali srečno, da vas neso odvmoli od Slovenstva i ste ostali verni sv. veri krščanskoj i svojoj Slovenskoj materi. Vera Kristusova i mili materni jezik sta zvezdi vod-nici, šterivi sta prinesle zlato zario novoga dneva, novoga vüpanja pa tüdi novi bojov. ,,Što si sam pomaga, toga tüdi Bog pomore" tak je tüdi z vami, ljübi prekmurski narod I Tü v Špringfeldi, kde sam jes vojni kurat v amerikanskoj arma di i Zednim slovenski plebanoš, nemamo niednoga prekmurskoga Slovenca, ka mi je jako Žao. V dotiko sam prišeo z Vašim ljüdstvom v Čikagi že leta 1922. pri zlovesnom blagoslavlanji zastave društva sv. Ivana Krstitela. Letos pa sam bio posebno srečen, kda mi je med euharističnim kongresom prekmurski pevski zbor tak lepo i genlivo popevao pri sv. meši, da se mi je vidilo, kak da bi doma bio pri Sv. Ani v lübleni Slovenski goricaj. 4. julija sam bio na božoj poti z Vašimi ljüdmi v Lemonti pri Čikagi, gde smo opravili svojo pobožnost pri Mariji pomagaj i se veselili v Gospodi. Med kongresom i v Lemonti sam meo tüdi priliko se spoznati z rojakom, veleč. g. Jožefom Horvat iz Črensovec. Prišli so obiskati! svoje rojake i prijatele. Ne bom Vas, dragi bralci, za-državao z dugim dopisom. Na konci želem ešče samo to dodati. Kristus gospod, naš euharistični Kralj, prosimo Te, zovi k sebi z mogočnim glasom svoje posebne milosti naše mile prekmurske Slovence. Zbiraj posebno deco i mladino toga svojega naroda okoli svoji tabernakl. Vilžgi gorečo ljübezen do Tebe v njihovi srcaj. Bodi njim ti hrana i moč proti verskim in národnim nasprotnikom. S svojim neskončnim smilenjom pripelaj nazaj vse blodeče ovčice k svojoj čredi. Bodi svetlost i voditeo voditelom toga dobroga ljüdstva, da ga bodo vodili po tebi prijetni potaj v časno i vekivečno srečo. Sveti Ciril i Metod, slovenskiva apostola, podpirajte naše prošnje I Franc S. Mažir K r. GLASI. Slovenska Krajina. — Priporočamo v molitev. Vlč. g. poslanec J. Klekl so težko betežni i so ji morali pripelati v bolnico. Da nam kemprle ozdravijo, ji priporočamo vsem č. gg. sobratom i drügim dobrim ljüdem v molitev. — Nagla smrt. Kmet Jožef v Solni je küpo konja i ga gnao proti domi. Blüzi Zamostja pa se je konj nekaj spreveo i začeo skakali. Pri tom je verta vrgeo pod sebe i njemi na prsa stopo. Nesrečen je dobo žmetne Znotrašnje poškodbe i je na drügi den že mro. — Smrt šlritellce Novin i Marijinoga Lista. Pred kratkim je mrla po kratkom betegi i visiko) starosti Plemenita düša, Gabor Magda z Bednja. Pokojna je z vsov gorečnostjov širila ves čas od začetka pa dozdáj naše dobre krščanske liste. Da bi tem ležej širila Novine i Marijin list, se je zdaj na stara leta navčila čteti pa pisati. Pokojna je bila najvekša sirota v celoj čerensovsko] fari, pa se vendar nikdar ne položila. Vsem naročnikom novin jo priporočamo v molitev. — Izseljavanje v Uruguaj (Južna Amerika). Razširiti so se razločni glasi, da je prej uruguajska Vlada o b e č a la doseljencom-polodelavcom velke olajšave. Naš konzulat v Bue-nos Airesu je naznáno, da so tej glasi neistinski. — Zato naj se nihče ne da zapelati po takši glasaj, ar bi po svojem prihodi v Uruguaj to britko obžalűvao. — Meščanska šola v D. Lendavi ostane. Prosvetni minister je svojo uredbo, da naj se odpravi meščanska šola v D. Lendavi, nazaj vzeo. Tak pali ostane na dale šola v šteroj je telko sinov našega ljüdstva študiral. — Dijaško podporno drüštvo v Murski Soboti ima občni zbor v soboto 23. t. m. ob 8 uri zvečer v hotelu Dobray z običajnim dnevnim redom. Po občnom zboru referira gospod direktor o aktualnih vprašanji soboške gimnazije. Vabljeni so vsi člani in starši dijakov. — Odbor. — Ogen v Seli. V Seli na Goričkom so pri Hari Jožefi sfišili len doma na peči. Med tem pa je Vertinja na sredi zakürila, ar je štela nekaj pečti. Len se je od vročine na peči vüžgao. Ogen sta gospodar i žena itaki opazila i bežala gasit. Pri gašenji pa sta se tak opekla, da so jiva morali v bolnico odpelati. Najhüjše sta opečeniva po obrazi i po rokaj, kde njima je kože vsa v ednoj rani. Sosidom se je posrečilo zabranti, da je ogen s hiže ne prišeo, nego v hiži je pa obleč i. postelina skoro vsa zgorela. — Čüden Človik. To je vsakši, ki si nešče poskrbeli naših srečk. Pa se takši lüdje najdejo. Pravijo : Eh, vej tak nikaj ne zadenem J Ja, što ti je pa to povedao, ka ne zadene!? Takša loterija kak je .Ja, je ne nikši .švindel« nego vse je po zakoni (tfjr- vényi) pripravleno. Oda de se vleklo, de oblast poleg pa vsaki drügi tüdi lejko. Vsa sréča je odvisna od toga či maš srečko pa ne samo edno, nego kak nájveč, Vsaka Srečka ma svojo numero, štere drüge nemajo, zato pá kelko več srečk telko več goto-vosti na srečo: Paščite se po nje ar znajo zmenkao pa de vam grozno Žao. Dobite je v vsakšoj občini pri več hižaj. — Zgübilo se je na Terezinom senji v M. Sobofi več penez v ledrno) denarnici. Poštenoga najditela prosimo, da je proti nagradi povrne. Što je zgübo, se izve pri vredništvi „Novin.“ — Tiskovna pomota se nam je v zadnjoj Štev. vrinola. Na drügoj strani v prvoj koloni,|se naj čte »naše sodržavljani Ravnotak v štrtoj koleni namesto 80 jezer 55jjjezer plügov. — To varn je ženska! Zgodilo se je pred desetimi dnevi, ka si je edna ženska küpila 100 srečk od naše 1 o ten je. Kakti razumna Vertinja si je etak računala : Na Martinišče smo dužni davati kak nájveč moremo, ne samo po dinari. Vküp sam si nadevala 250 din. v te namen. Zdaj pa vidim, kak bogate dobitke ma Iote-rija pa sam si küpila 100 srečk. S temi dosta več zadenem kak so One koštale. Kajšte zadenem, pridržim za sebe samo tisto, ka de vredno 250 din. ovo vse pa prepustim Martinišči. Tak mamo oboji hasek. — Ženske, vertinje, kaj takšega tüdi ve včinte 1 So Premočne vertinje, ki bi lejko telko, drüge pa bar 2 ali B srečk küpile. Paščite se 1 Država. — Prste sí je odrezao. V ednoj vesi više Ljubljane je domači gospo-' dar rezao slamo. Kda se je po nekšem posli za nekaj časa Odstrano; je dete porinolo v stroj roko. Rezilo (klinga) njemi je tri prste na . roki Odrezalo, ‘ . Romanje v Rim. — IVAN JERIČ. — Na drügi den zadnjega avgusta le okoli edne vöre po poldnevi bio napovedani odhod z Ljubljane. Do toga časa je trbelo vse potrebno opraviti i pripraviti. Najbole neodložlivi i i Važen poseo je pa bio, da si dava pri taljanskom konzulati podpisati potni list. Te poseo je prevzeo eden gospod od orlovske Podzveze i nama prineseo podpisane potne liste na železnico. Pri tom obiski moram povedati tüdi to, da vláda v pisarni orlovske Podzveze jako lepi red. Ravno so se oglasili po ljubljan-ski cerkvaj opodnešnji zvonovje, kda smo se začeli zbirati na kolodvori. To vam Je bila pisana drüžba. Bile so gornjske Minke i Janezi, Štajerske Mic-ke pa Prančeki, nekaj Hrvatov, nájveč med njimi iz Dalmacije doma. Iskao sam, či zaglédnem kakšega poznanca. Nekaj jih je bilo. Med njim tüdi par sošolcov z gimnazije. Nekaj pred ednov je med Potniki završalo naednok postanejo vsi tiho i se vsaki odkrije. Prihajali so ljubljan-ski Prezvišeni herceg püšpek dr. Ant. Bonavetura Jeglič. Častitljivi starček, šteromi že leta proti osemdeseto tečejo. Vidi se njim, da so dosta že delali, venda pa so ešče črstvi i krepki. Kelko zmore gorečnost tüdi v tak vi- siko] starosti, se vidi s toga, da so par dni pred romarom prišli z evha-rističnoga kongresa v Ameriki, kde so več mesecov med svojimi nekdašnjimi verniki opravlali misijone i firmali, pa so venda bili med nami vsemi po vsoj poti najbole črstvi. Mene pa ešče veže posebna zahválnost do nji. Oni so me sprijali po bojni 29 let staroga v svoje zavode v Št. Vida, kde sam zvršo gimnazijske študije i se v telovnom i düševnom pogledi rešo posledic šti-riletnoga skitanja po strelni jarkaj. Vöra je edno .bila v bližanjo] cerkvi presv. Srca Jezusovogá, kda je vlakovodja dao znamenje za odhod. Vnožina, ki nas je na kolodvor sprevajala, je zezvala glasen. »Bog živi U Isti odgovor je prišeo z vlaka, ki je z velkim ropotom zapüsto belo Ljubljano, »Ljubijanco dolgo vas«. Na obrazaj potnikov je bilo čteti nekaj slovesnkga i hrepenenja punoga. Meni je pa bilo pri srci kak te, kda sam šo k prvom! sv. prečiščavanji, ali kda sam po dugi letaj kak novomeš-nik stopao pred oltar. V mislaj sam preleto vso dugo romarsko pot: Fi-renco, Rim, sv. Petra, grob szv. Alojzija, sv. Prančišek, asiški siromak, o ví vsi že naprej pozdravleni 1 I düša je bila puna hrepenenja, da doživi nekaj velikoga. V zamišlenosti bi skoro pozabo, da se vozimo mimo ljubljanskoga Ti- volija, ali kak to Ljubljančan pravi: »Tihoti«. Tak je ime ljubljanskomi parki (ogračeki), šteri je po svojoj lepoti i lepoj legi med prvimi v celoj državi. Nato so nas sprijali lepi jaličov! logovje med šterimi so se vrstne rodovitne doline s prijaznim! vesničkami. Vlak je vozo vsikdar više i više po rebri bregov, tak da je včasi skoro tesno biIo človeki pri srci, či je gledao v dolino. Na mestaj je celo tak strmno, da so morali pod železnicov zozidati podprnje, naj ne zleti vse vküp v grabo. Le edna mala nesreča i do štiristo romarov bi se kotalo v smrt. Reši nas, o Gospod I — Naednok smo napravili velki vanjk po visiki viaduk-taj i zvozili na borovniško postajo. Okolica je naravnoč krasna I Z železničnim posfajenačel nikom sva že stara znan-ca, zato sam ga v naglošči pozdravo i že smo se vozili naprej. V Logatci je Zadnja postaja v našoj državi, kde so nam cariniki pregledati kofre. Naskori smo zagledali v logi kameno soho i na daleč o nje taljanskoga vojaka, stražo pri državnoj meji. Nekaj me je zabodnolo v düšo, kda sam zaglédao vse to. O sveta tla naši tlačeni bratov 1 Kalvarija, kde den za dnevom križajo narodne pravice naši sester 1 Boleča ra-na našega naroda I Neodrešeni bratje pozdravleni 1 Prva postaja prek meje je Postopa, štero so Taljanje spačili v ,,Pos- turnio.“ V bližini železnice zidajo velke kasarne. Je pač tak, gde pravičnost i zadovolnost ne čuva državne meje, jo morajo kasarne. Na kolodvori je vlak obsipalo puno uniformirani ljüdi. Tü si vido vojake, karabinare, fašiste, carinike, policaje, šteri majo Čüdno gala obleko i bele rokajice. Edno vküpnost pa majo vsi, najmre, da kričijo kak či bi se svet podirao. Tü nas je moralo nekaj iz vlaka stopiti, ar so nešterno vagone s taljanskimi zamenjali í nazaj poslali. Med temi sva bila tüdi midva. Dozdaj je bilo ešče prijetno, ar $va sama bila v ednom oddelki, zdaj pa so nas natis-čili kak haríng«. Poleg toga je tüdi pripekala Vročina, da srno se malo da ne skühali. Pa Počasi smo se tomi privadili. Potrpežlivost pa je dobra mást. Pri reviziji potni listov i kofrov so nam Taljanje ešče preci na roko ili i smo ne meli niedne nevole. Skoron bi pozabo povedati, ka smo opazili že itaki na prvoj postaji pa tüdi na vsej ovi, najmre, da so taljanske postaje jako nesnajžne. Nikdi ne reda, ne rož, pač pa smeti i otopi od sada. Postopa ma nekaj znamenitosti pa tűdi kraji, po šteri smo se Odzdaj vozili majo svojo posebnost, pa to prihodnjič. (Dale.) 17. oktober 1926. NOVINE 3. — Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10/54. pošle vsakomi naročniki Novin zanimivi cenik brezplačno. Pišite itaki po njega, nede Vam Žao! — Zmenša se plača za pakete. S prvim novembrom se Poštnina za Rakete na pošti zniža na sledečo višino : do 1 kg. se mora plačati 6 Din., do 5 kg. 10 Din., do 10 kg. 20 Din., do 15 kg. 30 Din. — Nesreča z automobilom. V Maribori je v ednoj vozkejšo] vulici Šla babica s svojim 4 leta starim vnfikecomlmimo vezečega automobila. Dečarec je šteo eščejjpred automobilom vujti prek ceste, pa je bilo že prekesno. Automobil [ga je zadjo i vrgeo daleč vkrej od sebe. To je ešče bila njegova sréča, ar či bi pod automobil prišeo, bi ga gvišno bujlo, tak pa je dobo samo nekše ležejše rane. — Pogled njemi je vzelo. Na cesti poleg Maribora sta se srečala eden automobil i motorni biciklin. Automobil je meo preveč močen posvet i to je tak vzelo pogled bicik-listi, da je postao popunoma zblod-jeni i je zavozo v edno. telegrafično soho i se nevarno pobio. — Dvakrat ogen v ednoj noči Minoči tjeden je bio ogen, šteroga smo tüdi v od nas videli. Gorelo je v Cezanjevcih poleg cerkvi pri Murkoviči, kde je zgoro ves rušt i vnogo letošnji polski pridelkov. Ne da leč vkrej na Kamenščaki pa je pogo relo tüdi pri Mihalovi, kde se je ne dalo obranili skoro nikaj, Sreča je bila, da je ne bilo vetra i je mogoče bilo ogen hitro omejiti. Jako so prizadete Mihaličove, kde je samo hči s svojov betežnov materjov i de si žmetno na novo postavila hišo. — Dijaki dobijo posebno obleko. V Beogradi majo dijaki že zvekšega vsi posebno obleko za dijake, takzvane dijaško uniformo.. V prosvetnom ministrstvi pa delajo že zapoved, da bodo morali dijaki po celoj državi meti takši obleč. Pali eden lepi poklon za siromaške dijake. — Trije vtopleni^ na ednok. V nedelo sta Šla z edne sokolske veselice dva vučitela i eden logar. Med potjov so se morali pelati tüdi prek Save. Kda so bili na sredini striige, je podpihno močen veter i ladjico prevrgeo. Vsi trije so se vtopili. —: Ostanke vojvodo Putnika pripelajo domo. Ime Putnik poznamo že z 1912. leta, kda je vodo Srbsko vojsko v boji proti Törkom. V toj vojski je Putnik sijajno preobladao Törke. Kda pa so v svetovnoj vojni morali Srbi iti pred premočnim neprijatelom iz svoje domovine, se je stari Vojvoda preselo v Nico na Francosko i tam mro. Z njim je v istom varaši pokopani ešče 7 srbski narodni poslancov. Zdaj nameravlejo telovne ostanke vsej pripelati nazaj v domovino. — Konferenca jugoslovanskih püšpekov, V Zagrebi so se zišli vsi püšpeki naši püšpeki] na svojo redno konferenco, kde so rešüvali vsa Važnejša cerkveno — polifična pitanja. — Banko so šteli okrasti. V Ši-di v Slavoniji so Ciganje vdrli v edno banko i jo šteli okrasti. Na ropot je prišla vö žena hišnoga slugo s svojima dvema hčerama. Cigan, ki je na straži stao, je edno hčer pri- jao za grlo i jo začeo düšiti. Njena sestra ne bodi nemama je cigana vdarila po glavi. Nato je že pribežao na pomoč drügi Cigan s puškov i je strelo. Krogla pa je Šla mimo branitelice svoje sesfre i je k smrti ranila cigana, ki se je z deklami trgao. Ciganje so prej mrtvoga hitro na kola vrgli i vsi vküper vujšli. — Potres v našoj bližini. V Marenbergi blüzi Ptuja se je te dneve čüto močen potres. Kvara je drügoga ne bilo, kak na ednoj hiži so se spofrle Sajbe. — Smrt z borbov. V Čarnoj gori so meli vojaki pri Podgornici svoje navadne vaje. Eden Podčastnik je je držao v rokaj bombo i jo nekaj sükao. Naednok se Je v roki vužgala i ga tak ranila, da so ga morali itaki na smrt ranjenoga pelati v bolnico. — Trikrat ogen v ednoj vesi. V Predosljaj više od Ljübljene je od polnoči pa do zajtra trikrat gorelo. Očivesno je, da je ogen zažigala roka nekšega hüdodelca. — Gospodarska razstava se je vršila, v Kat. domi v Ljutomeri minočo nedelo i pondelek. Pomagale so pri razstavi: Vinska zadruga, Kmetijska in Sadjarska podružnica. Razstavo je otvoro namestnikov®! župana i višji vinarski nadzornik g. Puklavec, ki je vinorejcom povedao vnogokaj hasnovitoga. Nato je govorio prof. na vinarski i sadjarski šoli v Mariboru g. Jos. Priol od sadjereje i ravnotak strokovnjak g. .Miloš Levsfik iz Celja. Velka dvorana je bila nabito puna i vsi so poslüšali predavanja z najvekšov pazljivostjov. Na kmetijs- kom oddelki je zbüdila velko začüdenje razstava semenogojne postaje iz Beltinec, štera je mela lepo Semenje i strmene Vlati. — V pondelek' je meo g. prof. Puhar z Ljubljane predavanje za mladino od brezalkohol-noga gibanja s skioptičnimi slikami. Deca so vidili očivesno, kak škodli-vi je alkohol za düšo i telo. Večer pa je bilo predavanje za odraščene. Vnogi je skleno, da bo Odzdaj bole mertüčlivo živo, za dobrobiti drüžine i domovine. Hvala razstavljalnomi odbori za’ lepo i hasnovito razstavo. Sreča! Naša loterija. Sreča! Dobitki loterlje za Martinišče! Automob 1 (motor) Kola Biciklin Singer mašin Slamoreznica Radio Debeli gudek Dve ovci Dve vreči mele Pet debelih gosk Tele Kišta fig Kišta makaronov Zimski kaput Preša za jaboka Preša za grozdje Pegla Mašin za repo Mašin za vlasé Plüg Poplon Harmonike Citre Polovnjak vina (300) Pet litrov »Tokajca« Pet litrov »Jeruzalemčana« Stenska vöra Tri Žepne srebrne vöre Pet parov moški štrumfov Dva cekra za šolare Voziček za malo dete Dve mesingasti pipi za lagev Tri pütre za olij Pet kil finih salam Edna čokoladova torta Zlata žepna vüra z lancekom Celi par gvanta za svetek Pet parov ženskih štrumflov Deset brisač Boks cipele Fina britva Fina kosa Pef kil defeličnoga semena Lepi ročni kufer Vsefele pohišfvo Vsefele posoda za kühinjo »Novine« i ,,M. List" za celo leto Aha Tri metra drv Lepi dugi bor Kad za zelje Vaga za 150 kg. Lepi hrastov sto Velko gledalo Knjiga za čtenje „Mladika“ za leto ,,Ave Marija" iz Amerike za celo leto Snehinski gvant škarje za plot i platno Vože za voz Žaga i hoblič Kotel za žganje Nož za klanje Več ducatov žlic, vilic i nožov Molitvene knjige i čisla Meter črešnjevca (graha) Novi hrastov omar Nahrbtnik (ruksak). Močen roj Mašin za gerpe (satje) Mlade cepike Platno za ponjavo Perje za blazino Tamburico Gosli Kanta martnelade (lekvar) Ešče 600 drügih lepih dobitkov bo. Paščite se! Za kratek čas. Gospodar hiže pridem arendaši (najemDiki) pa pravi: .Čüjte prijateo, od prvoga oktobra je dragše stanovanje. 100 dinarov mi morete na mesec več dati. ,,Lejko je to praviti', si je mislo arendáš, »ali žmetno je včiniti." »Pri našoj hiži vsaki krajcar ma svoje mesto, nemorem več plačati. Rajši se vö-selim, ali več ne Plačam.« »Dobro, či nemrete, stanovanje dobi on, šteri mi več plača", stem je odišeo vért i včasi Obeso na dveri (kak je to že šega po varašaj) táblico, da je prej v njegovoj hiži edno prazno stanovanje. Komaj namesti tablo, že začnejo pohajati lüdje, šteri bi radi imeli stanovanje. Arendáš pa je vsakoga počakao. »Zakaj pa idete iz hiže ? so pitali vsi arendaša. »Za volo stenic I" Po petdeset lüdi je prišlo spitavat vsaki den, ali on je vsakomi to pravo, da za volo stenic more iti iz sobe. Ništernim je celo od toga tüdi pripovidavao, kak strašno lačoe so stenice v toj hiži. „Liter človeče krvi je tem sténicam telko", je pravo najemnik — »kak v pekeo eden židov«... Gospodari je nikak ne šlo v glavo, da zakaj ne dobi on novoga arendaša. Zato pa, ne da bi stanovanje ostalo prazno, on pa brezi najemnine, se je začno pogajati s svojim najemni-kom. Pravo je: »Dam vam stanovanje za dozdajšnjo ceno.".. Arendáš se je samo smejao ; »Kak pravite gospod ?“ Za dozdajšnjo ceno naj ostánem med Vašimi stenica-mi ? Či mi popüstite' 50 dinarov, tüdi te samo iz prijateljstva, ali inači nikdar." In resan, tak sta se pogodila, da plača od prvoga oktobra 50 di-narov-menje! o * * Kosmati Galicljanar šče skočiti na vlak. Cotav-{jeVrzamazani je, more biti je te vido zadnjikrat vodo, kda se je pred zdavanjom mujvao. Joj, ali vlak se že gible i on se nernre odločiti v šteri voz bi so Spravo. V zadnji minuti zgrabi poprímač pri stu-baj salonskoga voza, kakšega pripravijo za resan velke gospode i hajd gor 1 Prime za klüko, da bi se Spravo pod varno streho, ali komaj odpre,‘.že pred njega stopi sprevodnik. »Ka bi pa rad Galicijanar ?« ga pita čemerno. „Nhü, khaj bi rad, pelati se ščem." »Kama.« „Khama the vlak phela." »Pa ravno v tom vozi ? Ne vidiš de je te voz ne za navadne”mír? To je salonski voz za gospoda prvoga ministra 1" Na to je odgovoro cotavi Gali-eijonar: ,,Nhii odkhec pa ví znhate, da sem ne jaz thisti prvi mhinister ?< Domača politika. Nova vláda s starimi ministri. V političnom življenji so se dogodi preci hitro spreminjavali. V zadnji dnevaj je vláda odstopila. Zrok, kak pravijo, je bio Radič s svojim nacpačnim govorenjom pred Čehoslovaški!^ gosti v Zagrebi. Vladi je bilo to govorenje jako neprijefno, zato je podala osfavitev vlade. Prle pa kak je krao sprijao odstop, so se radičevci i radikali znova pogodili. Tak je ostalo po vnogom pogajanji i pogučavanj! vse pri stárom. — Zbornica je mela nekaj sej, na šteri pa so ne sklenoli nikaj posebnoga. Pašič, voditeo radikalov se je povrno nazaj v Belgrad. Vnogi čakajo od njegovoga prihoda razločne spremembe, pred vsem pa, da pride v radikalom klubi do vekšega zedinjenja. Svetovna politika. Nemška Avstrija. Kak je že to v jesen navada, je tüdi fü Prvejša vláda odstopila. Zdaj pa je Pooblaščeni, da postavi novo vlado dr. Seipel, ki je že bio na fom mesti i je te z velkov modrostjov vredo gospodárstvo svoje države. Zdaj je fiidi na dnevnom redi več važai pitanj, štera čakajo na prilično roko Seipla, da je reši. Madjarsko. Po obsodbi tisti ki so delali fališne peneze, je Vlada odstopila. Novo vlado je pali postavo prvejšnji ministerski predsednik Bethlen. Tak de tüdi fü šlo vse po stárom. 4 NOVINE 24. oktober 1926. GOSPODARSTVO. Dve velkivi pitanji stojita pred nami v poledelskom pogledi. Prvo je. kak bi se dalo ze preveč razmerjene njive telko vküper spraviti, da nebi sami mejašje bili i same razgonje, drugo pa, kak bi se dala oddaljenosl med polodelavcovim stanovanjom i med njegovimi njivami skrčiti, da njemi ne bi trbe! o tak daleč na njivo hoditi i voziti. Oboje je za hasnovito polodelstvo velkoga pomena. Da so preveč razfalatane njive za rodovitnost menje vredne kak či je na istoj velikosti samo edna njiva, nas vči vsakdenešnja skušnja. Prvič prepogosti mejašje, ki se navadno slabo splačíijejo, ar na Vnogi samo ščetalje raste. Drügič pa tiste vnoge razgonje kre mejašov. Da razgonje, či so pregoste, škodijo polodelavci, vidimo s toga, da so ljüdje opüstili orati na ogone, ar je v Vnogi razgo-njaj dosta menje zraslo. Kak tüdi ne. V razgonji je navadno mrtva zemljá, štero nemremo popunoma zagrnoti kakšteč vlačimo. Čisto mirno lejko Povemo, da či bi tisti, ki majo od tri metrov vozkejše njive, svoje njive z drügimi zamenjali, tak da bi si v ednom mesti spravili vküper vekšo njivo, bi na istoj velikosti njive pridelati za edno desetine več kak na dozdajšnji razfalafani njivica). Velka nesreča za našega polodelavce je tűdi to, da ma Predaleč njive. Pole, štero je na priliko do tri kilometra daleč od doma svojega gospodara, da ednok telko dela kak -pole, štero je blüzi pri hiži. Na bližanjo. njivo bi trikrat v tistom Čási odpelao, dokeč na delešnje samo ednok. Zgodi se tüdi večkrat, da ma polodelavca nekelko časa. Na dalešnje njivo nemre iti, ar je Predaleč, či bi pa blüzi bila, bi nekelko pali lejko opravo v tistom časi. Najvekšega pomena pa so bližanje njive za časa spravljanja pridelkov. Kelkokrat dežč vujde v seno ali snopje samo zato, ar je njiva ali travnik Predaleč od doma. Kratko, naš polodelavec bi z dosta menšini trüdom obdelavao svoje njive, či bi te bliže doma meo. To sta dve važnivi pitanji v našem gospodarskom pogledi. Dve pitanji, šterivi prosita povoljnoga odgovora. Škoda, da je to pitanje že ne bole dozorelo, da bi se zdaj, kda delajo nove grünfnice, tüdi na to mislilo, kak njive vküper spravlati i pri tej vekši njivaj postavlati hiže* Očivesno je, da je ešče za fo ne prišeo čas, ar to potrebüje vnogo raz-mišlanja i študija. Ali se najde kda Človik, ki bi se tomi pitanji posveto i naše ljüdi osvedočo, da je to njegova prevelka potreba. — Edno pa že moramo zdaj povedati — ne delite si pri tálanji herbije, njiv nego, či je le mogoče, se med sebov poravnajte, da bo meo eden edno njivo drügi pa drügo. Či je štera njiva kaj vekša, ráj s penezi zednačiti razloček samo njive ne deliti. Pri tom deli ma držáva velko nalogo, da vsakše takše prizadevanje podpira. Podpira s tem, da prí tálanji, či njive vküper ostanejo, herbašje plačajo menje desetoga peneza, da pri izmenjavanji i prenosi njiv nede prosila nikaj desetoga peneza i nikši drügi plačil, nego da brezplač- no merara i po možnosti ešče inači podpira. Dužnost narodni poslancov je, da *v tom pogledi zasnovejo i napravijo primerne zakone. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 260 Din., žita 180 Din, ovsa 150 Din. kukarice 180 Din., ječmena 190 Din., hajdine 200 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7*50—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 50 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 18 D. 40 p., Francoski frank 1 D. 50 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 2-10 D. £ Mali oglasi j KROJAČI in ŠIVILJE! Kroje (muštre) po najnovejši modi in po poljubnih slikah izdeluje in raz-pošilja za dame, gospode in ofroke KNAFELJ ALOJZIJ strokovni učitelj za krojašfvo Ljubljana, Križev-niška ulica 2. Pintarske pomočnike sprejme pri prosti hrani stanovanj in perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Ko-losejska ulica 18. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ..Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi 111. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se hprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrfnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovčine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. . Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Stefan Jakšič, paziteo betežnih . Mihael Gjörek, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo drüštva: Štefan Vučko, vratar : Ivan Černjavič. KMETJE! TIŠLARJE 1 PAZITE! Komi trbej glažovino, naj ne zamüdi prilike, nego prle kak si küpiti glažovino i drüge reči ite v trgovino ŽERDIN MARTINA v Žižke, tam najfalej dobite glažovino po vsakoj meri i tüdi drüge reči Štere vsaki den potrebüjete. Probajte pa te vidili! Prekmursko kat, podporno drüštvo sv Ivana Krstitela št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžino. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920. i. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55 leta. Deca od I. leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notrí menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Stefana, Lin-coln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 dol. tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 doli. Odborniki so ; predsednik Andrev Glavač, 1844. W. 22. Pl. podpredsednik Martin Gabor, tajnik Štefan Foijs 1929 W. 22 Pl, blagajnik Ivan Denša 2730 Arthingfon št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki ; John Horvat, Mihal Haklin, Frank Jörkiš, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar St. Majcen Kralevski notar KRIŽAN FERDO v Murski Soboti daje vljudno na znanje, da s svojo notarsko kancelarijo iz občinske hiše preseli s 15 oktobrom t. 1. V novo hišo gosp. Peterka poleg sodnije (železni dvor). Pri JOŽEFU F E NOS, mizarskem mojsíru na CANKOVI se dobijo fino izdelane škrinje vsake velikosti, kak lüdi. vse pripadajoče potrebčine po najsolid-nejšoj|ceni. Vljudno naznanjata vsem p. n. interesentom, da imam v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Og. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10°/o-ni popust pri večjem naročili!. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. MLADI DETIČ išče slüžbo pri TAPECIRARl i pri lakiranji kočij. Naslov se Zvedi v Opravništvi NOVlN v ČRENSOVCI Vsakši, šteri žele potüvati v Južno Ameriko, Argentinijo, Braziliji, Uruguay ali Australijo, kak tüdi v vse preko-morske drüga dežele, naj se blagovoli Zglasiti za infor-macije pri podzastopstvi parobrodskoga drüštva „LLOYD SABAUDO" v DOL. LENDAVI na glavnoj vulici Št. 57. blüzi srez-koga poglavarstva. Drüštvo ima 10 nad dvajstitonskih ekspresnih hajovov in se lejko potüje vsakši mesec dvá do trikrat. Informacije in fotografije se dobijo v kancelariji podzastopstva brezplačno. Za mursko-sobočki okraj se dobijo informacije kak tüdi potrebne listine za dokumente pri gospodu DITTRICHI! v Murski Soboti. Vožnja in Strošek od Zagreba do Južne Amerike košta 19 in pol angleških funtof t. j. po dnešnjoj valuti 5200 Din. Potüje se nájduže 15 dni. Za dober Strošek in postrežbo je garantirano. KMEČKA POSOJILNICA v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. Za PREKMURSKO TISKARNO v Mucrki Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ