ĄL IKAZNIHJ DRŽAV V NAŠI DR2AVI. Gospodarska lista kot krinka. JNS se ne upa pri sedanjih občinskih volitvah aastopiti odkrito pod lastnim imenom. Ve namreč, da je preveč zasovražena med našim ljudstvom. Zato se skriva za krinko gospodarske liste. Tako se dogaja na Štajerskem, dogaja se tudi na Kranjskem. Dokaz za to je pismo, ki ga je poslal g. dr. Kramer, generalni tajnik JNS, volilcem v Dolenjem Logatcu na Kranjskem. Pismo se tako glasi: »Velespoštovani gospod! Vljudno Vas prosim, da podprete pri volitvah, ki se vrše za občino Dolenji Logatec 20. septembra t. 1. gospodarsko kandidatno listo in glasujete za dosedanjega predsednika občine g. Gregor Tršarja. Prepričan sem, da bodete s tem še najbolje izvršili svojo državljansko in nacionalno dolžnost. Računajte tudi Vi na mojo nesebično podporo pri vsaki priliki in sprejmite izraz mojega odličnega spoštovanja: Kramer, minister v pokoju in senator.« Program baje imajo kmetijci. Tako zatrjuje »Kmetski list«. Naše ljudstvo dobro ve, kakšen je ta prograra. Tako se namreč glasi: Ljudem pesek v oei, voditelji pa v vlado in na dobro plačana mesta. Ko ljudje potem stokajo v sponah od nas jim naloženega političnega centralizma in njegovih težkih gospodarskih posledic, pa jih bomo reševali s praznimi frazami. To so kmečki prijatelji po programu! Svetozar Pribičevič umrl. V zdravilišču Podol pri Pragi je umrl začetkom minulega tedna znani jugoslovanski nacijonalist in politik Svetozar Pribičevič v starosti 61 let. Rajni je bil \z Korduna v Liki, po poklicu profesor in sovrstnik Štefana Radiča. Že zgodaj se je pričel baviti a politiko. Po prevratu je bil goreč zagovornik centralizma, katerega je skušal avesti s pomočjo Orjune. Bil je po zedinjenju prvi notrajni minister ter parkrat minister za prosveto. Prvotno je bil eden najbolj ostrih nasprotnikov Radiča, dokler se nista pobotala leta 1927 s skupnim nastopanjem. Kmalu po 6. januarju 1929 je odpotoval v inozemstvo in se je največ zadrževal v Parizu. Lotila se ga je jetika, ki se je prelevila v pljučnega raka, kateremu je podlegel. V DRUGIH DRŽAVAH. Zadnji predsednik grške republike pre- minul. V zdravilišču na Dunaju je umrl v starosti 79 let Aleksander Zaimis, zadnji predsednik grške republike pred obnovo monarhije. Po poklicu je bil pravnik. Večkrat je bil minister ter ministrski predsednik. Republiki je predsedoval od 14. XH. 1929 do 10. X. 1935, ko je tedajni ministrski predsednik Kondylis zopet poklical na prestol pregnanega kralja Jurija. Albanskega kralja so hoteli strmoglavitl zarotniki, ki živijo kot begunci v Romuniji. Atentatorska nakana nasilnežem ni uspela, ker so romunske oblasti glavne kolovodje izsledile in zaprle. Avstrija za enkrat preprečila organiziranje Ljudske fronte. Moda organizacije komunistično-socijalistične ljudske fronte po vzgledu Francije je hotela tudi v Avstriji prodreti. Snovanje komunistične ljudske fronte so v Avstriji vodili boljševiški zaupniki po natančnih načrtih iz Moskve. Predvsem so skušali širiti nezadovoljnost proti sedanjemu avstrijskemu režimu med trgovci, kmeti in obrtniki. Vlada je še pravočasno zaznala za organizacijo nezadovolnježev iz vseh strank ter struj, ki bi naj pozneje nastopila pod komunističnim plaščem Ljudske fronte, in je prevratno gibanje zaenkrat zatrla. Celotni svet je prevzelo stremljenje po oboroževanju. Smo že poročali, kako izmetavajo velesile milijonske svote za oboroževanje na suhem, morju ter v zraku. Italija je določila ogromne kredite za obnovo letalstva in tehničnih oddelkov armade. — Nemčija ima najmodernejše oboroženo armado, letalstvo in čisto nove ter lahke križarke in podmornice. Oborožitev Nemčije je preplašila Francoze, ki bodo izdali 4 milijarde frankov za izpopolnitev letalstva in za nabavo novega orožja. — Angleška sicer javno ne kaže hlastanja po oboroževanju, vendar so dali Angleži Turkom in Grkom posojila za oborožitev. — Tudi o obisku poljskega vrhovnega poveljnika Rydz-Smiglyja v Parizu smo že poročali. Njegov obisk je imel predvsem cilj: dobiti na Francoskem posojilo za oborožitev Poljske, kar mu je tudi uspelo. — Celemu svetu je znano, da sovjetska ruska vlada poleg propagande izda največ denarja za svojo vojsko, ki je vsak čas pripravljena. Zbližanje med Francijo fai Nemčijo. — Francoski trgovinski minister Bastide se je mudil zadnji teden v Berlinu. Imel je razgovore s kanclerjem Hitlerjem, z ministrom za propagando Gobbelsom in s predsednikom državne banke dr. Schachtom. Hitler je sporočil ob tej priliki Bastidu, da je Nemčija pripravljena, omejiti 6voje oboroževanje, skleniti s Francijo gospodarsko in kolonijalno pogodbo ter stopiti s Francozi v najtesnejše*zveze, če se odpovedo Rusiji. Bastide je izjavil po teh razgovorih s Hitlerjem, da je s svojim obiskom v Berlinu izredno zadovoljen in da so bile mnogo hitreje, nego je pričakoval, odstranjene vse težave, ki so ovirale sporazum med obema državama. Italija v skrbeh radi utrjevanja angleškega vpliva v Sredozemskera morju. Angleški kralj je svoj letošnji poletni obisk dobro izrabil tudi v politične namene. Obiskal je Grčijo in Turčijo. V njegovem epremstvu je bil angleški vojni minister in istočasno je nadziral angleška utrjena oporišča v Sredozemskem morju mornariški minister. Angleži pač hočejo navezati nase Grčijo in Turčijo. Obema državama so dali posojila. Turčija je utrdila z angleškim denarjem Dardanele, Greija se nanovo in moderno oborožuje ter obnavlja svojo mornarico. Utrjevanje angleškega vpliva v Sredozemskem morju močno skrbi Italijo, ki radi zasedbe Abesinije neobhodno rabi Sueški prekop, ki je v angleških rokah. Vedno težji časi na Francoskem. Francoski komunisti vedno bolj stopajo v ospredje in delajo odkrito na to, da bi prišlo v Franciji do državljanske vojne. Obee znano je, da je odpotoval voditelj francoskih komunistov Thorez v Moskvo po navodila radi nadaljne politike francoske komunistične stranke. V Thorezovi odsotnosti pa širijo njegovi zaupniki stavkovno gibanje, dasi so dosegli delavci vse svoje zahteve. Od komunističnih agentov nahujskano delavstvo drži zasedene tovarne in jih noče izprazniti. Komunisti ne pustijo na delo onih delavcev, ki bi radi delali. Te pretepajo in jih podijo iz tovarn. Javna tajnost je, da posedajo francoski komunisti na raznih krajih velika skladišča orožja, ki je shranjeno za slučaj revolucije. Vočigled takim prevratnim komunističnim nakanam je brez vsake tnoči Blumova levičarska vlada, ki se drži s podporo komunistične stranke. Edina rešitev iz komunističnih kolobocij za Francoze je vojska, ki je odločno proti zvezi Francije z Rusijo in proti stremljenju komunistov, da bi morala francoska vlada očitno podpirati španske vladne komuniste. Francoski generalni štab zahteva, da odstopi Blum s svojo vlado, ker bo sicer Francija kmalu tam, -kjer je sedaj njena soseda Španija. Razvoj krvavih dogodkov v španiji. —> Radio poročila iz Španije od 18. septembra javljajo, da so pričele uporniške ali nacijonalistične čete s splošnim napadom na prestolico Madrid. Štab generala Mole je bil premeščen iz Talavere v Santa Olalu, ki je oddaljen 75 km od Madrida. Nacijonalisti povsod napredujejo. Pri Talaveri so bili srditi boji, v katerih so pustili rdeči miličniki 500 mrtvih in je padlo v roke nacijonalistov 1000 ujetnikov. Tudi na aragonski fronti beležijo uporniki lepe uspehe. Letala uporniške vojaške skupine bo bombardirala Madrid. Težko poškodovano je bilo od bomb vojno ministrstvo v trenutku, ko se je mudil v njem rdeči ministrski predsednik Largo Caballero, ki je le slučajno ušel smrti. Izpod ruševin so ga raorali izkopati. V madridskih vladnih krogih vedno bolj razmišljajo glede preselitve vlade v Valencijo. Terrru se protivijo komunisti, ki smatrajo ta korak za predajo. Nekateri vladni ministri grozi.io z ostavko, komunisti grozija tem ministrom z ustrelitvijo. Od vseh strani odrezani Madrid hudo trpi radi pomanjkanja prehrane. — Mebikanski parnik »Magelhaes« je izkrcal v Barceloni za ideče miličnike 50.000 pušk, več sto strojnic in razne dele za letala. — Zgodovinsko trdnjavo Alzacar v mestu Toledo so vladne čete 18. t. m. podminirale ter spustile v — zrak! Od ogromne stavbe je ostal samo še kup kamenja in pod ruševinami je našlo junaško smrt 4000 mož. ki so skoraj celi čas upora junaško branili utrjeno postojanko. Oni nacijonalistični vojaki, ki so kljub strahoviti eksploziji še ostali pri življenju, so se branili, dokler ni rdeča druhal zadnjega ubila. Resni upori kmetov v Rusiji. V razsežnih ruskih pokrajinah ob reki Volgi in po Sibiriji je že došlo do prav resnih kmečkih uporov, ki se širijo z neugnano silo. Rusiji grozijo letošnjo zimo radi izredno slabe žetve hude gospodarske stiske, katere bo kronala lakota. Radi kolektivnega gospodarstva so najbolj udarjeni kmetje, ki se upirajo komisarjem, ki hodijo odvzemat v imenu države žito. Kmetje žito skrivajo in nočejo več obdelovati državnih posestev. Proti upornikom nastopa vojska, ki strelja puntarje v množinah in požiga njihove vasi ter naselja. Odločna zavrnitev komunizma od strani angleškega delavstva. Angleške strokovne delavske organizacije, ki so najmočnc_'ia organizirana delavska sila na svetu, so na svojem zadnjem zborovanju odločno zavrnile ponudbo komunistov, da bi šle z njimi v skupno »Ljudsko fronto«.