f1 -" Nafvečji ifeveuld dnevnik ▼ Z«iru£«nih državah Velja ca vse leto • • • $6.00 Za pol leta • • • ■ . $3 00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i j GLAS NARODA list slovenskih _detayfevTv Ameriki. f-........ — ■ Tke largest Slovenian Daily _ j tke United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 12. — ŠTEV. 12. Entered as Second Class »Utter. September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 15, 1927. — SOBOTA 15. JANUARJA 1927. TELEFON: COBTLANDT 2876. SENATOR BORAH ZAHTEVA .POVSEM DRUGAČNO POLITIKO ' ............a Senator Borah je zahteval novo latinako-ameriško politico, volitve za Nicaraguvo in dogovor z Mehiko. — Senator nasprotuje sili.—Zanikal je, da je Monroe doktrina involvirana v sedanji slučaj. Republika pod Latimer jevo kontrolo. Kal. duhovščina in ameriški kapitalisti. Tekom protestnega zborovanja metrskih delavcev je bilo izjavljeno, da so kateliški duhovniki v zvezi z ameriškim imper i jal izmom. MEXICO CITY. Mehika. 14. januarja. — Ogorčenje proti stališču vlade Združenih držav je pričelo naraščati med prebivalstvom lil le s pravočasnim posredovanjem vojaštva je bilo mogoče vče-ra preprečiti demonstracijo pred ameriškim konzulatom v Guadala-jari. Po zaključku velikega zborovanja delavcev, ki so protestirali proti katoliški delavnosti, pospešeni od anieriškepra imperija-lizma, so odkorakali zborovalei skozi ulice mesta ter odšli koneč-|no proti ameriškemu konzulatu. reira. vojaški poveljnik .Tališča. Simpatijsko zborovanje za liberalne dijake v Xicaragui je bilo sklenjeno v obliki resolucije na sedaj zborujočeni četrtem narodnem dijaškem kongresu. Nadalj-na resolucija je bila poslana pred WASHINGTON, D. C, 14. januarja. — Senator Borah, načelnik senatnega komiteja za zunanje zadeve, je vprizoril včeraj popoldne v senatu svoj pričakovani napad na program predsednika Coo-lidge a glede Nicaragve in Mehike. Zahteval je novo orijentacijo v latinsko-ameriški politiki ad-minstracije, a izjavil, da nima nobenegk namena osebno kritizirati niti predsednika, niti državnega tajnika Kellogga. Ko je pričel govoriti, so bile galerije natlačeno polne, in v dvorani so bili navzoči šetvilni člani poslanske zbornice. Senator je izjavil, da morajo Združene države zahtevati, naj odredi Diaz volitve ter nudi s tem j^fl prebivalcem priliko, da si izberejo predsednika po svoji volji. Kritiziral je izkrcanje mornariških vojakov v Nicaragvi ter rekel, da je bilo to nadaljevanje politike, s katero je pričela Taftova administracija. __ V svoji ostri obsodbi administracijske politike je!setlniku Callesu, r kateri se je dvignil senator direktno obdolžitev, da niso bile!podp.pl° njo-ovo Dijaki ™L-A v .. 1 vt- so izjavili da je latinska Amerika ameriške bojne ladje m čete pcslane v Nicaragvo, da zavarujejo življenja in lastnino Amerikancev, temveč da vsilijo neko posojilo, katero je zavrnilo osemdeset odstotkov prebivalstva Nicaragve. "Dostavil je, da se vzdržuje predsednik Diaz v uradu le s pomočjo ameriških čet. S pomočjo sile se je Združenim državam tudi posrečilo izvesti posojilo ter skleniti, pogodbo glede kanala. Borah je nadalje zagotovil, da ne pride Monroe doktrina pri politiki v Nicaragvi niti malo vpoštev. Nobena zunanja sila ne ogroža ameriških pravic in interesov na zapadni hemisferi. Menil je, da se gotovi interesi pogosto zatečejo k Monroe doktrini, da vzbude s tem vtis, s katerim hočejo upravičiti svoje postopanje. Borah je predlagal kot rešitev, naj zahteva predsednik Coolidge nove predsedniške volitve v Nicaragvi in da naj pokliče ameriške čete iz dežele, vsled česar bi se prebivalcem Nicaragve dovolilo, da uravnajo z novimi volitvami svoje diference. Nadalje je predlagal, naj se potom razsodišča reši sporna vprašanja med Združenimi državami -in Mehiko ,ki so se pojavila radi mehiške petrolejske in zemljiške zakonodaje, ker je predsednik Coolidge voljan predložiti zadevo haaškemu razsodi- v- v scu. Nobene akcije niso vprizorili glede resolucije kongresnika Huddlestona, v kateri je zahteval u-maknitev ameriških čet iz Nicaragve. Huddleston in številni drugi kongresniki so izjavili, da so ameriške čete kolektrale dolgove za gotove amerške banke. Dva nadaljna rušilca sta bila včeraj poslana proti Nicaragvi. Oba se nahajata sedaj v bližini Cube. Peti zvezni mornariški polk je dobil povelje, naj se koncentrira na mornariški postaji pri Quantico, Virginia. Medtem pa so ameriški mornariški vojaki in mornarji zasedli že vsako važnejše obrežno mesto in glavno mesto Managuo. Admiral Latimer ima sedaj neomejene polno-moči, da zatre odpor proti predsedniku, katerega je vsilil Washington narodu v Nicaragvi. Latimer ima pravico iti tako daleč kot se mu zdi potrebno. Izjavljajo celo, da je uvedel strogo cenzuro vseh poročil. To lahko stori, če smatra za potrebno, ne da bi mu bilo treba čakati na navodil iz Washing-tona. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Ogromne svote za oboroževanje. Pri dovolitvah za oboroževanja ni prav nikake varčneeti. —f Kongresni komitej se zavzema za večjo armado. WASHINGTON. D. C., 14. jan. Dovoli In i komitej je vložil včeraj v poslaniski zbornici arinadno dovolil no predlopro v znesku $368.001,115, za prihodnje fiskalno leto. % Zamotan položaj na Kitajskem. Kitajci zahtevajo sedaj kontrole v Tiensinu. — Ameriška zastavna la-dija Pittsburgh je dospela v Sanghaj. — Delavski nemiri v bombažnih tvornicah. FRANCIJA IN ZADEVE P0RENSKE Francozi so zaenkrat preložili vprašanje Porenske. Nemška kabinetna kriza je prisilila Pariz, da je odgodil razpravo glede zunanje politike. — Obramba ni naperjena proti Poljski, pač pa proti Rusiji. WASHINGTON. D. O., 14. jan. Ameriški poslanik v Pekingu. Me-Murrav. je obvestil včeraj d ni deparment. da je vlada V poročilu so določa povprečnoikin{?u ma,„latorU?no odredila po mor armado na 118.750 mož m za-j vijanjp uvozm. cari„,, katero jo vrnilo so jo priporočilo proračun- določal wash in-tonski dogovor. Xikakejra znamenja ni opaziti, da bi vlada v Washington!! na- sedaj izpostavljena uporabi brutalne sile in mednarodnega piratstva. katero vodi plutokratična in imperialistična vlada Združenih držav. Soglasno z nekim poročilom generala Ferreira se je pognalo v beg tolpo 300 vstašev ter zopet zavojevalo kraj Co cula v državi Jalisco, pri čemur je bilo tekom osem ur trajajočega boja ubitih štirideset vstašev. Tudi iz drugih krajev se poroča o sličnih uspehih. Neki federalni oddelek je bil odposlan na kaznilno ekspedieijo proti tolpi, ki je napadla rudnike pri Dos Estrellas. Nadaljne čete i se je poslalo za varstvo delavcev, ki popravljajo žslezniške tračnice, poškodovane od vstašev. List Excelsior je izjavil včeraj, da ima vlada Callesa pred seboj dva resno problema : obrambo suverenosti dežele ter obrambo njene lastne politične vlade. V članku se je dalo izraza obžalovanju radi navidez nepotrebno ostrejra postopanja pri zatrtju vstaj. Sedaj splošno izvedeno metodo, da se osumljene na mestu ustreli, se je označilo kot barbarsko in kruto. Mehiški katoliški episkopat je izdal včeraj izjavo, v kateri se za-nikuje resničnost obdolžitve od strani predsednika Callesa. da je katoliški episkopat zanetil zadnje vst a j e ^Hi Bife |. AMSTERDAM. -Ilolandska. 14. januarja. — Generalni svet mednarodne strokovne zveze je sprejel včeraj resolucijo, v kateri se izjavlja, da zasleduje z velikim zanimanjem dogodke v Mehiki. — Naše simpatije so na strani mehiškega naroda in vlade, — so glasi v resolueji. — in mi zagotav- Vlada vzdržuje "speakeasies". WASHINGTON, D. C.. 14. jan. Z&kladniškega tajnika Mellona se včeraj pozvalo, naj sporoči kongresnik L« srnici, ec je res, da vzdružuje'Yorka. vlada v Norfolk, Va. "speakeasy" ter distilerijo v Elizabeth, N. j., da lovi na ta način tihotapce z žganjem. Tozadevno resolucijo je vložil Ouardia iz New škrga urada, naj so dovoli lc 11."i tisoč vojakov. Pri tem se izjavlja, da je kongres že odobril armado ' urotovala tenm koraku ki naj ne znaža manj kot 118.500. j ŠANUIIAJ, Kitajska. 14. jan Potom rekrutiranja se upa število v nekem poročilu, ki je prišlo čet spraviti do konca leta na mkaj -se plasi (la so zastopnikl 110.998. ■ jvlrfle v pekinfru obiskali zastopni- Nadalje se je izjavilo, da je do- ko pekinške vlade v Tiensinu ter segel varčevalni program svoje stavili predlog, naj so izroči Ki-mejc in da jo treba dovoliti več jajcem inozemsko koncesije. Tien-denarja za armado. V slučaju po- sin je glavno pristanišče ter tr-trebe mora sestaviti vlada nov fi- govsko središče severne Kitajske, naučili program, če ne more naj Znano je bilo že dalj časa, da drugi način dovoliti več za ar- nameravajo staviti gotovi kitajski mado. . | voditelji na severu tako zahtevo. I potem ko se je na sličen način izročilo južni vladi nozemsko koncesijo v Hankovu. Poveljnik ameriškega azijskega brodovja, admiral Williams, jo dospel včeraj semkaj iz Manile na krovu svoje zastavne ladje Pittsburgh. Na vprašanje plede njegove misije ni hotel reči ničesar dru-pega kot to. da je dobil povelje ščititi"ameriška življenja in Interese na Kitajskem. Tz Šanga, kakih 800 na Jangt-ve reki navzgor se poroča, da se je odredilo vse potrebno, da se od-PAUIZ, Francija, 14. januarja, strani 400 angleških pod a if i kov in Francoska policija je ravnokar 200 Amerikancev iz Čehvan pro-aretirala elegantno oblečeno ame- vince. riško dvojico. Mr. in Mrs. Edward] Soglasno z brezžičnimi brzojav-Charles Stanley na temelju občnimi sporočili iz Oangšaha v pro-dolžbe, da sta dva voditelja mno-jvinei Ilunan je izbruhnila tam go-go iskane tolpe mednarodnih sle- neralna stavka in napovedalo se je par je v, kojih operacije v zadnjih bojkot proti inozcmcem. par lotih v Parizu in drugih cv-j V dveh tukajšnjih angleških ropskih mestih so prinesle več kot bombažnih predilnicah so izbruh-pet milijonov Trankov. Jnili včeraj zvečer nemiri, ki so Nadaljnoga člana tolpe se je za- zavzeli tak obsep. da je policija sledovalo do New Yorka in tamoš- poklicala požarno brambo ter z .nja policija je bila obveščena, naj njeno pomočjo prepnala dotične ga aretira, še predno bo izvedel za delavce in ženske. Kakih tisoč de-usodo svojejra "chiefa". laveev in delavk se je razpršilo, Dvojica Stanley sta bila znani ko je namerila požarna hramba postavi v nočnem življenju Molit- nanje cevi z vodo. martra in v dobroznanih klubih ob -7- Rivijcri. Na razpolapo teh dveh je bila cela skupina dobroobleče-nih moških in žensk. ki so, soglasno s policijo, večinoma Amerikami. Metode teh sleparjev so bile Ameriška sleparja aretiranav Parku. Pariške oblasti so zasačile ameriško dvojico, ki je baje zapletena v sleparije, obsegajoče pet milijonov frankov. PARI2, Francija, 14. januarja. — Razprava francoskega kabineta glede zunanjega položaja ^ bila zopet preložena redi težkoč, ki so se pojavile v Berlinu pri stvorjenju vlade. Vprašanje izpraznenja Porenske je bil odgode-iržav-no terse domneva, da bodo potekli tedni ali celo 4 , meseci, predno bo zopet spravljeno na dan. Medtem pa je, soglasno s Francozi, pomanjkanje civilne kontrole v Berlinu zelo ojačilo stališče nemških vojaških oblasti in njih tukajšnjega za stopnika, generala von Pavvelsa glede vprašanja, s katerim se peča konferenca poslanikov, tikajocc-ga se značaja in uporabe utrdb ob poljski meji. Ob istem času pa se je pojavil sum, da bodo Nem-ci, ki se pogajajo glede izvoza napol izdelanega o-rožja, precej napredovali, da ugode angleškim u-govorom v tej zadevi, da potolažijo angleško javno mnenje. Na ta način bodo skušali dobiti odobrenjc glede iztočnik utrdb, češ, da so obrambne po značaju, da se nikakor ne obračajo proti Poljski ter da so le branik proti boljševiški Rusiji. V svojem bistvu je razprava le manjše važnosti. Malo dvoma je opaziti tukaj, da bo Nemčija obdržala svoje iztočne utrdbe prilično take kot so, ne-glede na izid razprav in da bo tudi nadaljevala z izvozom napol izdelanega orožja. To vprašanje pa služi sedaj kot municija za one, ki kritizirajo lo-carnsko politiko Brianda in predvsem za one, ki so nasprotniki kabineta glede notranje politike. Kampanja je postala skoro izključno osebnega značaja. Kot glavna žrtev je izbran Briand. Iz političnih zmed in viharjev zadnjih treh let se je razvil on kot edini močni voditelj levice. Drugi, kot Herriot, so bili diskreditirani ali pa so preveč skrajni, da bi predstavljali resnično nevarnost. Bri and pa je ostal ne le najbolj odlični mož stare levice, temveč je dobil dodatno silo v zadnjem času radi svoje miroljubne politike, s katero si je pridobil v veliki meri podporo duhovništva. Proces preti bratoma Barmat. Holandska mori zasužnjene domačine na Sumatri. k&nga. Na stotine vstaških domačinov je bilo ubitih. | Premogarji izvojevaH BERLIN. Nemčija. 13. jan Proces proti bratoma Barmat, ki, domače enostavno, dejanski tako cnostav- sta obtožena, da sta zakrivila raz-. meri'kot na Javi odkrito sovraž- družbar ne. da so takoj razorožili ves sum. na sleparstva in podkupovanja | no evropskim zavojevalcem. j panijah Soglasno s policijo je izvedla tol- tekom inflacijske dobe v Nemčiji. Sveže čete so bile poslane v Pa-! znižale pa svoj največji čin preteklega se je pričel včeraj v Berlinu. Pre- dang. Soglasno z brzojavkami vo-j odstotkov. Haag, iioiand-ka. n. jan. — priznanje unije. Ilolandske oblasti so sklenile o-i CRESSON. Pa.. 14. januarja, hraniti z železno roko jarem nad '*'» stavki, ki je trajala en terMi domačini holaiidske .zajiadne Indi- in katero je vodil William T. je, ki žive v pravcatem suženj- Welsh, elan okrajnega izvršev^' stv" nega sveta, kot namestnik okm • Krvavo osveto izvršuje vsled te- nega predsednika John Broph--ga nad vstaškimi domačimi dela v- ja. je dovolila Ilughes Coal t'o. ci v zapadni Sumatri. Njih nalo- priznanje unije. Stavke se se v;' ga pa ni tako lahka, ker je celo še proti Jackson, Big Ben. stan-prebivalst vo v še 'ver j i wix in Commercial premogarskim družbam. Pri teh neunijskih kom-je prišlo do stavk, ko s«, mezde za tri in tridesei septembra, ko je osleparila neke- čitanje obtožbe se bo pričelo tla-ga Ilolandca v Curihu za skoro 2 nes ter bo najbrž trajalo dva dni milijona frankov Uradniki policijskega glavnega stana v New Yorku so včeraj zve- ., , i čer izjavili, da nimajo nikakih in-Ijamo mehiškemu narodu podpo-1- -- , , , j , , , , . i formacij glede nekega člana Stan- i«n r« anno »»aH n nivn HninT^olr »nn m« I leveve tolpe, katerega se je zasledilo do tega mesta. Do pozne ure včeraj se ni izvršilo še nobene are- ro mednarodnega delavskega gi banja v njegovem odporu proti tujemu odporu zatiranju ter ume-šavanjvt. jtacije kake osebe, na temelju poročil francoske policije Umobolni ustrelil paznika. Potresni sunki v Armeniji in Calif orni ji. MOSKVA, Rusija. 14. januarja. V nekem poročilu iz Erivana na Armenskem se glasi, da se je po-! - javil zadnjo sredo močan potres. | PHILADELPHIA. Pa.. 14. jan. ki je prerahljal številna poslopja, j James Brano, star 34 let, vojak v CALECICO. Ca!., 14. januarja, j zvzeni armadi, ki se je nahajal v Močan potresni sunek, katerega je bolnici Prankboro arzenala, je n- bilo paziti včeraj zjutraj, je pretresel okna, a ni povzročil nobene resnejše škode. Tudi v E1 Centro so občutili sunek. " ... ~ .. strelil včeraj v napadu blaznosti Atwooda. Iztrgal mu je puško ter*ga nato ustrelil v glavo. Nato je skušal pobegniti, a premagali so ga drugi stražniki. jaških poveljnikov je bilo areti ranih 550 vstašev v okolici Siloen- Stavkujoči premogarji zahtevajo določitev unijskih pristojbin. e z n a m . To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega aH kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah* Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno U, ako boste vpoitevali svojo korist in naao zanesljivo ter točno postrežbo. . Dinarji Liro Din. .i.." 500*'.;. . $ i.45 J Lir...... 100 ............$ 5.05 Dim.---- 1,000 ..;. $ 18.60 Lir ...... 200 ............$ 9.80 Din..... 2,900 ----$ 46.25 Lir...... 300 ............$14.40 * Din..... 5.000 .... % 92.00 Lir...... 500 ............$23.50 Din. ---- 10,000 .... $183.00 Lir...... 1000 ............$46.00 Es poStlJstre, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa Drstfso* Lir ioTotjnJsmo poseben sneskn primeren popust. FRANK SAKSER S 82 Cortlandt Street PlKSMl OOBTLiNDT MIT Posebni podatki. Pristojbina za Izšla-«1» ameridkfh dolar. Jot v Jocoohvijl ta Italiji znaša kskar dedi :za $35. ali aumjl tuHck 75 eeo-tov; sd 135. naprej de $3M. po 5 eente Za vetje svete 9* P*- BANK New Yorfc CJ. X. A I' GLAS NARODA |i fSliOYSNE DAILY) J j Owmodtmd F%tti$h«i by PDOYXNIO PUBLISHING COMPANX '(AL Corporation) i^nk 8*faer, president. Lou« B^oedik, treasurer. Flaee of bovneaa of the corporation and addreonea of above offiecra: 8» Cortlandt BL, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NABODA" "Voice of tkePeople" ___ _____Issued Bvery Dny Except Sunday* and Holidays. _ oelo Uto uoljo Uet ma AmerikoZa New York tacelo <•** #7.00 , in Kanado ——.—-----$6.00 Za pol leta_____-____+3.50 j Ba pol Uto_______$3.00 Za inozemstvo to eelo loto —.$7.00 , ga istrt Uto_________$1.50 Za pol leta_________$3.50 , ____Subscription Yearly $6.00. 1 Advertisement on Agreement. "Olos Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj m prasmkom. Dopisi brei podpisa in osebnosti se ne priobčajejo. Denar naj m I, blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročal. -fc«Y, prosimo, da m nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ; najdemo naslovnika. ____ "G L A 8 N A B O D A", 82 Cortlandt Street, N e-w York, N. Y." __Telephone: Cortland t 3876.___ j i ——■ i ■ — ■■ t i1 ur "i i1 .rt 'p i..i i ■ iiimiu bilo treba prelivati zastran sebičnih interesov. < ast Amerike je prevzvišena, da bi jo z vojno potep tali v blato ter si nakopali zaničevanja vsega sveta. Ameriški državni department je obtožil mehiško vlado, da snuje boljševiško vstajo proti Združenim državam' in Centralni Ameriki. Če bi bile te obdolžit ve resnične, hi imela naša vlada! moralno pravico poseči vmes. Resničnosti teh obdolži-eev pa ni-doslej še nihče dokazal. Državni tajnik Kellogg je sicer predložil par "do-j kazov" ,ki so pa vse prej kot dokazi. Navedel je razne čine ruskih in ameriških komuni-j stov ter dostavil, da so bili izvedeni z vednostjo in na po-1 budo Callesove vlade. Kellogg pa ni dokazal, da je stala mehiška vlada naj strani ruskih oziroma tukajšnjih komunistov, dočim so' • i pa na razpolago dokazi, da je organizirano mehiško delo; pri raznih prilikah odločim obsodilo delovanje komunistov. Zakaj torej napada državni department mehiško f vlado? i Drugega namena ne more imeti kot vzbuditi v šir- j ših masah ameriškega naroda sovražno razpoloženje napram sosednji republiki. Od sovražnega razpoloženja je pa komaj korak do voljne in prelivanja krvi. Kot že rečeno, bi bilo mogoče vse nesoglasje urav-i nati diplomatičnim potom. Ta način pa ne diši nekaterim washingtouskim gospodom. Za edini izhod smatrajo« vojno. S tem si nalagajo strašno odgovornost, ki se bo prej- alislej na njih samih britko maščevala. ____ - ' ' '" ' NAJVAŽNEJŠA NOVICA IZ ITAUJE . . i - 1 Mussolini je povedal nekemu ameriškemu časnikarskemu poročevalcu: "Jaz sem proti muštaeam. Fašizem je odločno pro-j ti muštaeam. Muštaee so znamenje nazadiijaštva!'' Ta Mussolini jeva izjava je pretresla ves svet. In povedal je, da leže opolnoči v posteljo ter da spi točno do sedmih zjutraj. Niti minute dalje. Kakorhitro zazvoni ob sedmih zjutraj vekar, se dvigne poosebljeni laški fašizem iz postelje. In nato odpre okno ter se navžije svežega zraka. Zatem plane v banjo. Voda mora biti mlačna. Mrzle vode ne prenese. Mrzle vode in ugovorov ne prenese. In nato se pa začne briti. To britje bo tvorilo posebno poglavje v junaški zgodovini Italije. In kako se brije? Poslušajte njegovo klasično iz« "!BHjein se prej, predno pripnem ovratnik in zave-Žem kravato. Uporabljam ameriško varnostno britev, le ljub t^rnu, da imam j a ko trde ščetine. Ysak dan moram imeti novo klinio. Menda ie ni na svetu' klinie. s QLAS-XAfMSDAy U. JAN. 1927 i T .' ■ ; katero bi se mogel dvakrat zaporedoma obriti. Brijem se vsako jutro/' To je mulaljno junaštvo, ki ga je sporočil Mussolini v Ameriko. Najbi*ž bomo vkratkeiii slišali še kako ilitimnejšo znamenitost o iijegovili vsakdanjih šegah in navadal^ Novice iz Slovenije. JKti* ^V^S^VkioL _ . ■— —------- Zasluženo priznanje. Aleksandru Tohianu, ejiernu iz ned redkih ši živečih soboreev Pe iii Mrkonjiča, poznejšega kralj< Kvoboditedja je vlada na tems ju zakona o priznanju naeijonal iega delovanja z dne 22. maje IJ>22 priznala skromno pokojnino ci jo Toman že prejema. Tako bc i\saj Toman lahkcs brez moreči1, skrbi za vsakdanji koščke kruhd f>ržeivel zadnje dni. ki so mu š? usojeni, ko je že moral leči v grob Viktor Merlak v najskrajnejši bedi. Smrtna kosa. Y Celju j«' umrla Marija Rot man. rojena Rožič. soproga progo vnega nadzornika. — V Mariboru je preminul po ležki bolezni Albert Brišeik. dol ffolctni uradnik tvrdke Greinitz. —V Ljubljani je umrla Ann Vidie, soproa šolskega upravitelja Edvarda Vidiea. Krvav nož čez Božič. Kakor običajno čez praznike, je bil tudi letošnji mariborski Božič' krvav. Najprej so pripeljali iz Jareninskega dola 23-letuega vini-barskega sina Ant. Frasa. ki je šel na Božič popoldne po cigarete v Tarenino. Srečal je veleposestniškega sina Jožeta Santla, s katerim baje do sedaj ni imel nobenih prepirov, ki pa. ga je kljub temu nenadoma napadel in mu z nožem razčesnil levo liee tik pri očesu navzdol do konca brade. Malo je manjkalo, da ni izgubil tudi oče-! sa. Nevarno ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico. Cemu je( ftantel izvršil napad na Frasa. še ni pojasnjeno. Po pripovedovanju slednjega pa je 111 ozadje alkohol ter ljubezen. Iz Dravske doline pa so pripe-j ljali v bolnico 25-1 etnega posest-^ niškega sina Martina Santla iz Selnice ob Dravi. Tudi tega Santla j je neznanec baje na vsem lepem napadel v gostilni Topler v Selni-| ci in ga zabodel z nožem v levo . i stegno. Poleg tega pa ga je raz-j nusaril še po glavi in obrazu. Vse-( ga krvavega so šele drugi dan pripeljali v bolnico. Žrtev zapuščenosti. Dne 27. novembra se je pojavi- f la v bolnici mlada ženska in se predstavila službujočemu uradniku kot Marija Kordeš. Zahtevala je. da jo sprejmejo v bolnico. Vendar se uradniku ni hotela prav zaupati, marveč je prosila, da jo predstavijo zdravniku. Njeni želji so ustregli in zdravnik jo je poslal na dermatološki oddelek. Tamkaj je našla veliko druščino in se je obnašala ves čas predpisanega zravljenja popolnoma mirno. Sempatja je tožila tej ali oni novi znaki o svoji žalostni uso-jdi. Dekleta so jo ix>slušala. toda kaj. ko so bile pa tudi one skoro na istem. Saj je vsaka hodila skozi noč življenja. . . f Zatem je zdravnik sporočil Ivor-j deševi, da je ozdravljena in da I bo morala bolnico zapustiti. Po ■ zdravnikovih besedah je Korde-! seva naenkrat pobledela in se od-! ločno uprla, da ne gre nikamor, j "Kam pa naj grem. ko nimam ni-| kogar na svetu ?" — je vzkliknila i proti tovarišicam. Na portoven poziv ]>opoldne, da bolnico zapusti. je naenkrat skočila pokonci in pričela silovito kričati, da ne gre nikamor. Vedela se je že tedaj popolnoma blazno. Ker se nikakor ii ho\ela odstraniti iz bolnice, so jo moral i spraviti na cesto šiloma in so v to sbrho 'poklicali stražnika. Ta jo je po dolgem naporu med krikom in vikom spravil na cesto, kjer pa se je pred bolnico vrgla v sneg in ni hotela dalje. Stražnik je bil zatorej prisiljen, da pozove izvoščka. ki -je nesrečno dekle ■naložili v voz in Jo v spremstvu stražnika Odpeljal na policijsko direkcijo. Tam je tekom zasliševanja zo- ! let dobila napade blaznosti, da s«, o komaj ukrotilj. Popolnoma o-tekleneKh oči tjjjr {feKonršeuih las e v teh napadih klicala svojo uater ... i ■ ? 1 Ker je nikakor ni bilo možno uniriti. so iMjl^lfcali uradnega idravnika dr. AVramoviea. "rta če-rar odredbo so nesrečnieo ponoči \ ulpeljali nazaj v bolnico in sicer j■ la opazovalni oddelek. Kordešova ima za seboj žalostno t) '.i vi jen je. Doma je iz Šenčurja pri - i Kranju in je stara šele 21 let. Že s lo letom je postala mati in živi ■>trok pri dobrih ljudeh nekje v »kolici Kranja. Ona sama se je kmalu udala blodništvu. ki jo je j , sedaj duševno ubilo . . . ___I ' PRED MONARHIJO V ^ ALBANIJI I ■ Ahmc1 zamerili in mu oeitalli dvoličnost j in neiskreno igro; Ahmed pa je ?-jV nekem intervievu dejal, da ga t-j vodijo v prvi vrsti albanski inte-iz resi. a| Nekoliko pozneje, ko je bil novi m režim v Albaniji že dodobra utr- i-■ jen in se je nahajal Ahnietl beg o že v trdni i>ozieiji predsednika z-j albanske republike, je neki jug. e- publicist, ki je bil v posetih v Ti-n rani, zapisal zelo značilne stavke o odnosa ji h Alimeda do -higo-slavije in do Italije. Tam se je <"-i-talo več ali manj jasno, da je Ali- ■i. med breg skušdl dobiti finančno pomoč od jug. kraljevine, šele ko ii-'tu ni dobil onega, kar je želel, se la je obrnil na Italijo, češ. da mora n-'Albanija, najbolj zaostala, najbolj !v necivilizirana, a hkrati najbolj si-jo roruašna evropska država dobiti ji od nekje ekonomsko pomoč, pa o- naj bo od koderkoli. | To je bilo približno istočasno, ko se pričele javljati vesti, da so d- se odnošaji Alimcdove politike na-ia pram nam in Italiij izel ospreme tli pram Jugoslaviji iy Italiji zelo o- spremenili v korist slednje. Kate-la ri razlogi in nagibi so napotili Ah-ro meda, da je iskal zaslombe on-o- stran Adrije. se ni v javnosti nik-'dar dognajo dovolj točno: da pa >r- j** gornja interpretacija blizu res-jajnici. se zdi zelo verjetno.* ^o A bodi s tem karkoli — danes ,e-|je Ahmed beg popolnoma v ob-d-j moč ju italijanske politike. Tiran->r.!ski pakt je zaključil delo. ki se je ii- pričelo takrat in ž njim je Alime-la zagotovljena pozicija v Albaniji >o- proti eventualnim novim upornim ti, .poskusom. Morda je bil to eelo po-in glavitni nagib za Ahmeda. da je re sklenil ono pogodbo, z Italijo, ker »o- je hotel z njo izpodnesti tla vsa- ii kršni novi akciji Fana Nolija in jo njegovih pristašev, ki so veljali in nekdaj kot izraziti in odkriti ;a. zastopniki italijanske orijenta-ed cije. to, Toda morda se Ahmedu tndi to [la še ne zdi dovolj sigurna garanci-ik ja. Zakaj če bi postal ipak pre-malo pogodu italijanskim gospode dojn. bi ga kljub tiranski pogodbi (tu mogli dati strmoglaviti po kakem ko novemjaporu. , ' ----—- :6- j advertise in glas naroda $ 1 'c,....... | DA BO OTROK ZDRAV I IN HOČAIN j /^\TROKOVO zdravje in rast sta od- VI visna v prvi vrsti od hrane, ki jo dobiva, če ne morete dojiti otroka, se lahko popolnoma zanesete na Bordenovo ■""Hl Eagle Brand Kondenzirano mleko. To je .—--najslavnejša hrana za otroke, napravljena A , j • iz čistega bogatega kravjega mleka in / 1 " 1 M najboljšega zdrobljenega sladkorja. Ze t jftpk tri generacije ga zdravniki priporočajo za —i—Jh jtfl* otroke vsled njegove enotne kakovosti in KJ^Wjifv ker je vedno zaneslijlvo. / Cr nam ;x>>ljrtr (a nEl«<. ► »vojlm Imrnom b1( 1C\ \1 flflV P« »tvujr hiir na dojil-nlci. v»n> Iwnio podali ''^i II T n lirripUtrn« v v«»«-nt mutrrnem jcxiku navodila. " Vi V /J ** preltranu t»*i» otroka. » ^ W I la ^ iWali ram b<)no tadl knjl- J-J-i / 1 fjl K" I!% °«roLe druje *anl- 'Wl/T '--Jfi. 1 m Ive ■ijfaBgEaajgagl borde^MPANYI^^ I \ J v. Bordrn Building lp-—— I _ ^^ . Now York, N. Y. I I "Vl -/ 'J t, " f Coolidge zahteva več aeroplanov. WASHINGTON, D. <'.. Vi. nov. »rez podrobnih |>ojasnil je ]>osl;il »reilsednik Coolidge včeraj kon- i rrt'sit prošnjo, v kateri se zahteva ladaljno dovolilo ik4. lO(i.rKK) za' :iaktip aeroplanov. MONTGOMERY, 13. januarja.! državni zakonodaji Alabame je bila vložena predloga, ki naj bi iz-irnala iz šol vsako evolucijsko teorijo. k: nasprotuje božanskemu ustvarjenju človeka. MENICO CITY. Mehika. 13. januarja. — Z t*no samo besed ieo. 'absurdno" je odgovorila včeraj Aleksandra Kolontaj. sovjetska poslaniea v Mehiki, ko se ji je sporočilo obdolžit v«' državega tajnika Kellcgga proti Rusiji. Dostavil.« je. tla ne more imeti Kellogg ni-kakili informacij glede stvari, ki anka se nahaja v stanju likvidacije. Ustreljen begunec. COLUMBUS. (>.. 14. januarja. Enajst jetnikov je skušalo včeraj ponoči pobegniti iz vojašnice v Fort Hayes, pri čemur je bil eden ki je hotel pobegniti skozi okno. ustreljen. Mrtvi je John Kearns iz Braddock. Pa. Nadaljna dovolila za mornarico. WASHINGTON. D. C.. 13. jan. Mornariški komitej poslanske zbornice je poročal včeraj o predlogi. dij se avtorizira mulaljno dovolilo v znesku $13.150.000 za moderniziranje vojnih ladij ''Oklahoma" in "Neva-da". --------------- - i j Sovjeti so miroljubni, —' j pravi Bukarin. ,1 - i MOSKVA. Rusija. 14. jan. — s A* nekem irovoru preosvaril. da se je treba 1 pripraviti na ta napad. Komunistična stranka in sovjet- « ska vlada, je rekel, se bosta vedno zavzemali za interese zatiranih na- « rodnosti, tudi če živ«- v meščan- 1 skill deželah. i Vasi, pokopane pod plazom. 1 TIGLIS. Georgia. 14. januarja.' Dve vasi v Andevec okraju sta bi-] li pokopani pred kratkim, od velikih mas snega, ki so pridrvele z * . • » w 1 eora. Dosedaj se je našlo šele j»et ži*tev. Ste\nlne žrtve influence. ! BERLIN. Nemčija. 14. jan. — Sedemnajst smrtnih slučajev. de-| v-tsto bolnikov v bolnicah in nešteto bolnikov v privatnih stano-' vanjih je zaznamovati tukaj vsled j influence. Z«lravniki pravijo, tla' se pomika prava epidemija kot 'mogočen val od juga in da bo do-| ';egla Berlin v desetih dneh. j MADRID. Španska. 14. jan. — Oficijeln« poročila glede epidemije influence na Španskem kažejo. da se je v Madridu zelo po-! večala umrljivost. Odredilo se je vse potrebno proti nadaljnemu razširjenju epidemije. Hoteli de-' sinficirajo svoje sobe ter prtljago potnikov, j V Bilbao, kjer je veliko število ljudi podleglo bolezni, se je za-i tvorilo več filmskih gledišč. J^SS^ KATAR i MEHURJA Bolečine lahko j^^^^^^Hk^d^Bn preže nete s fli Santal Midy vse ^Pj^Ht^H/ n ^jH^vF/ Glejte za besedo "M1DY" ^SMAuK^ Naprodaj vseh lekarnah. neprestano naraščanje števila naših prijateljev in doslednje širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je najboljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja. DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji. DENARNE VLOGE n a "Special Interest Account** obrestujemo po 4% na leto, mesečno obrestovan je. , v< /• ; • •• -• Fratfk Sakser State Bank 82 Oortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA ' > ' POSREDOVALNICA V AMERIKI. \*e. ni res. niso vse ženske zlobne in hudobne. Tudi med ženskami se najdejo biseri, in blagor tistemu. ki je takega bisera dclc-, žen. Na primer neki rojak v l)o\vu-t ownii. Priden in delaven je kot uš in poleg tega ima ženo, ki je vredna >Jat. Že vsaj on tako pravi. Daš i • /adnjič je pripovedoval: | — Dobra žena je dar božji. Na-primer moja. Petnajst let sva že i poročena, pa se nisva še nikdar 'sprla. .1 ;i*7. delam, ona je pa seve-. da lepo jtloma. Ko pridem zvečer domov in skuham večerjo, mi pri-■ poveduje. kaj je čez dan videla r kinematografu. Vse natančno mi I pove. In če delam overtime ter prinesem dosti denarja, me ima tako rada. »la mi pomaga po večerji i ■ j»csodo obrisati. Pomivam seveda sam. ker sem bolj vajen kot ona. Zame ima v-tluo kako dobro besedo. Ko j<> prišla na Novega leta I dan zgodaj zjutraj domov z neke . veselice, mi je malo tesno pri srcu. Mislil sem. da me bo začela zmerjati. Pa ni nič drugega rekla j kot to: — Malo boljše »>i pa že lahko poribal pod in pospravil stn-novanje . . . Ju. saj pravim dobra žena je vredna zlata. < x i Ameriški suhači imajo inogoč-: ne zagovornike. J Neki gosj»o Vsak dan sem jih videl, ko so ho- . dili notri in ven. toda reči moram. .'da nisem videl tekom dolgih še- siiii let niti enega teh gospodov , natrkanega. j To je značilna izjava. j Dotični gospod iz Massachusetts (si j«> zasignral s to svojo izjavo '• brezskrbno bodočnost, t i - i • Trije veliki newyorski dnevni- ".ki so mu ponudili službo, da bi 7\ vanje pisal vsak teden enkrat 1 bajke za otroke . . . * Ljubezen ima svoje križe in tc-_. zave. J Tako je na primer rekla d«'kli- ca svojenm ljubimcu : I — yA|i s,, mi. da me ne ljubiš i več. u . ■ Tako je rekla ii; britko za jo-^ k a 1 a. ) | — Zakaj bi te ne ljubil, draga i moja _l (>na je pa krčevito jokala, naposled je pa izjeeala naslednjo iz- . J — Že tri mesece zahajaš k nam 'vsak večer. In vsako noč ob dva- u najstih je stopil moj oce v parl«»r •ter te ie nalirulil z besedami: Hej. i'-' , , •sedaj pa spat. Pooen se. ah te ]>;• | vržem skozi vrata! Ti si vedno ča- I ! kal tega trenutka ter si vzel klo- »buk in šel. Predvčerajšnjim in il-l _ w 1 včeraj si se pa že ob triectrt na j . . — dvanajst poslovil . . . I * K 1 rvie v zgotlovini sta bila te dni izvoljena v francoski senat dva komunista. y Dva komunista — to ni dosti. Kljub temu je pa strašno poniemb-s no za Francijo, .h * _ Neki newyorski časopis je statistično dokazal, da večina ljudi veruje v Boga. Dotični časopis bi dobro storil, če bi poslal svojega reporterja v sveta nebesa. Izplačalo bi še namree izvedeti, če ima najvišje Božanstvo še kaj »vere v človeški rod na zemlji. * Ženske se lotevajo vsakovrstnih poklicev. So doktorice, pisateljice. : slikariee. advokatinje. diplomat-ke. preddelavke. konduktoriee. šoferke itd., itd. Pa tudi v zločinskih krogih so se začele udejsivovati. Baje bo kmalu toliko banditk kot je ban-ditov. Bandita se čloVek v gotovih slučajih lahko z revolverjem u-brani. Banditke so pa bolj korajž-ne ter se revolvrja ne boje. Potemtakem nam ne preostaja drugega kot nositi v žepu za vsak slučaj par dresiranih miši. < ŽENSKA - NEKOČ IN SEDA ........— ARABSKE ZENt. ■ Dunajski list "Die Mutter" Blati) je prinesel .sledečo zgodbl-H iz življenja arabske žene, kakor H je pripovedovala neka zdrav-. Hca. ki je živela več let v Jeruza-Bnu, kjer je bita nastavljena v Bdnici. I Moje izkušnje z ara kakimi ženili niso vesele. Njihova brezpri-vrna potrpežljivost iti pohlev-me je naravnost jezila. Arab-Huja rzvrSnje vsako delo; v neka-Hrih krajili oskrbujejo žene .same Be gospodarstvo. poljedelstvo in Pnbrejo. Mož, ki pri svojih ne-Bončurli potovanjih po puščavi ■vuodusno prenaša največje tež-Bče, lakoto in žejo. doma rad pa- ■ lenobo in prepušča vse delo zc-Bttn. Ženi kc zdi razumljivo, da jc H kouja in velbloda bolje pre-Brbljeno ncjfo zanjo. ■ Poroka je Se vedno le kupčija, lož ima hieer lahko po štiri žene, Kila gosjiodarske razmere le rcd-Bnlaj dopuščajo vzdrževanje lia-ftuia hi so najčesče poroke z eno liino ženo. I Nisem nikdar razmišljala o tem, Kko more biti naveZaila na moži liku žena. ki mu je bila izročena I otroški dobi. Mož si jo je priJo- II s kupnhio. za denar ali gotovo levilo velbodov. on ima tudi pra-■ieo povrniti jo očetu ne da bi na-Itlel poseljen vzrok za to. Pri ta-lili razmerah se mi je zdel pojem ■ ubezui, prisrčne .skupnosti pre* lej izključen. Toda slučaj mi je lokazal, da temu ni tako. Globoko Isramočena >em stala preti nerazrešljivo uganko ženskega srea ob Ihxleeem dogodku: I V botnieo >o pripeljali komaj 12-letno Arabkinjo. Našla .sem jo I stalni kopeli; bila je namreč ftžgana po wm životu. Velike, lemne o«-i so žarele v vročičnem blesku iz njenega .spačenega obrala. Njeno .stanje je bilo zelo ne-lariio. Podala sem ji neko sred-Itvp za lajšanje bolečin in sem kedla k njej. Poznala sem arabščino, da sem .se laJiko razumela ž fcjo. in tako .sem zvedela, kaj se je bilo zgodilo. Poročena je bila devet let in je livela .s .svojim možem nad vse srečno. Itil je dober in moder — ako je pravila — in je "slovef da-»n* naokrog kot pripovedovalec, jajk in j»ravljie. Žena je zrla nanj : 'brezmejnim občudovanjem in z iit^skoiično ljubeznijo mu je bila j i lana. imela je otroka ki pa ji je tmrl v neini mladosti. Živela .sta : tarna in dobro jima je uspevalo, ?OHpodar:4vo in vino reja. Nekega line pa je prišel mož po krajši j odsotnosti domov in ji je sporočil tvoj sklep, da se znova poroči, t. j. da pripelje v hišo še drago ženo. j Ljubečo ženo je ta vest presuni-! la. Kako. v njegwem srcu je pro-1 štora 5e za drugo.' Začela je pro-hit i ; obljubljala mu je, rla bo izvrševala dvakratno delo, rotila ga je in jokala. Mož je odnehal, morda ga je ganila njena bol. najbrž m* je pa naveličal njenega inole-oto. Vse, vse bi prenesla. .samo te- Tisti -Slab, Ixdelan in Truden Občutek obxTutrili »Vvl «nnki ui>alo*tt vitalnih moOI la isjrub* «n*r*tJo )«■ tl&U ijtmuiVn In slab ob Jutrth. ko v»tttn*te le po»te-! ij«. kakor tu povarofa bo»atr». rdr^o Kri. nabra-ii Jui* ttvre In ml Aloe in i^jaCuJ«.- ter po-Sltvlj* vltaJne nrfane do »>«-e»^netljive tofri', Xuia-Titn* j«« najboljv uuno ikl^ivISo xn popravo teka. f*ho(> vse luže suhe, in pre peče na zemlja j>oka pod žgočimi žarki neizprosnega .solnea ! Morje je daleč, uedosežno. Ležala je na tleh in razmišljala kar zasliši konjski topot. Mož prihaja. Skoči pokonci; tu .stoji steklenica z dragoceno vsebino. Petrolej. I Hiško m a .se polije ž njim od glave do pete. Taka stopi pred moža. "Hočem biti baklja pri tvojem ženitovanju," zavpije in mu za.stavi pot. Mož jo .skuša po-riniiti v stran. "Samo čez moje truplo bo stopila druga v moj dom! \a. ubij me! Zapali me, če! si v stanu! Raje naj zgorim živa. kakor... Tu vzame mož žveplen-j ko, jo up ras k ne in jo grozeče ]>o-( moli proti ženi. V hipu je bila vsai v plamenu. 'Bežala je. Pogumen j Beduinee jo je zavil v odejo in pogasil plamen. Xesrečnieo >o pre-i peljali v bobiišnieo. "Čuj. draga." sem ji. rekla, ko( je končala, "čuj, tvoj mož je vendar ravnal po Koranu. Saj žive še mnoge v haremih..." "Da. žive. ker nimajo poguma, tla bi napravile konec; ker so raev-J že. Totla trpe, vse trpe. kakor sem trpela jaz." Hotela je se neka j I reči, a no ji zmanjkale moči. Pod . noč ji je bilo huje, pričela je bru-, hati. Naslednjega jutra je umrla.j "In mož?"so vprašale druge po .laljšem odmoru. "Mož je prišel j pred kadija in je bil obsojen, da ■ mora dati očetu umrle žene — štiri velbode kot odškodnino. Koledar Lige narodov. Posebni odbor Lige narodov je dovršil po dveletnem izredno težkem delu načrt za koledarsko reformo, Odbor je dobil 200 različ-' tiih predlogov in riebroj nasvetov r>00 letih. Vatikan je sporočil ko-' misiji, da bo izjavil svoje mnenje( t) reformi šele. kadar bo mogoče, eediniti sedaj različne nazore kr-' šeanskih cerkva. Komisija je predložila Ligi narodov dva načrta. Po prvem se deli leto v štiri enake dele z dvema mescema po 30 in enim mescem z 31 dnevi. Dan. ki je odveč, se bo zaznamoval z ničlo ali pa bo prištet prvi četrtini, tako da bodo imeli dva meneča po 31 in en me-see 30 dni. Prehodno leto bi imelo potem dve taki četrtini. Drugi predlog, ki ga je tudi o-dobril odbor, deli leto po 13 mesecev po 28 dni v vsakem. Odvečni 365. dan se bo raeun&! posebej kot "letni dan". Otlbor je tudi sklenil, naj se praznuje Velika noč vedno drugo nedeljo aprila mesema brez ozira na ostale praznike, ki bi lahko padli na to nedeljo. Požar. V Voseku. občina sv. Marjeta v Pesnički dolini, je izbruhnil pri posetnikn Kravosu požar. Ob štirih zjutraj so bili klicani na pomoč mariborski gasilci, ki se jim je posrečilo rešiti živino in nekaj premičnin. Hiša z gospodarskim poslopjem pa je do tal pogorela. Skoda, ki je deloma krita z zavarovalnino. znaša nad 150,000 dinarjev. Samomor uglediega trgovca. V Starem Bečeju se je v hotelu "Eden" ustrelil trgovec Weizen-hof. inSpektor tvomiee sladkorja v ("rvenki. Pokojnik je bil eden najuglednejših in - najbogatejših meščanov v Vršcu. V zadnjem čas. vu pa je imel velike izgifbe, kar je bil najbrže motiv samomora. Te dni je dospel v Združene države švedski princ Viljem, ki bo predaval o svojih raziskovanjih in lovih po centralni Afriki. Mussolini in iasizem. GLAS NARODA, 15. JAX. 1927 PRINC RAZISKOVALEC Veliko se je govorilo o finančnih sleparijah, s katerih pomočjo je mogel fašizem vršiti propagandne delo, zbirati okoli sebe di-sidente, katerih pomoč je bila koristna in šteti potrebne milijone za odkup sovražnih časopisov, ki jih ni bilo mogoče kar tako za-treti. Xa dlani leži. da .je fašizem storil. kar bi bil storil boljševizem ali vsaka druga vlada v diktatorski obliki. On je v posesti korita. S tem se okorišča in dopušča, da se okoriščajo njegovi pristaši na škodo nasprotnikov. Kdor hoče stopiti v državno službo ali v njej ostati, mora bitij nepopisan list ali pa še bolje no-{ siti črno srajco. Službe pa ni za onega, ki nima j tessere — pritopnice k stranki —| imenuje se jo tessera del pane, j krušno karto, kajti brez nje nil službenega mesta in vsled tega tu-j di ne kruha. Toda od vsega tega zlatega dež-i ja ne ostane nič v Mussolinijevili rokah. On je skoro pošten in popolnoma nesebičen. Ce kdaj umrje (italijanski narod začenja misliti, da je Duee nesmrten in vse kaže. da je o temu tudi Duee sam prepričan), da bo umrl ubog. Vendar potroši mnogo denarja. Toda ne zase. Za neobhodno potrebne reprezentančne stroške, združene z visokim položajem, katerega- zavzema. Xe dviga pa iz državne blagajne. Kadar potrebuje 20.000 do 50.000 lir. telefonira svojemu bratu ali vitezu Morgagnian. ki vodita časopis "II Popolo d'ltalia". katerega je ustanovil vi Milanu. In takoj dobi. kar zalite-' va. Včasih je to malo težko, kajti časopis ne zasluži milijonov. Toda stvar se uravna in denar se dobi na ta način, da mora kak kli-jent skleniti dodatno anončnt pogodbo. * "Popolo d' Italia" pa sicer svojih predpravic ne zlorablja. Drugače pa je pri mnogih drugih strankinih časopisih, ki izvajajo na klijentelo tako silen pritisk, ki je že podoben izžema-ii ju. Ime Vojvode se mnogo zlorablja. da se prisili italijanske industrijalce in trgovce, da oglašajo svoje izdelke v dobrem časopisju. { To zlorabo je težko odpraviti. \ Ce bi fašizem več ne redil svo-jjib pristašev, bi bili v veliki skušnjavi, ali mar ne. da se zatečejo k drugi obliki vladanja. * In do te krize bo fašizem nujno prišel. Dokler je bila fašistovska stranka docela sestavljena le iz prvih pijonirjecv, je bilo lahko vsakogar .spraviti pod streho in poplačati gorečnost pristašev. Toda fašisti j so hoteli, da mora biti vsak Itali-Jjan član stranke. To je bil pegre-jšek. Ob zadnjem pregledu črne .milice, pred devmi ali tremi me-jseci, je dejal Mussolini ponosno: 'Opiram se na devetstotisoč bajonetov!" Je zelo lepo opirati se na de-jVetstotisoč bajonetov, ki bi se mo-tgli ob priliki postaviti po robu .redni vojski. Toda, če postajajo jVsi fašisti, nastajajo ■novi proble-mi. "ker je treba teh 900,000 bajo-jOetnv plačati. I V senci Gagliardetta, praporja milice, se. lahko pojavijo nove ambicije. Trenutek slabost ... in o-blast lahko preide v druge roke. Lahko je nadzorovati nasprotnike. Toda kako nadzorovati svoje prijatelje Tako prihaja na dan, da v fašizmu samem tiči konec fašizma. In ravno radi toga, potem ko jej napovedal Mussolini vojsko cele-: mu svetu, je napoveduje danes! svoji lastni stranki. "Generalni tajirik bo očistil gru-j pe". Kaj naj to pomeni, je razum-j Ijivo. Gre za to. da izginejo v najkrajšem času ne le socijalisti. ali liberalci, ampak tudi elementi, ki L>i se mogli v fašizmu samem razviti in zasenčiti diktatorjeva avtoriteto. Sedaj je bil običaj fašistov, daj ■»o organizirali ekspedicije v stanovanja delavsgkih ali drugih voditeljev ali jednostavno sumljivih j protifašistov. tam razbijali pobi-j štvo, nje same pa na žive in mr-j tve pretepli, ustrelili očeta pred j nemi soproge in otrok, klečečim j in obnorelim od strahu, kakor sej ie to dogodilo preteklega leta v j Florenci. Od jutri naprej pa bodo hodili preiskovat k fašistom samim in najraje k najbolj vročim in najbolj vnetim fašistom, namreč k vsem. onim, katerih popularnost bi mogla biti v bližnjih bodočih dnevih protiutež Dncejevi popularnosti. Tn s tem momentom bo stopil j fašizem v svojo končno fazo. Ustvarjen z nasiljem, temelječ! iia nasilju, bo končal z nasiljem. I ne da bi bilo za to najmanjše treba umoriti Mussolinija. In kdo ve. če ne bo Mussolini sani končal s fašizmom, da ga nadomesti s kakim drugim bolj ali manj konštitucijonalnim razumom ' Ko je bil diktator pred nekaj leti generalni tajnik socijalistične stranke, se je razvila nekega dne v odboru viharna debata. Mussolini je predlagal neko resolucijo, na katero je polagal veliko važnost in katera je bila skoro soglasno odbita. Bodoči diktator je, ne da bi se vznemiril, prijel za pero in dejal: — Tedaj bi se lahko sklenilo tole .. . Sledil je predlog, ki je bil njegovemu popolnoma nasproten in za katerega so bili vsi. Prihodnjega dne se je lahko bralo v Mussolini je vem časopisu: "Xa predlog g. Mussolinija je odbor sklenil sledeče". Zanj je bilo glavno to. da je napravil vtis. kakor da bi on vodil debato. Ta divji des]»ot ta mistični pre-li a pet ež je pravzaprav popoln, zelo hladnokrven in zelo preračunljiv oportunist. Lahko smo prepričani, da je pripravljen tudi tedaj, ko tolče s pestjo z največjo silovitost jo. uklo niti se m popuščati ... če so okoliščine močnejše od njega. To se mu je že včerat pripeTilo v teku njegove avanturistične eksistence. Samo želeti je. da so mu to pripeti zopet ... in kmalu. "Oevre". —- ■• i i i 1 IS6S VE izvežbane na "Jap- Swiss" ali "Bedford". Dobra plača. Dolga sezija. * . Karton Bat 49 West 38th St., Hew Yprk City. RUMENI YRAG Posebni poročevalec moskovskih "Izvestij"T piše iz središča znanih aldanskih zlatih polj v Sibiriji. Nadvse bogata ležišča visoko-odstotnega zlatega peska so bila najdena le slnčajno. Lovec, ki je odri losa, je hotel kožo s pepelom na notranji strani odrgniti. Segel je po jirmadi in je našel pod pepelom zlata zrna. Ta vest se je bliskovito raznesla in proti Aldanu se je napotilo tisoče pustolovcev. Živeli so v napol izkopauili luknjah in šotorih iz smrečja. Poleti usahne edini studenec v tem močvirju in rudaji morajo od daleč donaiati vodo. Pozimi pa ni bilo oil nikoder živil v to puščavo. — Ljudje so umirali od škorbuta in glada, plačali so za kos rženega kruha njegovo dvakratno težo v zlatu. V hribu blizu Xezametnega štrli proti nebu cel gaj lesenih k rižev — to so ostanki žrtev prvih aldanskih let. To je bilo pred dvema letoma, zdaj pa je Xezametni celo mestece. upravljano središče aldanskih državnih rudnikov, sedež sovjeta. komunistične organizacije, zadružne zveze, ima čitalnico in narodni dom. Na videz je vse kakor drugod, a pod to zunanjosto sibirskega mesteca se skriva posebno nemirno in prav razuzdano živ-ljenje. "Rumeni vrag*' je višja oblast v tem kraju, zlato izpreminja in kvari ljudi. Mimo nizkih, pritličnih lesenih hiš korakajo karavane velblodov. drve na pasji vpregi o-ročanski lovci na svojih ozkih saneh. Sredi mračnega pragozda je skrit trg, kjer tujci — krojači, u-rarji in zlatarji — kupujejo in prodajajo prstane in obeske temnega aldanskega zlata. Korejec fotografira srečne rudarje. Sredi kitajskih šotorov in tunguških glinenih koč se zibajo papirnate svetilke pred kitajskimi kadilnicami opija. Po lesenih kmečkih kočah so skrite neverjetne beznice. kjer se igra za milijonske vsote. Največ se v Aldanu tvega pri sledeči igri: Na znamenje zvončka se zberejo igralci in sedejo na klopi ob zidu. Gospodar stopi noter, se nato molče prikloni, sede k mizi in napiše na papir določeno število posameznih besed. Piše počasi in zamišljeno, potem skrbno zloži listek skupaj, ga pusti na mizi pred vsemi in odide. Nato napišejo vsak po eno besedo na listič tudi igralci. Vsak skrbno premišljuje in napiše navadno ime kakega predmeta. ki ga je ta dan posebno potreboval. ali pa se mu je o njem sanjalo. Vsak zloži svoj listič, vse skupaj zlože na mizo: nato pride gospodar in pobere stave v zlatem pesku, pa tudi dvojne, trojne, ne samo navadne. Tedaj se približa odločilni trenotek. Gospodar prebere najprej svoj listič, nato pa lističe vseh posameznih igralcev. Če je napisal kdo besedo, ki je tudi v gospodarjevem seznanili1, izgubi svoj denar in ga pobere gospodar. . . Zunaj praznujejo srečni iskalci zlata. Novi bogataš naroči harmoniki "aldanko", rudarski ples. in vrže na mizo vrečico zlatega ]>cska. Dobi jo ona ženska ki ostane pri lijem po plesu. Ns 6000 mož pride v Aldanu le kakih G00 žensk. Večinoma so še te — "mamke" — kuharice posameznih skupin iskalcev zlata. Mamka za služi do 200 rubljev na meSec. — prodaja pa tudi žganje in — se be. Marsikatera mamka zasluži vet kot vsi njeni gospodarji skupaj Te ženske pridejo včasih na poš to. da i>ošljejo domov po tisoči rubljev. Mamka pogosto menja moške; gre vedno k onemu, ki irat več zlata. To je vzrok stalnih kr vavih pretepov, ker nož nikdar n< počiva. Pohlepnost po zlatu je ustvarili posebno Obrt vodnikov, ki pripo vedujejo zaupljivim novincen prave čudeže o gozdnih poljanah kjer leži zlat okar pod mahom Iskalci vplačajo deleže, rede vod nika in ga napajajo z žganjem, di jih popelje na srečni kraj. Veasil vodi slepar novince po cele meSe ce po pragozdu m jih goljufa, — končno pa izgine ponoči. Nesrečn družabniki morajo lačni in strga ni nazaj do prvih naselbin. Gor je vodniku, če bi ga dobili oslepar jeni v toke I V Aldanu vladajo posebni napi sani zakoni: Greh je ukrasti tuj« r, .. i. ,!•{»riM ■ » ■ • . , eunjo, ali zaviti vrat .tuji kokoši. Tatvina se kaznuje s smrtjo. Xe-j koč sem videl pretep voznika, ki je vzel iz tujih jasli nekaj ovsa za svojega konja. Moral je oves pogrniti; vsakikrat pa. ko je zagrabil pest ovsa. je dobil udarec po obrazu, da je krvavel. Xi pa greh oropati prodajalno špirita, osle pariti nadzornike. Iskalci se bahajo 0 takih junaštvih v vest-li družbi. Nihče ne ve. kaj «ra čaka v bližnji! bodočnosti ,in zato vsak uživa po svoje. Rumeni vrag ne pusti pre- | dolgo živeti svojih sužnjev. Težko. da se je posrečilo komu izmed 'Ahlancev ono. o čemer je sanjal Job prihodu: vrniti se z denarjem domov in pričeti boljše življenje. Dar rumenega vraga je proklct-'stvo. ne pa blagoslov. Sanjač je bil. |" r- i11 Ze precej let je preteklo, ko sej^ 1 je neki mlad človek, ki je ravno r dovršil šole. spomnil, da je treba „ iznajti kak svetovni jezik. Gotovo f je še kaj slišal o volapiiku — ko v ,Zamenliof tedaj še ni izdal svoje j «brošure o esperanto, —poiskal je',, , torej dva pomočnika. iznajditeljU , pa je bil torej iznajden. slovnič- n ui sestav ustvarjen, sestavljen i/.! 5 jkorenk grških besedi. Drugi mla-'r jdi ljudje raje krokajo. mladi fran-j j jCOski mož pa se ni mnogo brigal j. ,za vino in dekleta svojega doma- 1 (čega mesteca, hotel je ustvariti „ , nekaj velikega, velik mednaroden z (jezik, ki bi vodil do splošne spra-j I ve narodov. Da. če je človtk mlad J c j in idealen! Jezik je bil torej iz-ij inajden, slovnični sestav ustvarjen I in mladi sanjač ga je nazvalL V'L'ixessoire". Mladi sanjač je v resnici naselil j tudi pogumnega knjigotržea. ki jpj to brošuro založil. To je bilo pa t p- , jdi vse. Brošure ni nihče čital. kri-;t tiki domačega mesteca so jo delo- t ma pohvalili, vendar pa to le z o- . žirom do ugledne iznajditeljeve družine, deloma pa so se norčevali iz nje. Mladenič se je pričel sra-imovati in je opustil take nedo-ibičkanosne umetnosti. Postal je advokat, pričel iz pravd kovati rumenjake in poza-|bil na svoj "L'ixessiore" \ed- ' 1110 pa je obdržal svojo navado, da svojo idejo napiše 11a papir, nato ' .pa zahteva, da se drugi ljudje rav- " jnajo po njegovi ideji. Postal je ve- ' »lik. slaven mž in ko so pred krat- * kim govorili o njegovih mledeni-j ških spisih, jih je kratkomalo uta-i jil. Toda dokaz je bil tu. Mala knji- j ! (žica je že pormenela. vendar pa še j 1 eksistira. Izšla je v Nancy-u. njen! t J naslov pa je: "L'ixessiore". Par ' 'PI Brouchot Lucien et Raymond * ('Poincare. ' Kaj bi bilo s svetovnim mirom danes, če bi se stari francoski vladni premier še držal stare ideje o mednarodni spravi in sporazumu Zanimiva sodna razprava v Kar-, loven. Pri sodišču v Karlovcu se je/ ',pričela glavna razprava proti biv- I šemu ravnatelju Mestne hranilni-'jCe v Karlovcu Martinu Cariču. ki L(je obtožen, da je od meseca no- II vembra 1.922 do marca 1H23 izvr-« • jšil več goljufij 11a šk&do liranilni-j L ce in privatnih strank. POTREBUJE SE ! - 25 do 30 drvarjev, ki hočejo prev- j • žeti delo za 25 do 30 tisoč klafter . drve. Prve vrste les in dobre kani-■ pe, živila se dovaža vsak dan v ?t kampe. Oglasite za podrobnosti i pri: John Troy, Geti. Mgr., Tioga) i Wood Products Co., Olean, N. Y. i S OSKRBA MATEJifiCTO ^ ČLANEK 211. » Hrana za rastoče otroke. Če se hoče otrok razviti na nor-ulen način, mora dobiti zadost- > in primerno hrano. Številne o-oke, majhne in slabo razvite pri jstvu. je mogoče vzgojiti v moč-*. robustne otroke, če se^'posveea •imerno pozornost in skrb njih iakdanji dijeti. Ce preštudirate splošne prehra-jevalne načrte zr otroke, vidite koj. tla sr drjejo počasi in skrb > poveča k'* postaja dele starej-'. Predvsem imamo str«>^i> r dijeto, kaleri se-iloda poziy--; žitne proizvode: sadje, ter n»--jj zelenjave. Povečanje j»- poča-.-[i.da ne poškoduje prebavnih 01-inov in -krušajte .-vetovno .slavno zdravilo d ledice. jetry. mehur in podobne olezni. Pijto dosti vode ter vzemite fitiBDMElkr il)«»ren CKlvaJalni |¥»uiirjevale<'. Znan ot narodno zdravilo Holaudslo* ve«" ot ■_'«»«» l<-t. l*ri vseli lekarnarjih \ •eh velikostih. lejt-, da bo ime Gold Medal n^ vsaki škatlji. Ne kupujte nadomestkov. ■LOVENSKO - AWER1KANSK1 KOLEDAR za leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo Arsebino. Članki, slike, povesti, zanimi J vosti. TRISTOLETNICA NEW YORKA (s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Sc nikdar jih nismo prve dni mescca decembra toliko prodali kot letos. T i skeli smo ga omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ "Glas Naroda" ~ 82 Cortlandt St.. New York KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE in BLAZNIKOVE PRATKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blamikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. -I -. ■m ■■■■■S DRUŽINA LOSOVJ SOMAN XZ ŽIVLJENJA. Za "OUlb Naroda" priredil O. P. P {Nadaljevanje.) — Žc dobro, le j>ojdite. XelJy. — Starka jrovori vedno kot vodopad, «*<* ujame ko«;a. ki govori Mi^leski z njo. — j<* rokel poluglasiio svoji sestri. (iita je zrla ves C-as ošabno preko Wily. — Dobro je. da ne jrovori naiejra jezik«. V kolikor vem, je bila Nellv iislužbena pri materi Elinor, ko je imela slednja še pralnico. —• Tiho. na to ne umom misliti. k«-r postane drugače slabo, — je nosljal lioto jezno. SStopila sta v hišo. Elinor je sprejela oba v iničnem. majhnem salonu, ki je spadal k sobam, v katerih je nekoč živela gospodinja Lerakova. Bila je to iiiiena soba. v slopu Ludovika XIV. Elinor je ravnokar sedela ter sanjala. Sedaj pa je stopila brata in sestri nasproti. Boto ji je poljubil z veliko ognjevitostjo roko. — Za doljri čas je zadnjikrat, da pridem v Lemkov. draga se-striena. Jutri končam moj dopust, — je rekel, kot da ji hoče povedati nekaj strašno žalostnega. Elinor pa se je zasmejal«. — AH se noče domovina še nadalje odpovedati tvoji službi! Boto se je zasmejal. Bil je tenak, brezbarven smehljaj, kot oni njegovega očeta. — Ne, moja draga sesirična, domovina me zelo nujno potrebuje. Elinor se je ozrla nanj hudomušno. — Ti se vsaj zavedaš svoje vrednosti, — je rekla. — Obrnjena pruti Gitr je nadaljevala: — Ti. Gita. boš morala zoj>et izhajati brez svojega brata, (ločim bom dobila jaz kmalu svojega. Sedli so. Boto je sedel direktno ob strani Elinor. — Tvoj brat pa je še zelo mlad, Elinor. Od njega ne boš imela dosti. Elinor je dvignila svoj po«rJcd. — O, čakaj predno izrečeš sodbo nad Kred oni. Niti pojma nimaš. koliko jni je vreden. Bolj pameten in razumen je kot marsikateri moški, ki je dvakrat toliko star kot Ferd. — Oho, torej prezgodaj zrel dečko. — se je romala Gita. — Čakaj, dokler ga spoznaš, predno »i ustvariš napačno mnenje o njem. — je odvrnila Elinor mirno. Gita se je za-smejala : — Jaz se vendar le šalim. Sedaj pa moram obiskati kuharico Lemkova. Mama mi je dala naročilo, naj preskrbim recept za vku-hanja sadja, ki je vedno tako izvrstno v Lemkovu. — Ostani tukaj. Gita. Saj jo lahko pokličem sem. — Xe. ne. jaz vem, da bi ji bilo neprijetno, če bi jo odpoklieali od dela. Ce pa jo ob išče m v njenem kraljestvu, bo bolj dostopna. T'ada bi imela ^ par drugih receptov. Gita je vtala ter odkorakala proti vratom. Tam se je še enkrat smeljaje obrnila. Elinor pa je zapazila, da je vrgla na svojega brata pomemben pogled. Kot v ostrem odporu se je Elinor vzravnala v svojem stolu. Vedela je. zakaj jo je pustila Gita samo z Botojem. Obenem je tudi spoznala, da se ne bo pustil Boto danes odvrniti od svojega sklepa. Ce je torej na vsak način hotel doživeti poraz, mu tega ni mogla zabraniti. Jasno mu je sicer dala že razumeti, da ne more ničesar upati pri njej. Bil je preveč zaljubljen vase. da bi razumel to. ali pa res ni razumel. Tako je sedela mirno ter zrla nanj. Boto je pričel takoj jadrati proti svojemu cilju . — Draga Elinor, blagoslovi jam slučaj, da sem sani s teboj, posebno ker imam nekaj na srcu. Gotovo boš slutila, kaj je to, moja eražestna sestrična. Danes ti hočem in moram povedato, ker bom jutri odpotoval. Ilm. to omahovanje med nama mora biti končano. Torej na kratko in po vojaški. — jaz sem zaljubljen v tebe. moja draga Elinor. Takorekoč preko obeh ušes. V resnici, jaz te ljubim divje, zlata Elinor, odkar sem te prvikrat videl. Zrla je nanj s eudnom izrazom. — Tako hitro je šlo to! — je vprašala porogljivo. — Da, zares, to je bila takorekoč ljubezen na prvi pogled, Elinor. Takoj sem bil totalno zaljubljen vate. Na mojo čast. ti sj napravila name kolosalen utis. Tu vidiš, ker naša očeta takorekoč želita, da se poročiva, da bo prišla nesrečna zapuščinska zadeva v pravi tek, raditega je to tudi zelo prijetno, kaj ne! In midva spadava izvrstno skupaj, na mojo čast. kajti jaz sem takoj zapazil, da sem ti simpatičen. Najbolj pametno je. da se poročiva, kaj ne? Naravnost neizrečeno te ljubim. Elinor. Upam. da te navdajajo isti občutki do mene. Seveda bi bilo strašno čedno, ee bi se zaročila pred mojim odpotovanjem. Papa in mama bi te sprejela z odprtima rokama in vse bi bilo v najlepšem redu. 'Globoko je vzdibnil. ko je spravil vse to na dan. Elinor ga je hotela parkrat prekiniti, a vse to je izblebetal brez odmora, kot naučen. Kljub njegovi zavesti zmage, so ga vendar vznemirjale oči Elinor. Zrle so tako veliko in resno nanj kot še nikdar poprej. Zelo resno in mirno je tudi odgovorila : —• Dragi bratranec, jaz mislim, da sva midva navdana od istih medsebopnih čustev, to se pravi, po domače rečeno, in pošteno prestavljeno : — Midva sva si popolnoma brezbrižna. Ti me ljubiš prav tako malo kot jaz tebe, Ti pa bi rad. da se poročim s teboj, ker bi bilo to razmeram primerno. Žalibog. pa te moram razočarati. Jaz ne toni nikodar privolila v to. da bi postala tvoja žena. * GLAS NARODA, 15. JAN. 1927 PIERRE LOUTS: Gardni stotnik. Stari profesor Chartelot je zrav-' Ko sem ostal sam ž njo: nal Woj visoki stas. kot da hoče| — Umrla bom, kaj ourg: Frame. Havre; Stuttg:vrt, Cherbourg, Bremen. 17. marca: OeutschUind, Cherbourg. Hamburg. 18. marca: Aquitania, Cherbourg. 19. marca: Leviathan, Cherbourg; Bremen. Cherbourg. Bremen. 22 marca: Columbus, Cherbourg, Bremen. 23. marca: i-i Savoie. Havre O^-rge Washington. Cherbourg I'" eir'cu. 24. marca: Cleveland. Hamburg. 25. marca: * Pres. VVUson, Trst. 26. marca: Olympc, Ch«-riK>urg; Republic. Cherbourg, Bremen 30. marca: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen. 31 marca: Suffren. Havre; Ha»nhurg. Cherbourg, Hamburg: BerUn. CherL^urg. Bremen. 2. aprila: Fr:in«t\ Havre - SKlI'NI IZLKT 14. maja: .SKl'Pfvl V/A.Y7X s parnikum PAIUS 2. Julija: SKI'PNI IXRKT r. novim jwrnikom IRK I>K FRANCE. dicini. Kar se pa drugega tiče. bo'veste! spovednik sredi nepopolnih priznanj venomer dvomil. V spoved-niei dokaz ni pripuščen. Ob bolniški postelji nam je dan v roke. Za nas ne velja kar i** zapisano v zna- — Sama domišljija je to. — Prevarila sem svojega moža. To pot sem spet sedel, docela zmeden. Odkar izvršujem svoj poklic menitih svetopismeskih vrstah j sem doživel kot svedok ali soigra-Salomonovih o nevidnem slediljlec zelo nenavadne prizore, toda orla na nebu in mladega moža pri tale je gotovo eden najkrepkej-mladi ženski : — Ženska je in si o-'šili. kolikor jih pomnim. Bl*di pusti obraz I»otoja se je pordečil v brezmejnem present* ini. Kmalu Se je pojavilo zbadanje čenju in strahu in njegove oči so zrle srepo in brezizrazno — Prosim, zakaj pa ne. Elinor? Tega vendar ne moreš mislitf resno. Pomisli le. da ti ponuja svojo roko bodoči majoratni gospod % Losova. čeprav — čeprav je bila tvoja mati. — no recimo. — precej meščanska. ~ Le reei mirno.- — Čeprav je bila tvoja mati perica. Prav nlč te ne sme ženirati, da izrečeš to. — Hm. torej dobro. Ti moraš uvideti, da bi se vsak plemič iz-podtaknil ob tem. Ozrla se nanj s plamtečiuii očmi. — Ti se pa vendar ne izpodtikaš. — lhn, jaz. Vidiš, ker bo ostalo takorekoč v družini. Kak drugi bi ne izpodtaknil ob to. liner »c je dvignila <}o s^oje polne višine*.. . •» >i » t< t * , v ■ » » i .e, briše usta nato pravi: "Nič hudega nisem storila." To pravi ona dragim, ne svojemu zdravniku. Z eno besedo, manjka nam samo prizna ji je krivde greha, kot p»'"eha. Ženska se v prvi vrsti boji smrti, pekla šele v dragi in občutek groze jo prisili, da izda svojo skrivnost. Xu. dobro! V resnici sta obe priznanji vendar precej različnega značaja. Naj bo priznanje kratkobesedno, kolikor hoče. ako nismo njegovi zaupniki, kako bi dejal, tem lepše. Skesanka si ne prizna, da jo misel na večne muke sili in tira. Draga mala ve, da se mora kesati. in za hip se o-mama kesanja spremeni v kratko istino. Pripovedujem vam to. ker poznam te zadeve. Kajti slučaj je hotel, da sem bil nekega dne zdrav nik in spovednik obenem, "doctor in utroque". kakor so dejali naši očetje. Kakih dvajset let je tega, ko so me poklicali v neko protestantsko rodbino, da lečim žensko, staro trideset let, katero sem poznal, odkar se je rodila, ali skoro že od tistih dob. Vstopim. Najdem bolezenski slučaj z dramatskim začetkom : 40 stopinj vročine, tri ure nato mrzlica in šklepetanje z zob roke ni fj .r \ tram.-. (Dalje prihodnjič.) v bokih. Tekom, večera je močno narastlo. Kašelj je bil jak, dihanje sopihaji^če in naglo. Izpljunki lepljivi in malce krvavi; skratka, lep slučaj pljučnice. Drugi dan seje vročina vzdrževala pri 40 stopinjah; dan pozneje se je približala 41 stopnji. Lahko si še zdajle predstavljate poblaznelega soproga staro, vso objokano služkinjo in mater, ki me je oprijemala za roke: — Rešite jo. rešite jo! — Ne vem. ali je bolnica čnla vso to razburjenost, toda našel sem jo v stanju obne-moglosti. katere ni t}$>vfcfo?.jhl .sa-v r o/Ti t; a. Sklenila je nenadoma jih dvignila nad posteljo. — Ah. dajte mi. da vani povem — povem vse. . . da vam' priznam svoj greh. . . dokler še morem govoriti. . . Ne vem, ali bi bila morala živeti po rimski veri. vem pa vsaj to. čutim, če more kaka stvar odkupiti moj zločin, če ga morem poravnati s pokoro v svoji zadnji uri, potem bo to storila sramota tega priznanja. — Pomirite se. zaklinjani vas! — Ne, ne prekinjajte me, olajšujem si dušo, ko vam to pripovedujem. . . Čutim se manj krivo vseh zločinov, ker se vam jih u-pam spovedati. '— Večina žena je bolj ali manj varala svoje može, gospa. Celo e-vangelij sam jim je odpustil. — Nobena ni, kakor jaz. z enim samim grehom, prevarila tako dobrega, tako popolnega soproga. — En edini pregrešek? To ni greh! Komaj trenotek izpozablje-nja je! — Poslušajte me. . . V zadnjem letu cesarstva. . . eden mojih bratrancev. . . gardni stotnik. — Gardni stotnik, gospa, kakšna-olajševalna okolščina! , Poskušal sem jo tako potolažiti z dokazi, ki so se meni samemu zdeli bedasti in ki niso niti enkrat zaustavili toka njenih Neprevidnih besed. Govorila je kljub veliki slabosti, toda v razburjenju, ki je naraščalo od stavka do stavka. Sicer pa njena izpove dni bila posebno težMl. Učinek kesanja je pa mnogo prekašal posameznosti pregre-, he; bolj nego sjioslušal. sem opazoval to spokornico, ki me je srna-tlala za župnika. Gardni stotnik je imel plave brke ; te podrobnosti, katero mi je pogosto pong vila. se dobro spo-minjam. Nekega jutra je vzel svo-jft Se«trij^no seboj, na običajno šet-njo ,na konjih. Dospela sta v bliž- nji gozd. Tam v gozdu so bile goščave. bilo je grmovje in svež . .. | mah (bilo je začetkom maja). — Plavi brki so se večkrat približa-, li. . . Prav zares, gosto drevje lesa in njegova skrivnostna tišina sta! bila edina krivca tc uboge dogodivščine. Dal sem ji odvezo. Ko sem ostavil bolnico, sem v jedilnici opazil tretjega junaka tega romana: hočem reči. dragega soproga. Naglo me je v duhu izpreletcla slutnja, kaj se bo zgodilo: videl j sem tega moža. ki je ravno hotel j vstopiti v spovedniško sobo. in že-( no. ki je iztezala roke proti njemu, j — Odpusti mi. . . ničvredna sem! — Vse samo čisto nepotrebne besede. če moba nastopiti smrt in še mnogo bolj neprijetne, če ji bolnica uide! — Prepovedan vstop! — sem mu odločno dejal. — tudi če bi vas I dala klieati. Malce se ji blede no-j coj. miru je potrebna. Pustite jo,| naj prebije noč. Videli o boste-jutri zjutraj. • Teden dni kasneje se ji je začelo obračati na boljše. Človek zares ne bi bil mogel misliti. Do konca meseca sem ves vesel vodil njeno počasno okrevanje. Ni treba posebej reči, da nisem več govoril ž njo o gardnem stotniku in da se zaupljivosti dragi dan niso nadaljevale. Ko je ozdravela, me ni vprašala za honorar, kajti od rane mladosti sem jo vedno zdravil kot prijatelj. . . Chartelot je prekinil stavek in se je z okroglim ročajem palice dotaknil svojih starih, dobro obritih ustnic ,ki jih je smehljaj še stanjšal: — In nikdar več je nisem videl. — je rekel, dvignivši obrvi. — Vzela si je drugega zdravnika. ^ffiemh. ___ samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PAJELNm HA OLJK FRANCE 29. JANUARJA; - 19. FEBR. PARIS 5. febr. — 26. febr. MAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČ* Kabin« tretjega razreda z umivalniki In t«ko£o votf« za S, 4 ali • oitb. Francoska kuhinja in pijafta. 19 STATE STREET NEW YORK MMaaa^aBALI LOKALNI AQENTJE ■ i^bbmmmb^^HM V IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA NEW YORK (novi) ; HAMBURG OEUTSCHLANU ALBERT 8ALLIN RESOLUTE RELIANCE NaSI parn kl na tri vijak« CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni da\ek po»eb»J.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna d«jvolJ«»nJa In «ru-fe iTiforrnae: je ae obrnite na lokal nega agenta ali na Hamburg - American Line United American Lines, Inc. General Agent« 23 BROADWAY — NEW YORK CUNARD V JUGOSLAVIJO preko Cherbourga . Francija Potujte n Cun&rdovimi ekspresni-mi parniki: AQUITANIA BERENGARIA MAURITANIA Od plutje iz New Torka vsako soboto. Manj kot 6 dni na morju — do Jugoslavije osem tn pol dne. Izvrstne kabine III. razreda za dva, Štiri ali š^-st potnikov. Nenadkrifjlva Cistoba. Obilna in Ix-borna hrana. Za nadaljna navodila vprašaji« svojca agenta, ali pa p Site naravnost na — CUNARD LINE 25 Broadway New York O TJ LASI NAJ Anton Paušič La Salle. lil., da mu bomo mogli odgovoriti na vprašanja. Uprava Glas Naroda. (2x 15,17}. Prijatelj delavca PAIN-EXPELLER Tw»ak» m«l» nf. ▼ mz. Z*x. «x. Slaven že več kot 50 let Glejte ta treralike mak« SIDRO. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. 1'i'iftliil IT" Ti - ----- -- ------ZT--1 T *. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANL Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je nanferije-na onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 ccutov. V zalogi jo ima knjigarna 31aa Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v MG1 a s^N a r o 3 a Zoper naduho tekom zime« Značilna metoda, ki Je prii'a na pomoč nadušnim ter zaustavila najhujše na-pade. — Pišite danes po prosto poškušnjo. trpite vsled onih strašnih napadov naduhe, ko je mrzlo in vlaino: £e se vam zdi. da je vsak vaS zdihijaj vaS zadnji sdihljaj. piste zagotovo na Frontier Asthma Co. za prosto poskuSnjo njihove značilne metode. Ne ozirajte «e. kjerkoli živite in če imate Se kako zaupanje v katerokoli zdravilo pod solncem, pišite za to brezplačno poskuftnjo. Če ate trpeli vse življenje ter ste poekufiall vse, kar ste mislili, da je najboljše za preprečen je strašnih napadov naduhe, če ste izg-ubili ves pogum in upanje, pišite po to brezplačno poškušnjo. Edino na ta način se lahko prepričate o napredku, ki gra boste delefni kljub vsem svojim prejšnji m razočaranjem v boju z naduho. Torej piSite po to prosto poškušnjo. Sedaj. Ta vest Je objavljena, da »e vsak trpin lahko udeleii te napredne metode. Prvo zdravljenje je brezplačno, ki Je znano tisočerim. To Je največje presenečenje, kar so jih kdaj doliveli. Pošljite kupon danes. Ne čakajte! Brezplačni peskusn jI kupon. -FRONTIER ASTHMA CO., 704-E Frontier Bid?., 462 Niagara St. Buffalo, N. T. PoSIjlte prosto pdskuinjo svoje metoda na: .............................Ti.. J . v:"