119 Nova postava. Postava za živinorejce. Da se slovenski konjerejci poduče, kaj določuje kranjska deželna postava, o spuščanji zasobnih žebcev za konjsko plemenitev, podamo jim jo tukaj po izvirniku stenografičnih zapisnikov: Zakon z dne............. veljaven za vojvodino Kranjsko, o spuščanji zasobnih žebcev za konjsko plemenitev. S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: §. L Kdor hoče svojega žebca, bodi-si za plačilo ali brez plačila, spuščati za plemenitev tujih kobil, dolžan je pred začetkom spuščalne dobe prositi v to dopustila po naslednjih določilih. Ako je žebec v posesti občine ali množine lastnikov, šteti je kobile, katere so last članov te občine ali te množine, za tuje kobile. §. 2. Kdor hoče svojemu žebcu prositi izbornega dopustila za bližnjo spuščalno dobo, mora to vsaj do 1. de- 120 cembra pismeno ali ustno oglasiti pri političnem okrajnem oblastvu svojega stanovišča, Na podstavi dospelih oglasil določi potem politično deželno oblastvo potrebno število izbirnih (dopustilnih) komisij ter po političnih okrajnih oblastvih.in županstvih da na znanje, kje bodo te komisije poslovale in kedaj bodo žebce javno izbirale. Politično deželno oblastvo sme tudi za več političnih okrajev postaviti eno komisijo, kar bode primerno dati na znanje. Izbor posamičnih žebcev na drugem kraji ali ob drugem času sme politično deželno oblastvo izimno samo tedaj dovoliti, ako plača dotični posestnik žebcev iz svojih novcev komisijske stroške, ki so morebiti s tem združeni. §. 3. Izbirne komisije postavlja politično deželno oblastvo na tri leta; sestavljene so iz zastopnika poveljstva državni žebčarni in iz dveh strokovnjakov, katera po dogovoru s poljedelsko družbo kranjsko imenuje politično deželno oblastvo. Vsakemu zadnjih dveh je postaviti namestnika. Ako ni med komisijskimi člani nobenega živino-zdravnika, pridružiti ji je živinozdravnika, eventualno konjskega zdravnika, katerega pa ni šteti za komisijskega člana, ampak on mora oddajati samo svoje mnenje, kakega zdravja so žebci, ki se pripeljejo pred komisijo. Komisijski članovi izvolijo izmed sebe načelnika kot voditelja komisiji. §• 4. Izborna komisija sme izmed žebcev, ki so bili pred njo pripeljani, samo tiste potrditi za spuščanje, kateri so se pri preiskavi skazali, da so zdravi, da nimajo na sebi nobene dedne napake, da so prikladni za pleme in primerni vrstam in pasmam plemenskega okoliša. Komisija mora v dopustilnem listu izrecno omeniti, za katero vrsto kobil ali za katero pleme spoznava žebca pripravnega. Komisija odločuje z večino glasov. Da je sklep veljaven, treba je, da so navzoči trije člani. §. 5. Zoper sklep izborne komisije ni dopuščena pritožba. PosestuiRom žebcev, katerim je izborna komisija zavrnila njih prošnjo za dopustilo, mora komisija vzroke te zavrnitve ustno, in, ako zahtevajo, pismeno dati na znanje. '§. 6. O komi8ijinem obravnavanji naj se spiše zapisnik, katerega morajo podpisati vsi komisijski člani. Ta zapisnik naj se predloži deželnemu oblastvu. Pri političnem deželnem oblastvu nabrani komisijski zapisniki se po izvršitvi dopustilnih izborov predlože poljedelskemu ministerstvu. §. 7. Dopustilo daje brezplačno izbirna komisija na eno leto po vzorcu, katerega politično deželno oblastvo določi ter primerno razglasi. To dopustilo daje pravico, postaviti žebca na določeno stajališče, ter ga spuščati za plemenitev kobil take vrste, kakoršne so v dopustilu določene. §. 8. Posestnik dopuščenega žebca je dolžan, lastniku kobile, na katero je bil žebec spuščen, dati potrdilo, to je. spuščalni list. Taisti je tudi dolžan, pisati natančen spuščalni zapisek o vseh kobilah, na katere je bil spuščen dopuščeui žebec Natančnejša določila o spuščalnem listu in o spu-ščalnem zapisku se izdajo po ukaznem potu. §. 9. Pristojbina za spušča uje je prepuščena slobodnemu dogovoru udeležencev. I §. 10. Vsakega dopuščenega žebca mora med spusčalno dobo vsak mesec po enkrat preiskati živinozdravnik ali konjski zdravnik, katerega v to določi politično okrajno oblastvo. Izvid je poočititi v dopustilnem listu. Ako bi se pri preiskavi pokazale okolnosti, zaradi katerih ni dovoljeno še nadalje spuščati žebca za plemenitev. mora preiskujoči zdravnik spuščanje žebca začasno ustaviti ter brez odloga to naznaniti političnemu okrajnemu oblastvu , da to ukaže nadalnje uradno poslovanje , eventuelno po zakonu z dne 29. februarija 1880. 1. (št. 35 drž. zak.) o odvračanji in zatiranji kuž nih živinskih bolezni. Ako se navedeni zakon ne prilega dotfčneniu slučaju, in ako je vkljub temu preklic dopustila potreben, sme se dopustilo preklicati samo po izreku izbirne komisije. Stroške te preiskave plača državni zaklad. Posestnik dopuščenega žebca je dolžan na zahte-vanje izbirne komisije žebca na njegovem stajališči pripeljati pred komisijo samo ali pa pred člane , od nje poslane. (Konec prih.) 127 Kova postava. Postava za živinorejce. (Konec.) §• U. Prestopki tega zakona, v kolikor ne spadajo pod določila zakona z dne 29. februarija 1880. leta (št. 35 drž. zak.), in posebno pod one §§. 15, 16, 29, 31, 32, 33, 44 in 45, oziroma pod določila zakona z dne 24. maja 1882. 1. (št. 51 drž. zak.), kaznujejo se tako: a) Kdor spušča žebca brez dopustila za plačilo ali brez plačila na tuje kobile, kaznuje se z globo 5 gold. do 1000 gold.; •j* 128 b) kdor pripusti svojo kobilo vedoma k neđopušče-nemu žebcu, kaznuje se z globo 2 gold. do 50 gold.; c) kdor pusti, da se njegov dve ali več let stari žebec s kobilami katere koli starosti skup pase, kaznuje se z globo 2 gold. do 50 gold.; d) vsi drugi prestopki tega zakona se kaznujejo z globo 1 gold. do 50 gold. Kedar ni možno iztirjati globe, izpremeni naj se ona v zapor, in pri tem je za vsakih 5 gold. globe računati po 24 ur zaporne kazni. Neiztirljive globe izpod 5 gld. se izpremene v primerno zaporno kazen, pa ne izpod šest ur. Globe pripadajo deželno-kulturnemu zakladu. §. 12. Politično okrajno oblastvo zvršuje pozvedbe, sodi prestopke ter dela razsodbe. Pritožbe zoper kazenske prisodbe gredo na politično deželno oblastvo in v tretji stopinji na ministerstvo notranjih stvari, zoper druge naredbe političnih oblastev v tretji stopinji na poljedelsko ministerstvo. Zoper kazensko prisodbo, katero je v drugi stopinji politično deželno oblastvo potrdilo ali zlaj^alo, ni dopuščena nobena daljša pritožba. Pritožba zoper ukaze političnih oblastev imajo samo takrat odloživno moč, kedar se sme izvršitev ukaza, ki je predmet pritožbi, po mnenji izvršujočega oblastva brez nevarnosti odložiti. Kedar pritožba zoper ukaze političnih oblastev nima odloživne moči, mora se to v dotičnih ukazih izrecno omeniti. §. 13. Z dnevom, ko stopi v veljavo ta zakon, izgube na Kranjskem veljavo ministerski ukazi z dne 25. aprila 1855. 1. (št. 79 drž. zak.), z dne 3. februarija 1866. 1. (št. 18 drž. zak.), z dne 15. maja 1874. 1. (št. 76 drž. zak.) in z dne 9. novembra 1875. 1. (št. 139 drž. zak.). §. 14. Poljedelskemu ministru in ministru notranjih zadev je naročena tega zakona zvršitev.