Poglejte na Stevillce poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
KS
List slovenskih . dielaveevv Ameriki.
Telephone: CHeUea 3-1242
K—— 8«c—d O— Matter Sepitmaba »th. 194« mt the Pot QffU» M Ntm York, N. under Act «1 Coagrf of March Srd, 1879.

FlC KOT
HA DAN DOBIVATI ;
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST IVA i 1 SVOJ DOM (1*tumM MM » mMJ bi fnwftit).	(
:: Citajte, kar Vm ranim« VI ,


No. 250 — Stev. 250
NEW YORK, TUESDAY, DECEiMBER 23. 1941—TOREK, 23. DECEMBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
CHURCHILL V WASH1NGT0NU
CHURCHILL V SPREMSTVU VOJAŠKIH STROKOVNJAKOV PRI ROOSEVELTU. NOVI NAČRT ZA OFENZIVO PROTI OSI« SCU. — SKUPNA AKCIJA ZAVEZNIKOV.
Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je včeraj popoldne prišel v Washington, da se posvetuje s predsednikom Rooseveltom o vseh zadevah fflede nadaljevanja voj-nene.
iS Churchillom je prišel tudi minister za zalaganje armade lord Beaverbrook in ve« vojaški h strokovnjakov.
Churchill je v , Washington dospel z aeroplanom in na nekem, neimenovanem letališču blizu Washingtona ga je pozdravil predsednik Roosevelt. Na kak ime in je Churchill prijel rez Atlantik, ni bilo naznanjeno. Ves čas svojega 'bivanja v Ameriki bo i»ost v Beli hiši.
Predsednik Roosevelt i n ■Churchill sta se takoj pričela posvetovati. Sporočeno je bilo, da sta razpravljala o tem, ka-jko 'hi bilo mogoče uničiti hit-lerizein po r^ieni svetu.
( asnikaijeiu je Ulio dovoljeno naznaniti ob 6,58 zvečer, <la je Churchill prišel v Ameriko. Za njcg. • obisk je bilo dogovorjeno i;; ko j, ko je Japonska m: padla Združene države. V B«>!o hiwo je Chuchill prišel ob .".-JO popoldne.
Uradno poročilo pravi, da bosta predsednik Roosevelt in Churchill z generali m admirali izdelala načrt močne ofenzive proti državam osiščn oh najbolj ugodnem času.
Predno je Churchill prišel v Washington, se je predsednik Roo>eveh posvetoval s kitaj-.»kan, ruskim in holnndskim po-lnnikom.
Sedaj so poglavitne fronte v Rusiji, v severni A Triki in na Daljnem Iztoku in namen razgovorov v Washingtonu je zediniti zavezniška poveljstva za skupni udarec na države o-sisca. Predsednik Roosevelt in Churchill se ibosta dogovorila o skupni akciji zavezniških držav in se bosi a tudi dogovorila o skupnem vrhovnem poveljniku vseh zavezniških vojaških
Churchill je odpotoval iz Londona 12. decembra v temnem vlaku in je prišel v Belo
hišo, ko v njej ni 'bilo nobene luči. Niti diplomatskim, niti časnikarskim krogom ni bilo •ničesar znanega o Churehillo-vom potovanju v Ameriko. V Belo hišo je priišel, ne da bi -kdo vedel.
Nemci puščajo orožje na begu
Ameriški časnikarji pri ruski armadi. — Rdeča armada je uničila 299 , tankov, 3000 motornih vozil in več »to topov. — Nemci se še umikajo.
JAPONCI na FILIPINIH
Včeraj se je na Luzonu, največjem filipinskem otoku izkrcalo 80 do 100 t isoč Japoneev. V teku so zelo vroči 'boji in poročilo vrhovnega poveljstva zagotavlja, da ima položaj na Filipinih "v svojih rokah."
Japonci so vojaštvo pripeljali na 80 parnikih, od katerih so bili trije potopljeni.
Na Malajskem polotoku se Angleži borijo z Japonci. Največji boji so okoli 330 milj severno od SLngapnra. Tudi Hong Ko»g se še vedno drži proti vsem japonskim napadom.
PODMORNICE NA PACIFIKU
Poročilo iz (San Francisca naznanja, da japonske podmornice napadajo obrežne pa mike. Takoj, ko je prišlo tozadevno sporočilo, so prileteli -bombniki, ki so vrgli globinske bombe, toda poročilo ne pove, kak je bil uspeh._
VOJNA V LIBIJI
V Afriki so Angleži že prodrli 150 milj v notranjost Tripo-litanije ter so uničili neko nenuško garnizijo in letališče, kjer je bilo razbitih 24 aeropkinov.
VOROSILOV POVELJNIK V SIBIRIJI
V Moskvi je bilo včeraj u-radno naznanjeno, da je bil maršal Klementij E. Vorašilov,
ki je v početku vojne poveljeval ru-iki armadi pri Leningradu, imenovan za povelj-ntka ruske armade v Sibiriji. Poročilo pa ne omenja maršala V-r.silija BliKcherja, ki je bil dosedaj poveljnik na Daljnem Iztokfn.
Vrhovno poveljstvo rdeče armade je naslednje:
"Maršal Simeon Tinijot^enko ima poveljstvo nad eejo evropsko fronto, toda p:»ev»emn tozadevna ipovelja naravnost od Josipa Stalina. Vendar pa je maršalu Timošenku v prvi vrsti poverjeno poveljstvo na južni fronti, kjer so "njegove čete dosegle velike uspehe ob Aizov-stkem morju."
K! poveljstvu maršala Timo-šenka spadata general Grego-rij K. Žuikov, poveljnik armade pred Moskvo, in general Ivan S. Konev, ki poveljuje armadi okoli Tule.
Naloga maršala Simeona Bi£ dennvja je o: |ga nizi rat i rezervno armado ter zapoveduje vsem armadam, ki bodo šle v boj na vzhodu in zapadu Urala.
Kot vrhovni poveljnik v»eh ruskih armad pa izdaja svojia T>ovelja Josip Stalin , iz K remija.
Trgovdi ;za poletni čas
(Zveza newyorških trgovcev •zahteva, naj bi bil po vsej de-' želi postavno uveden poletni čas.
V dveh tednih je bilo ameriškim časnikarjem že drugič dovoljeno obiskati fronto pred Moskvo in prepričali so se, da so bili Nemci zopet potisnjeni daleč nazaj.
Glavna cesta, ki pelje v Leningrad in ki se prične pri Azerskaji, 25 milj severno od Moskve, pa do Klina, 51 milj severozapadno od Moskve, ter od tam 50 milj proti zapadu je >amo en velikanski grob nemških vojnih strojev. Na tej 90 milj dolgi pokrajini leže po cestah in ob njih razbiti 70-ton-ski nemški tanki, veliki truki in topovi vseh vrst — tuj pol zakopani v snegu.
Pri vasi Pavelstovti vzhodno od Ivlina, je nek časnikar naštel 123 razibitih nemških motornih voz. Generalni |>oročnik Vasilij Muznecov je rekel, da je rdeča armada zajela ali pa uničila 299 tankov, 3000 motornih voz in več sto topov.
4'Tukaj je .dokaz rednega nemškega umikanja po izdelanem načrtu,*' je rekel Kuzme-cov.
Nemci so bili zajeli kot v pa-s*ti in vsled debelega, snega niso ogli odpeljati s seboj tankov' in topov, zato so jih, kolikor so jih (pač mogli, uničili, asnikar pravi, da so Rusi proti Nemcem že obrnili mnogo zn plen jenih tankov in topov.
General Kuznecov pravi, da se Nemei umikajo po 10 do 15 milj n.a dan.
Kako na<rlo so Nemei zapustili KHn, je povedal nek me-:čan, ki je rekel, da Nemci ni-^o mogli pognati svojih avtomobilov, vsled česar je nek nemški častnik vprege! konja k kopalni bani in se odpeljal,
toda kmatu zatem so Rusi častnika vstrelili.
Časnikar, ki je pred enim tednom obiskal Solnečnogorsk, pripoveduje, da od mesta ni o-stalo nič drugega, kot samo •me. Po zasneženih njivah, travnikih in gozdovih leže zmrznjeni nemški vojaki.
Brigadni komisar Dimitrij Ivolesnikov, ki je dodeljen vojaškemu svetu generala Kuz-necova, je rekel, da Nemci zadnje dni niso pokopali svojih mrlieev in aa so pustili tudi svoje ranjence. Vas Stepanovo so Nenwi zaagali in pogorelo je več hiš, v katerih so bili nemški ranjenci, ki so zagoreli.
General Kucenov je časnikarje sprejel v neki s slamo kriti koči. Na mizi je bil razpro trt zemljevid, na katerem so *Mle zaznamovane ceste, po katerih beži nemška razbita vojska. General Kuzmecov je rekel, da se zadnje nemške .^raze zelo junaško branijo, da se -»a pri vsem tem gUvna nem-*ka armada vedno hitrejše n-'mika. General Kuznecov je j mnenja, da «e bodo Nemci vsta vili in utrdili nekje v bližini Viazme, 120 milj jngozapdno od Moskve in pri Smolensku, 230 milj jngozapdno od Moskve. Toda rekel je, da bodo Rusi zasledovali Nemce, da se ne bodo mogli nikjer vstaviti.
In general Kucenov je kon-
V CAST JUNAŠKEMU A MER. LETALCU
Ameriški letirlec kapitan Colin P. Kellv je z bombo potopil japonsko križar k o Ha runa v* vodovju pri Filipinih, toda je pri tem izgubil življenje. — Predsednik Rooesvelt. je junaškemu letalcu izrazil največjo čast s tem, da je napisal naslednje nad vse pomembno pismo :
"Bela hišic,-
44Washington, IX ('.,
4 417. decern bra, 1941.
"Predsedniku; Zd roženih držav leta ]95f>:
"To pismo pišem v znak vere v usodo naše dežele. Želim izraziti prošnjo, ki jo, podam v polnem prepričaaiju, da bomo dosegli slavno zmago v vojni, katero vodimo spdaj,-da ohranimo demoknutilno pot svoje-ga iivijonja.
44 Prosim, tbi vpoštevate za-služenje ameriškega mhuleni-ča dobrega potonxstva>—iColin P. KelK"-a 3-tjesrn, — da ga sprejmete kot kadeta v ameriško vojaško akademijo v West Point. To prošnjo izražam v i-menu tega mladeniča kot znak narodovega priznanja * junaškega sliržbobanja njegovega očeta, ki je izgubil svoje življenje v službi takoj ob pričet-ku vojne, ki nam jo je vsilila zah H »tn os t zagrizenega sovražnika.
<4V prepričanju, da bosta služba in zigled kapitana Coli-na P. Kelly-a ostala še v dolgem spominu,- prosim, <la se ozirate za Colina P. K oliva 3-tjega.
4 Franklin D. Roosevelt."
Kapitan Kelly je trikrat z bombiimi zadeli japonsko o-klopnico Haruno, ki je pričela goreti in se je potopila.
Zapušča vdova, ki živi pri svojih stariših v Brooklvnu, in sina Colina, ki je star 18 mesecev in za katerega je predsednik prosil, da ga bodoči predsednik leta 1956 sprejme v vojaško akademijo.
PREDSEDNIK JE PODPISAL NOVO "DRAFT" POSTAVO
Predsednik Roo.-evelt je a*če-raj podpisal vojaško postavo, po kateri se morajo vsi moški
V	staro.-ti od 18 do 04 let registrirati, moiki od LX> do 44 let pa >o »podvrženi voja«!ki >lu/J>i.
Postava, katero ste sprejeli obe idlxornici, ima namen postaviti čim prej armado G mi-Ijonov vojakov.
Senator Pepj>er je v zbornici rekel: "Postaviti moramo v rmado najmanj 6,000,000 mož.
V	vojni smo na dveh oceanih p sovražniki na mnogih frontah. To je vojna do konca in (moramo biti pripravljeni na Vsako žrtev."
Racijonacija tajerjev
Ljudje s privatnimi karami sploh ne bodo mogli več kupiti avtnih obročev. — 4. januarja se bo začela racijonacija.
Bacijoniranje avtnih obročev se bo začelo dne 4. januarja. To je razvidno iz enega zadnjih poročil administratorja Hendcrsmia, ki bo v ta namen izdal prve karte. Do 4. januarja ho olbrof-e še dovoljeno prodajati, pozneje pa ne več.
Tajerje si bodo lahko nabavili le tisti, ki potrebujejo avtom otbile v interesu oboroževanja ali pa ljudskega zdravja.
Za privatno porabo bo vpri-Jiodnje namenjenih le deset ti-f:oč ton gumija na mesec. Po januarju bodo posamezne države in okraji razdeljeni v Jcvote in sicer soglasno s števi-Jom v dotičnem okraju registriranih avtomobilov. Ljudje, Jri ho "ejo kupiti avtne obroče,
,morajo ipred lokalnim odborom dokazati, da potrebujejo obroče ter da so zaposleni bodisi pri zdraystveni bodici pri obrambni oblasti.
Iz tega je razvidno, da splošna javnost precej dolgo ne bo •mogla kupovati avtnih obročev. Zdaj je v zalogi 7 do 8 milijonov obročev. V normalnih časih bi ta zaloga komaj dva meseca zadostovala.
Istočasno je bilo sporočeno, da bo cena tajerjev regulirana in stabilizirana.
Stalinov rojstni dan
Včeraj je Josip Stalin obhajal svoj 62. rojstni dan v svojem uradu. Javnost rojstnega dne ni obhajala.
Resnica o današnji Hrvatski
^akrjttf** frišTira,—fti ga je
prejel urednik " Hrvatskega
Glasa", (Winnipeg, Canada) iz Dalmacije.
Ravnanje s političnimi nasprotniki
Kar pa Paveličev režim počne s svojimi političnimi nasprotniki, nadkriljuje vsa zve-rinstva, kar jih je kdaj bilo storjenih v tem delu Evrope. T-u lahko navajamo narodni pregovor, <la učenec včasi prekosi svojega učitelja. Da bi ne ostalo samo pri besedah, vam bom navedel naslednje slučaje:
V Ljububkem je živel dr. Lukač, zdravnik pravoslavne vere, ki sc, po pri'pove<lov«anju njegoviJi prijateljev, ni nikdar ukvarjal s jKilitiko. Njegovi prijatelji so mu svetovali, naj pobegne, vedoč, da Paveličevi vstaiši preganjajo v-se kar je srbskega in da bi lepega dne u-teirnil plačati s svojo glavo. Odklonil je nasvete prijateljev, rekoč, da ni razloga, zakaj nsrj bi befžal iz mesta, ki je v njem živel mnogo let in nikomer nič huq/?ga storil. Ni bilo dolgo po tem opominu, ko so nekega poletnega dne vstaši njega ujeli, ura za noge privezali -za z*ulnji del avtomobila in vlekli po me-s*t u. dokler ga končno vsega krvavega in naipol mrtvega ni-<o ustrelili. To je samo eden Izmed načinov, kako se oni iz-■iebe svojih nasprotnikov, način, ki je, kakor vsi dnwri, popolnoma tuj hrvatski narodni -miselnosti.
Podobno 'hi-se moralo zgoditi z njegovim bratom, znanim kirurgom v M o-t ar ju. Ker so s svojimi žrtv.ami v Mostarju navadno končujejo tako. da jih postavijo pre<l reko Neretvo in ivstrele, da mrtvi padejo v vodo, da se jim ne bi bilo treba «a-J svoj razgovor s časnikarji: mučiti s pokopovanjem svojih "Toda zaipomnite si, da ni- '-žrtev, so nekeara večera z i-
Kongres odšel na božične počitnice
Kongresi:iki o<lhajajo na bo-Žično poeitnice. Počivali pa ne bodo mnogo, kajti vsak kon-?resnik bo nesel s seboj brige in skrbi, kaj bo kongres, ki >e bo -zopet, sestal 5. januarja, sklenil glede novih davkov, o določitvi ecu, o varčevanju in delavskih sporih.
ga vsi iskali. Tako se je nesrečnik rešil, zahvaljujoč samo >vojL spretnosti. Pobegnil je v siplit in se prijavil Italijanom, Kjer je še sedaj.
Prisilni odkup nepremičnin
Gotovo -ste zvedeli za Pave-ličevo zakonsko odredlio o prisilnem odkupil nepremičnin od ;Srbov in Židov v Hrvatski. Na kakšen način ?>e ta odkup vrši, naj Vam pove sledeči slučaj, za katerega sem zvedel.
Neki rodbini v Zagrebu so odvzeli hišo, ki je mesečno prinašala samo 2000 Din in sedaj jim še od tega hočejo vzeti po-Iovk'o. 8 svojimi očmi sem videl obupno pismo, ki ga je ta rodbina (pisala svojim prijateljem v Švici, ki je k sreči danes zunaj Paveličcvega raja.
Gospoda Coselchi
Ta 'velik politik' je imenoval našo Hrvatsko "neodvisna država'7, dočim ogromna večina hrvatskega naroda ve, da je ona neodvi-sna samo neodvisna po imenu. Vsak pošten Hrvat se zaveda, da on vlada v J Hrvatski eamo na zunaj, dočim v resnici vladajo Ttalijani in Nemei, zlasti prvi po svojih poslanstvih. Poleg
Riiibentropu bi utegnil imeti <ak pomen. Če imam prav, bodo pokazali prihodnji meseci.
Sporočilo Hrvatom v Kanadi in Zdr. državah
Odkrito povejte bratom Hrvatom v Kanadi in v Združenih ameriških državali, da imajo v Hrvatski vse narodne skupine več svobode kakor pa sami Hrvati. Septemba se je s 'sporazumom' dala nemški narodni manjšini pravica, da v mestih, kjer jih je samo 20% 'abko ustanavljajo društva, nosijo znake, pojo in svobodno nosijo svoje zastave, imena <U-lki morajo biti napisana v hrvatskem in v nemškem jeziku in pri vseh uradih nemški jezik enako velja kakor hrvatski. Temu ni treba komentarja. X;»j se vsak [pošten Hrvat . tujini vpraša, kakor se vprašujejo tudi tisti v domovini: ali ie to tista svoboda, ki jo je Hrvatom prinesel Paveličev režim t
Uporabil bom, gospod urednik, to priliko, da Vas zaprosim, da našim Hrvatom v Kanadi in v Združenih državah sporočite, da ni govora o kakšni svobodni in neodvisni hrvatski v nemško-italijanskem 'življenskem prostoru." Lah-
imamo zmešan Hi glav zaradi velikih uspehov. Nemčijo še vedno smatramo za zelo močno in pričakujemo še hude lioje. Toda kampanja pred Moskvo pomeni začetek Hitlerjevega konca. In s pomočjo naših zaveznikov gia bomo uničili.''
stim namenom pripeljali tudi dr. T-iukaea k Neretvi. Zaprosil jih je, naj mu dovolijo 2mo-liti Oče naš, preden ga ustrele. Zdravnik pa je, namesto da bi pokleknil, skočil v reko. Nekaj časa je plaval pod vodo in se skrival med bičjem, dočim so
vojnega odposlanstva in red-j ko so ve<č kakor prepričani, da •nega diplomatskega predstav- je ogromna večina hrvatskega
ništva je v Zagrebu, kakor Vam je lia.fb: ' znano, odposlanstvo fašistične stranke, ki mu je na čelu general-poročnik dr. Bugeriio Coselchi, ki sodeč po vsem v resnici vlada v Hrvatski.	[uiti vtisfcu, da je to zares naj-Znaki pa kažejo, da je to ! bednejša prikazen kar jih je
kdaj bilo v zgodovini hrvat-
na>roda proti današnjemu stanju in da komaj čaka, kdaj bo vrgla s	jarem Paveličeve-
g!3 suženjstva.
»Spremljajoč Paveličevo delo nekaj mesecev človek ne more
XTuseolinij« še premalo in da bi po vsem videzu hotel od Nemcev dobiti še bolj svobodne roko za bodoče popolno podvržen je Hrvatske. Fašizem od pomladi naprej ni dosegel no be nega uspeha, nima s čim poravnati račune za svoje žrtve, ki jih prenaša italijanski narod. Kakor navadno so mu potrebne drobtine z nemške mize in ni izključeno, da jih bo tudi dolbil na račun Hrvatske. Sedanji obisk grofa Ciana von
skegi naroda. Morda je nesreča hotela, da mora prav on biti nekakšna 'zgodovinska oseba', ki je padla nad hrvatski narod v danalšnjem evropskem vrtincu. Toda vera, ki jo ima v seibi hrvatski narod, mu bo pomagala preiti čez to nesrečo in sramoto; ta vera mu bo pomagala, da bo iz nje pričel prerojen in da bo v jutrišnji Evropi korakal vzporedr« *■ - ali-mi svobodnimi narodi."'
■GLAS MAM P A"	Y*fc
Tuesday, December 23, 1941
▼ 8* ANO VUIN L lttt
"GLAS , NARODA"
(▼oici tir tm PtoFLi)
Owned ud PuhUitoed by Slerenie PoMliktac fiai|.. ii.. (A Corporation). »rank SakMtr, PrteWenr* t.-Lopaba, Sec. Plaee of botinea« of •eiDovation ufl Bddrew* oC above officers: 21« WVBT 18th STRUT, —■ -NEW IOU, M. I.
49tfr Year
Naroda" la Issued entry (tmj except Saturdays, Sundajs and HoUdaya. Subscription Yearly |fl.—.
Ea eeio leto volja Uat aa Ameriko ta Kanado $6.— ; sa pol leta $»;—; aa Četrt leta rUM). «-» z* New Tort aa celo leto 17.^-; m pol leta «m Ea tnoaeautvo aa celo leto 97.—; aa pol leta 98-60.
*«Us Naroda" lakaja vnkl dan 1st
sobot, nedelj In pramlkof.
"GLAS NARODA." Bit WEST 18th
NEW YORK, M. Z.
-IMS
Božično raxmisljevanje
__—i_■ ■-
IZopet ta, tako nenavadna 7Ji- adruaeni v medsebojni ljrubez-
VOJNI NACRTI
Kakor svojecasno pri Nemcih in Angležih, «e je tudi }ri Anierikancih, par dni po vmešan ju v vojno pokazala velika napaka, da jim namreč manjtei vojnega načrta. NSti Francija, niti Anglija, niti Amerika niso imele vojnega načrta.
Glavna prednost Hitlerja in njegovih zaveznikov je Lila, ter je š!e danes, vedno vsnierjena v vojno, da je bila natančno proračuna na ter prej temeljito preizkušena. To je o-ruogoeilo njegove prvotne u&pelie i.n to jih omogoča se zdaj.
Demokracije so, no poznavajoč diktatorstva, prav do zadnjega dne upale, da se bodo s kakšno majhno vojno, ali pa sploh 'brez vojne izmaaale iz stiske. Tako je bilo v Angliji in tako je bilo še v vnatno večji meri v Združenih državah^ Pretlsednik Roosevelt je sieer natančno poznal razmere, kar pa položaja ni do^ti izpremenilo.
V s-plošnem sodeč, je naš vojni položaj precej zapleten. Nedvomno imajo zavezniki dosti večja in uspešnejša vojna bredstva kakor osišoa. V.sa ta sredsstva je pa treba šele sistematično razviti ter rzaviti iz snrovin primerna sredstva ea sodelovanje.
Nemčija in Japonska so ta sredstva skoro stoodstotno razvili ter udarili po skupnem vojnem načrtu.
Nasprotnik mora vs-ledtega še na vseh bojiščih ostati v defenzivi ter skuša odločitev tako dolgo zavleči> da mu bo mogoče nekega dne z novorzvežbano armado in mornarico
udariti.
Bas iz tega razloge Churchill in Roosevett tako rada ponavljata, da bo vojna huda in dolgotrajna.
Kakor rečeno, poslujeta Nemčija in Japonska po natančnem vnaprej pripravljenemu načrtu, morata Anglija m Amerika načrte žele izdelati. Z dosedanjim sistemom, namreč z obrambo, mi mogoče iz vo je vati noibene vojne. IZa napad tovražnika na treh kontinentih, je treba "napada", v. ta namen je treba smotrene ofenzive.
Po mnenju vojaških izvedencev potrebujejo Združene države, Rusija, Anglija, Nizozemska Indija in Kitajska čimprej mogoče skupnega vodstva in skupnega vrhovnega poveljstva nad kopenskimi, zračnimi in mornariškimi silami. Sestaviti in izvesti je treba skupni vojni načrt.
Najprej .«e je treba odločiti, kje naj se velika ofenziva začne. Na Zapadu ali v Rusiji, v Egiptu ali na Balkan**? Zaenkrat je še največ možnosti, d a se bo na Balkanu začela.
Sestaviti skupni vojni načrt in ga izvesti, je izredno t- žka naloga. Če prav premislimo, ni toliko težav v Ameriki kot pa v ameriško-angleškem sodelovanju, na Kitajskem «li pri manjših narodih, ki so v vsieh ozirih odvisni od Rusije.
Rusija se zaenkrat tudi re smatra za popoplno in stoodstotno zaveznico zapadnih sil. Proti Hitlerju se bori, ker ji ničesar drugega ne kaže. Nikakor pa ni zaenkrat še pripravljena boriti *e proti Japonski. Med Rusijo in Japonsko vojna namreč še ni bila napovedana. Splošno znano dejstvo je, <la se smatrata nasprotnika preslabotna, da bi postavila crag proti drugemu na Daljnem iztoku močni armadi.
Diplomati osiača bodo vkr&tkem odpotov&E
imsljenost, ta skrivnostna m nerazumljiva tihota, ki stiska srce in objema dušo slehernega, kateri se čuti, da živi po milosti tistega, kateri naše življenje obseva z žarki gorečega solnca iz katerih zajemamo moči za naše življenje.
Živim© po milosti tistega, kateri na* o4>sipa s cvetjem božanske narave, v čije struge je usmeril deroče reke in pohlevne potočke, ki skakljajo od kamna do kamna in žubore angelsko posein: "Človek, veseli se raja. časti Stvarnika., ki te je rpostavil v njega!'*
Nad nami ustvaril modro ne-bo, posuto z milijoni bliweeeih £e zvezd, da omogočijo našemu očesu v črni temni noči videti vrata njegovega kraljestva. (Poslal nam je svojoga Sina
božjega, ki «e je kot človek rodil v revnem betbieiiewtfeem hlevu, da nas vodi po potih, kateri so sveti njegovemu Oče-, tu, da nas vodi po potih, da ne uničimo raja. v katerega nas je postavil po svoji milosti, da živimo v njem 'kot krona njegovega stvarstva in častimo njegovo ime.
lObdal nas je z darovi, kateri naj 'bi nam koristili v življenju, med tem tudi s prosto voljo, katera naj bi bila temelj za razvitje obramfbne zmožnosti od strani nižjega bitja njegovega stvarstva.
Bili ismo nehvaležni stvarniku, poteptali smo njegovo imše v Iblato, umorili smo nje-, govega sina edinca zato, ker nas je vodil po pravi poti do srečnega in čistega življenja.
©ethlehenfsko štalico, zibelko celega "kršičanskfega sveta, tam, kjer se je rodil Mesija pred 2000 leti, smo v bistvu spremenili v klavnico Nauk o ljubezni do bližnjega «mo o-pljuvali z geslom "vsak za sebe" in smrt vsakemu, kdor nam zaustavlja pot pred altar "zlatega teleta."
Prišel je pa čas ka2ni. Sveta jeza Stvarnika je grozna. Poslal je nad nas šibo, ki je hujša od bliska in groma. Odvzel nam je čut ljubezni do sočloveka, brefc katerega je obstoj človeštva ne mogoč, in nas s tem. pahnil kakor uporne an-geljne pod stopnjo živalskega življenja.
Zato ravno sedaj, ko bi morali v duhu in molitvi stati pred bethle-heskimi jaslarrti
ni, brez razlike jezika in barve, častiti ime Vsemogočnega, cft>-jema celi svet ogenj, kateri, grozi uničiti vse delo, ki si ga je človek v teku svojega obstoja po navodilu višje sile v svojo lastno korist ustvaril.
Zato danes mori brat brata. Smrt je hitrejša od rojstva. Na mtejaii so postavljeni goreči plot i, ki nas ločijo od dragih fitarišov in bratov, prijateljev in znancev, za katere se v skrbeh vprašujemo, ali so še živil Tn ako «o* afi ne prezebajo in gladujejot ^ii jim je še ostal skromni dom, dom, v katerem je tekla naša zibelka, in v katerega bi postavili jaslice ali pa božično drevesce?
'Misel me nToči, za katero bi pa želel, da ni repničtoa, da krvoločni i Herod, ki «i je namenil
uničiti celi svet, samo da si za-»igura «voje natdgoapodstvo, ni niti prizamesel tistim stezicam, katere smo gladili * boso nogo.
Ne morem dalje: miisH na vse to, mi ustavlja pero misel na nesrečno krvavečo domovino me skoraj poganja v obup in Želim šamo to, da mi Bog da
Zopet ipitjemtano |uu«0to jfet zanimivo knjigo.
\\ \\
H &
't H
(M
KUHARSKA KNJIGA:- *
Recipes Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Štaftedamo
i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 «trani*^ai
Eecepti so napisali v angleškem jeziku; ponekod pa tudi ▼ jeziku naroda, ki um je kaka jed posebno v
Ta kr.Tipi je nekaj posebnega za ene, ki m zanimajo
kuhanje
in se hočejo v njem čimbolj izveibati ini izpopolniti,	,
»
božitoo *uiU> x* storil ft Mob
nekaj Defou* Swfotft "--- —
Pn-Mn tiikuita %Mte trn«	k*
tero Jib otroci lahko prikymOo. Ho ifb imajo dovolj, jih lahko zamenjajo zm Defense Savings "


KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New Torfc, H. T.
Zopet sprejemamo naročilo ia to zannncvo knjigo.
učakati \*ečera, ko bom v ma-ternem jeziku zapisal pri pol-nočnici: "Sveta noč, blažena noč!"
F. V. R.
• . • >
Pomen traažkega procesa
Močan si slovenski narodi Tisoč let krvaviš, izkrvavel nisi. Narod mehkuž-Jiez, bi dušo izdihnil in še :sveče bi mu ne žgali . . .
Ivan Cankar.
3>evet mladeničev v Trstu je dalo svoje življenje za vstajenje in svo<bodo svojega naroda. Po Bazovici je to druga javna morite v naših boriteljev za svobodo, ki jih izvršuje rimski "pockgaiuleiter" Mta^solini in njegova fašistična dtaihal. In kaj «o zakrivile te nedolžne žrtve? Njihova edina krivda je, da so neustrašeni predstavnifki »vojega naroda, ki si želi svobode in ki že tako dolgo ječi vklenjen v verigah neuBrodlje-nega sovražnica. Njidiova edina krivda je, da so ded naroda, ki ae je utprl germanskim Ob-rom in njihovim fašističnim va-zalont in ker se je upal boriti »e za svojo svobodo.
Devet mož je moralo plačati s svojim življenjem to pravico, pravico vsakega naioda, da se bori za svojo svobodo, a pet in štirideset jih je bilo obsojenih
JERKY KOFKIVŠEK ta orkester na plohah
Tereziaka PoUu*
Na pianiacafa—vaiSek fetr. Hi £75 tn DC4CESNE UNIVEBSW¥ TAMBWUCA — Hv. M 571 ea t ne. cenik ia oene pio® M obrnite na: JOHN MARS1CH Inc. W3 Wwt CM Street, New York
Nemško poslaniSko osOibje in ,nemški časnikarski poročeval-<*i — 150 po številu — so v petek odpotovali v White Sulphur Sprinigsr, W. V a., kjer bo-tlo počakali toliko časa, da bo preskrbljeno za njiliov odhod iz Združenii držav. Uradniki h svojimi družinam i so se pe-i.jciJi z Ibusi; poslanikov na-anestnik dr. Hans Thorns en in njegova žena pa sta he vozila v limuzini. Nemško poslaništvo je prevzel švicarski podanik.
Tudi madžarski poslanik e svojimi uradniki je odpotoval v White Sulphur Springs, japonski konzularni uradniki iz vseh krajev Združenih držav pa šli v Hot Springs, Va. Japonski poslanik s svojimi
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MOKE V ORDER, ako je vam le priročno
uradniki je še vedno v Wash-ingtonu. Kdaj in 'loami>o odpotoval italjanski poslanik, ni anano.
Ameriški diplomati in časnikarji so sibraaii v Naubeimu v južni Nemčiji.
Vsi diplomati osišea bodo najbrže v kratkem odpotovali iz Združenih držav v Lisbon na švedskem paraiku, ki se zdaj pripravlja Za to vožnjo. Amerika Tiski konzularni uradniki in časnikarji pa se bodo okrcali na i^ti parnik v Lis-boni za povratek v Ameriko.

Mllllllill!lllll»Htll!illl!'IHl:^\S.
Najboljši prijatelj

v nesreči vam jei
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA ■ PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. <do 50, in otroke do 16. leta stanMi.
Delavstvo za obrambo
Pred dobrim mesecem so začeli izdajati uslužbenci brook-fynskega navy yarda, ki jih je uad trideset tisoč, svoje glasilo. V zadnji številki odgovarja glasilo pozivu mornariškega tajnika Knoxa, naj produkcija Mmfbolj pospešijo. Mornariški tajnik je rekel: —Imeti mora-no več in več ladij, več in več opov, več hi več mož. tzgufoiti ne smemo niti minute časa !
"Navy Yard Shipworker" odgovarja v isredni š k e m elanktt: — H končni zmagi smo I obljubili prispevati svoj del krvi, potu in &olza.
Članstvo t 52,000
premoženje; $6,ooqtooq.qq
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika driiStva SNPJ QtoM mini
2657-59 S. tawndale Ave., Chicago, ffl.
"MIHI
^.i. ^^--.i-.n
na dolga leta ječe, na podlagi samovoljno sestavljenih, obtožb po fašističnem načinu izsiljenimi iajav, ki «o jih na javni razpravi obtoženci ne samo zanikali. temveč celo odkrito izjavili, da so jih z mučenjem izsilili iz njih. čeprav so se zavedali posledic. Pri vseh grozo tab. ki jih vsaka vojna prina ša s seboj, je ta procec od jedrni 1 po vsem svetu« kar je dokaz, da «e fašističnim morilcem ne verjame in da svet ve, da je ta sramiotni proces bil vprizorjen samo radi tega, da bi dvignil moralo italijanskega naroda, češ, da so njegove "nove province'* v nevarnosti.
Ela. v nevarnosti so za vas, rimska gospoda, toda s pobijanjem neustrašenih borcev je ne boste odstranili. Za njjpii stoji ne samo slovenski temveč tudi srbeflri in hrvatski narod, za njimi stoji vsa Jugoslavija. Od lefta 1918 pričakuje naš narod ob Soči svojo svobodo, za njo so žrtvovali svojo svotocUlo mnogi in premnogi. Ko se je letos v aprilu naš narod uprl sovražniku, se je zavedal, da se je s tem začel boj tudi za svobodo tistih Srbov, Horvatov in
Slovencev, ki so dotlej hili pod tftjim jarmom, da «e družijo v eno državo pod vodstvom na rodne dinastije, kjer bo vsak gospodar v svojem domin. Ta skupnost se izraža v volji naroda, ki se z vsemi sredstvi, ki so mu v današnjih razmerah na razpolago, bori v vseh krajih domovine.
Glavni pomen tržaškega procesa ni *e v borbi fašističnega režima.temveč je to nov krik zaiti ranega naroda, čigar po-koljenja so hrepenela po svobodi in se zanjo borila. Zemlja, ki v njej danes počivajo
žrtve fašističnih umorov, je naga sveta slovenska zemlja, ki nestrpno pričakuje dneva združitve z ostalimi deii naše jugoslovanske domovine. In v teh dnevih žrtev in odločitev, ki jih je videl v prividu in s pro-roškimi besedami napovedal naš slavni goriški pesnik Simon Gregorčič, ko je v svoji apoteži Soči dejal: i
"Jflad tabo jasen bo oblak krog tebe pa svinčen g. toča in čez krvav in solz potok ki blisk in grom — bitva vroča!
Tod sekla bridka "bodo jekla
in ti mi bdš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo!"
IV tem prehodnem času "2000 primorskih Slovencev in Hrva-fov stopa v vrste jugoslovanske vojske na Srednjem v®ho-dn, da se skupaj s svojimi brati in močnimi zavezniki za svobodo v«eh Srbov, Hrvatov in Slovencev bori za vstajenje boljše in močnejše Jugoslavije, »c o
V CJiryslerjevi tovarni v De-troitu, kjer delajo vojaške tanke, je nastala stavka, ker je u-prava tovarne prepovedala delavcem kaditi.
Ko je opolnoči pričelo nekaj delavcev kaditi, je preddela-vec vsakemu, 3d je kadil, ukazal zapustiti tovarno. V dveh urah je odšlo iz tovarne, skoro 1500 delavcev. Ob treh «o morali tovarno zapreti.
*
Nemci bodo za svoj umik v Rusiji pav gotovo iznašli novo označbo: protiumik z velikim
zašle« lo van jem.
' *
Med Božičem bo imel nemški narod dosti za premišljevati.
Adolf Hitler je povedal, da se morajo ženici boriti proti ■mnogo močnejšemu sovražniku, svojemu -slugi dr. Goebbel-su pa je naroČil, naj pove nemškemu narodu, da bo vojna le dolga in huda.
*
Ako ietfte Defense Savior Zanke, P"«*« to Vatam vbnoneM aB RUD ta Vtan j* b« prinesti nmr
Pošljite božična darila zgodaj
Poštna uprava opozarja javnost, da že sedaj pričnete kupovati božična darHa in jih pošiljati.
Požfca priporoča geslo: Kupite sedaj, | skrbno zavijte, napišite natančen naslov, napišite tudi svoj naslov, odpoeijite pravočasno. Generalni poštar je Tiarama-niL, da na Božič, 25. decembra poštni uradi ne bodo odprti in da pisma in druge poštne fx>-sUjatve ne bodo dostavljene naslovnikom.
Zato je potrebno, Aa vsakdo posije božične ^dopisnice in zavitke pravočasno, da jih bo mo goče strankam dostaviti pred božičnem dnem.
Vaše investiranje v Defense Sa vings Bonis, serija E, se bo zvišalo za 33 in e»o tretjino odstotkov v 10 letih. Kupite Defense Bonds in - Stamps?
DKnaMMBMR
Note
za
PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR
Po 35e
SLOVENIAN DANCE TANDA POK&A
PO JEZERU KOLO
OBIO VALLEY SYLVIA POLKA
TAM NA VBTNI GREDI
I MARIBOR 1VALTZ _ . jSPAVAJ MILKA MOJA
j ORPHAN WALTZ_
•DEKLE NA VRTU j.OJ, MARIČKA. PEOLtAJ ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (masntta)
BARVICA
MLADI KAPETANE
kO PTICI CA TA MALA
ZVEDEL SEM NEKAJ
PotSel
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA NaroČite pri
SLOVEVre PtfttLlSHING 00. Z» Wert 18th Št. New York
Pri vsakem narodu so drugačni običaji. Pri nas se šteje Za prošnjo pomoei, ako je obešena zastava obratno. Pri Fi-lipinci'h je ravno nasprotno.
Predsednik Queson je dal povelje, da filipinska zastava mora vihrati obratno. Pri Filipinih je to znamenje junaštva, odločnosti in vztrajnosti, S katero bodo -bojevali vojno do konea.
*
Vojrn je dosegla budi Borneo. V gotovih krajih tega malajskega otoka «se že najde
divjake. Čudijo se, kakšni so ti divjaki, ki so zdaj vdrli aa njihov otok.
*
V radijskem govoru je označil nek visok italjan&ki uradnik Japonce za rumene arijce. Ta njegova označba je najbrže vžaliln ne samo Japonce.
pač pa tudi Nemce in Italjane. *
V. A. Kennington iz Hnm-"boldt, Tenn., je v svetovni vojni izgubil enega «$ina, v seda-' nji Vojni pa dva. Pa je rekel
oče:
41 Imam še štiri sinove in dal bi vse in tifcdl satnefca. sebe in bi se borili, da uničimo take zahrtrtne fn smrtne sovražnike, kot so Japonci, Hitler in 'Mussolini."
Mornariški department je obvestil Kenningtona, da sta njegova sinova 21 let stari Ce-eil in 120 let stari Mifton togta-<ibila življenje pri japonskem
napadu na Pearl Harbor. »
SMREKA
Na samem, v nod jasni. Stoji sed snegom Od bT&erov hnJenTTi Iskri se U obleka.
Kot M drevo božično Dgiedal t noSl avett, Tako, samotioa smreka. Na tebe moram zreU!
In v mislih ti prižigam BožJCne sveče elate, Želja In sanj in upov Stotero tri mm nate . . .
Kako v aeleoji živem Ta arSna dika sije! Z vršiča pa se zvezda ^^^ T^sktCe poedje!
Kot dečku, kadar gleda tkftftne zlate srei5e. Tako arte ▼ nemhrao Veeetji ari trepeče . . .
OJ. gori, zvežSa sveta, Src«mi sate žije! Pretep je BoH* dnžoi Pod zvecdo poezije!
(Aston FokMk.)
-GLAS NAROD A"'—
■9BBBS
Tuescky, December 23, 1941,
VII AMOTLJIH L. liti
Cesarski Božič
aaiiiu-
.... rewztzx sw Ftt. COFFEE
Sveti večer leta 1811 je. od 10. ure zvečer delal Napoleon sam v svoji sobi v palači Tu* lerfcfe.
Prostrana soba je skoro v»a tenmrt. Ta in tam nerazločno; bleste iz sence posamezni, po-, fclaičena predmeti, okviT navidez1 ne podobe, dve levji glavi, ki krasita ročni naslonjali foteja, težak- želod — 7>rivtsek ob zavesi. Na dveh svečnikih ščit-kov ne razsvetljujeta drugega kot široko mizo. obloženo z atlasom in debelimi registri, vezanimi v zelen saf ian in z značkami N. s krono. •
£<koro dve uri dela mojster, nad zerrfyf pisne karte in nad pregled o položaju svoje vojske sklanja svoje -trastno čelo, ki je preproaa ern sten, svoje čelo. nrisli težko, kot je težak svet. na katerega osvojitev misli.
Odprti atlas pr dstavlja karto Azije. Cesarjeva roka — nervozna, ženska, ljubka — išče počasi po sredi skozi Perzijo, pot proti Hindustanu.
•Da, IndHal Pot po suhem? Zakaj ne? Kpr je njegova mornarica premagana, razbita, nima osvojevatelj drugega pota, da bi šel po palme bajnih.
gozdov, spremljan od svojih
iRes, zvonovi vseh pariških cerkva, ki proslavi rojstvo j« ztisovo, so to — tisti zvonovi ki jib je Napoleon nedavno dal zopet stolpom in zvonikom, potem, ko je kot konzul pomiro-vatelj zopet spravil v Franciji toliko bratov sovražnikov
{Kolikokrat so peli v njegovo proslavo pri slavn6stih Te lVum! I« kako raaen tega še enkrat drugikrat peli na ve« glas, nekoliko mececev je tega na dan rojstvo rimskega kra Ija, na dan spornimi vred":«, ko se je zdelo, da nebo; ker mm je dalo sina, pripoznava pojavnost njegovega dela in mu ob-ljufbia trajnost!
In zdaj, nocojšnjo noč, tako veselo, tako zmagoslavno kot v SJavkovu ali Wa^ramn pojo zopet v mrzlo, jasno noč slabotnem« detetu, sinu mizarja, ro-jenemKi na slami v hhvčku, pred toliko in toliko leti. takrat, ko *o skrivnostni glasovi klicali v prostrannost zvezdnatega oboka: "Slava Bogu in
mir na zc-mlji!"
Cesar posluša božične zvonove Sanja, prihaja nxu v spomin njegova temna, divja otroška leta, polnočnica njegovega strica naddijakona v katedra-
orlov. kat rih zlato se iskri tli v Ajaocio, vrnitev številne rrred jeklom bajonetov, da za- j družin1?' v staro stanovanje, pri-dene Anglijo prav v sroe. to se.eo tolike ponosno prestatle rev* pravi v njeno kolonija Ino go- Seine, lonota mat rone njegove Rpodstvo, v nje zaklad.	i matere, ki je prinesla na mizo
Velikost Cezarja in Karla skromno večerjo, pri kateri so
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE tCUMO VSEM NAŠIM NAROČNIKOM JN SPLOŠNI SLOVENSKI JAVNOSTI.
- Uprava 'Glasa Naroda"
Zvezda treh raodph
Velikega ima že, ho<"e se Al ksard ovo. Tvor: -anje, n-.* da in r> jim čudil Vzhod že pozna, ne&mrtn<> f«.vest je tam i.it o misli'. ga je videl, nekega dne, »uhega generala z. dolgimi lasmi j*jzdečega na vel bi od u. Na Obrežju Ganga bo za težkega cesarja v rjavi suknji treba Porovega slona. Ve kako je treba k sebi pritegniti ljudstva in je fantazirati. Poveljeval bo tam doli vojakom z oblji kot iz brona, s tnrbani iz belega mm sel in a, videl bo kneze, v ibksku biserov, pomešane med svoj polk ovni stan. vprašal bo o svoji usodi pošastne idote, dvigajoče svojih deset rok med diamantne: mitre, ker mu nedavno v Egiptu ni izročila svoje skrivnosti niti granitna Sfinga s splošče-nim obrazom, pred katero je sanjal, z rokama oprt na svoj zakrivljeni nieČ. Cesar Evrope! Sultan Aažijel Eto dva naslova, ki mu jih vdolbejo na mavaolej.
iZapreka: neizmerna Rusija.
Ker ni mogel utrditi nestalnega prijateljstva z Aleksandrom, ga hoče premagati. Ma
jedli kostanj. Njegov sin, sin zmagoslavnega cesarja in av-isitrijske n s d v oj vodinj e ne bo poznal te revščine, gospodar sveta hO.
T«m zunaj v ledeno noč neprestano zvone zvonovi Božič.
Pri vratih palače Ttiileries pa star vojak a čepieo na raz-kuŠstr&ni glavi jezno koraka z velikimi koraki pr:d svojim čuva jram stolpičem- da bi si ogrel noge; spominja se morda ta trenutek molitvice ali pesmice, ki Se jo je nekdaj naučil na pamet, tam v vn-si. na kolegih svoje matere, in nežno se srrt.h-lja pod svojimi divjimi brka-mi ob misli na dete Jezusa v jaeličkah. Cesar pa ne si iS pobožnega klica zvonov, le o svojem sinu sanjari, in naenkrat se ga loti nevstavljiva želja videti ga.
Vstane, ploskne z rokami. V tretmtku se odpro v tapete skrita vrata. Raustan se je pokazal. Na znamenje gospodarja vzame svečnik, in oesar, ka-terenfn zvest mame-lnk sveti,, gre po praznih hodnikih naravnost v sobe malega kralja.
■V bieern pajčoian zavita /njiva in livada spita, kot v plenicah dete spi — mrzle božje so oči — o Božiču vsi veseli siromaki bodo peli:
Tebe greje siv osliček, vol pri jaslih je tvoj striček, iz glave ti zarja rass — o j, ne inif^li samo nase: Bose brate nas obuj, /moke, ne snega, nasuj za pastirje in otroke iz nebeške svoje roke!
f	— Cvetko Golar.
Božič, najsvetejši v leti , Starim i« mladim dan; Praznik, ki ga doživeti Vsak želi si Kristijan.
Sem, pobožni, pribiti te, Čudež velik se godi; Poklekni&a. tn molita^ Dete v jaslicah leži.
j
Angeljci pojo v višavi: Cast Bogu, človeštvu mir!
Da Zveliča rja poodravi, Kralj prišel je in pavtir.
Jožef in Marija mati Dete giedata ljubo;
VoJek in oslič nihati Vanje^ dihata gorko.
— Jožef Stritar.
ZA BOLJŠO BODOČNOST
la cesarjeva roka lista željno vstopi, odslovi z znakom do-
po debelih zelenih Zvezkih, zapiskih, ki mm skoro do zadnjega moža povedo stanje neizmerne armade, ki se že vali proti njemu. Da, premaga samovlade a severa in ga pritegne za dboj, carja-vazala; spremljevalca od hord divje konji-' ce, da osvoji Orijent.
•Cesar Evrope! — Saltan A-zije! — Delo ni višje kot njegova želja in njegov genij. In ko ustanovi svoje silovito cesarstvo, se mu ni treba bati, da bi bilo nekoč razdeljeno med. njegove polkovnike kot Mace-dončevo. Od 20. marca ima Napoleon sina, dediča svoje slave in svoje mogočnosti in trstuiee cesarjeve so se razrahljale v sladek nasmehijaj pri m rs! i na de te, ki spi tako bKzu njega v tihi palači.
Toda naenkrat dvigne glavo s trepetom presenečenega.. Odkod prihaja to eodno brnenje v. sobo, .Iti je tako dobro zaprta in katere debele zavese so razpre ščene, kot bi velike zlate če •bele, vsi te v svilnate tapete, začele" vršeti. Cesar posluša, bolj pozorno — tresenje brona je razločil v tem šcan*.
"A, da! — Božič — Polnočnica!"
filjo in žene, ki so se hitro-Obudile; sam ostane- pokonci eto je pred zibelko čudovitega novorojenčka.
Ljafei obraz z zaprtimi očmi na pol potoni jen v vzglavjeMn ročica, čisto majhna, lepa. debela, bozanstvena, ki počiva na odejici, delita dve lici iz otroškega nrresa nft bebm perilu in čipkah, črz katere še položen tralc	leisije; in nad to nedolžnostjo deteta v zibelki je širok pas iz škaflatne-ga blaga, kot potok krvi. kot reka krvi, ki se ho prelila v upanju, da bi ta zdaj 5e tako nežna glavica nefeoc nosila najbolj težko krono in da bo ta mala 'ročica, kedaj sladka in ljabka kot cvetka, zagrabila, oe več dolgo tenra, za bntarico Žezel.
jNapoleon premSŽljtije o svojem sinu. Sanja — že nikdar ni človeški pone© bolj sladko božal kako sroe — da »e veliki dostojanstveniki njefgo^etga dvora da «e njeigovi generali, bolj slavni kot Homerovi junaki, da se njegovi ministri in njegovi z zlatom obloženi senatorji idanjicib 'pred to zibelko in da bi se jakobini, ti odpadniki In stari kraljevski mo-
rilci, ki zdaj nosijo cesarsko ii-vrejo. komaj drznili, hrepeneti po ®slngi, da bi smeli poljubiti roko tega deteta.
Cesar sanja, zdi se mn. da v tent zmedenem brnenja zvonov, ki pojo k polnoČnici, slfii po-jenjajoee korakanje čet in ro-potanje mHinicijskiih voz tam dialeč, na ledenih cestah Nemčije in Poljske. Z ocetnifm sla-vohlepjem opojen bolj kot kdaj rndeli na veliko armado, na o-svojitev Rusije m tndije; zaprisega, da zapusti svoje-mu dediču vpij prestole starega sveta. Mesto sv. Petra mu je že dal za igračo, novorojenček bo kmaln med svojimi igračami imel še druga mesta.
Bmir Meke! Rajah v Benares I To so naslovi, vredni, kralja Rima.	,
iz daljne dežele, kjer soaoe gor gre — se vzdignejo modri, pobožni možje. — In gredo Za zvezalo, ki tja jih pelja — kjer Jezus je rojen, Zveličar sveta !
a
•Črnosivi oblaki so se razporedi i č«k večerno nebo. Blisčeči zvezdni mrili joni so vtonili v nebesnih daljah in mimo li. Vso noč so nebeški krilat-ci stresali božja rešeta, da so: «e skoz nje vsipaii snežni kosmiči, se poigravali in lovili v vrtoglavih višinah ter trudni legali na premrzlo zemljo. Še preden so zgodnji vaški pevci z zaspanim glwwn pozdravili'
zeblo, ker Boga nič ne zebe. Na nebu sb peli zbori nebeških angelov tako lepo in milo, Aa so se tajala srca vseh, ki so ?Uišali to petje. Nad hlevčkom pa je to noč žarela prekrasna, velika zvezda. "Samo ena žvežda je bila tisto noč?' — <4Ne, vse nebo je bilo posuto z njimi, vendar je bila ta med vsemi največja, najlepša in najbližja. Čarobno je migljala in oananjala svetu, da se je to noč rodil sam Bog. Takrat so oelo iz daljnih jotrovih dežel prišli trije modri, sveti možje. -Zveada jim je kazala pot in jih srečno peljala naravnost v Bethlehem." — '"Ea zvezda gotovo ni bila
mlado jutro, je deviško bel prt	o , , „	-j-	,
nroVHi hrtiU	<tak»na, kakv^ne vidimo vsak
preKTil hribe m dolme. Ta-	„ . ^^ ne. Biln
<M» tem bofUflan t*m je »kom svel. ograjen * Narodi je^ij« pod ««*», ki w» jim jo naprtili tJstit*Ji. BotU m fejfli bo sHM Kim nelcdsintti sreMth dni. fidlai trnr npanje je V Um, 4»
te Je raogotna Amerika lotila posla, da anUi to potests, ki tla* «41
svet v propast.
Za to delo pa potrebuje vlada Združenih držav denar, mnogo denarja. Premagati .laponako .In Ncmftjo b« veljalo dosti, -m smo v denarja, pat pa tudi v žrtvah. — Vlada poživlja vsakogar, da ji po-ntaca. Zalo je treba, da vsak, ki more. naj kupuje DEFENSE SAVINGS BONDE. — Kopajte jih redno, it morete.	____ •
Kupujte jih, da bo svetu zažarelo upanje v bcljfto bodotamt ta bodo po svobodi hrepeneti narod *e enkrat doživeH \1SEL BOŽIČ in stopili v mntfm SREČNO NOVO LETO. _ .
prestopaje se kasšlja v mrtve liste.
In dočim cesar sledi svoji
pošastni himeri in si predstavlja kraljestvo svojega sina in naslednikov svojega sina nad vesoljstvom in postavlja sebe samega. Napoleona, na začetek čaisov in povesti in vpleta v čudovito bajko sebe. novega Marsa, zmagoslavnega solnčnega ne, ne da bi vide* poslednjo boga sredi Zodiaka »vojih tiva-trofejo svojih "orlov, po koše- i na.i^tero maršalov — pojo ne-nih od angleških krogel pri Wa jprestano zvonovi veeeio, zrna terloo, ne dn bi videl sredi o-ceana skalo, kjer ga čakajo muke iPrometeja, zlasti ne da bi videl v Sohoenbrunnskem parku, pod jesenskim nebom tega bledega in žalostnega mladeniča, z zvezdico avstrijskega reda na svoji beli uniformi- ki
Or zakaj vendar francoske žene niso bolj rodovitne! Da nepremagljivi poveljnik nim«, pod svojim poveljstvom milijon, dva milijona vojakov. Celo vesoljetvo je. vsa zemeljska Obla je. kar da v to malo roko!
Sanja, ne da bi videiu v bodočnosti svojo neizmerno armado pokopano v sneg Berezi-
goslavno, vsi iz sebe, v davoj^^ ^ K ^^ nibo^gega malega deteta, roje-^ V2sdrami	^ v €Ba.
komernem zaporedjn sope na dveh širofeih posteljah. Vesel
nega v Bethlehem, ki je v resnici osvojil svet pred devetnajsto leti. ne« krvjo in zmagami, ampak z besedo nrim in ljubezni, ki bo gosfwitoval nad mi vse A*eke.
POMISLITE, — CE NE BI SE NIHČE BRIGAL
IV
krat se je na vzhodnem neHm pretrgala črna koprena. S&ozi mogočno okno je poknkal skrbni Medvedov čuvaj in se zaWi-sčal prekrasni »Severni venec. Cez Srnjak, kjer visoko nad vasjo kraljnejo tri lipe in skrbno vatnjejo od viharjev razmajani in od neviht izprani hrastov križ, je pritisnila rezka burja. Divje se je zagnala v pro&elja. mogočnih poolopij ter švignila navizdol med ponosite kmečke domove iti bajtarske koce. Norčevo je ponagajala črnini dimžnikom vfb streh, skrivnostno zatulila okrog glov in razposajeno potrkala na okna deklrskLh kamric, kjer bo na mestu košatega nagelj-na in d^4eče^a roramaima vzcvetele prekrasne ledene rože. M5mo dfrMrtajo&k ^ed-njev in majavih kozoloev se je izadrevila na polje. MBtrtO^te-de je poenkaia gldbofco sklonjeno drevo da se je prehodilo in dvignilo gole veje. Oblastno je pograbila kri«tirfnega belega pralm m ga v vrtinčah vipria vi dolino in breg, da fn za največji praznik v ieta bilo tudi na Krasu vse lepo. gladko in ravno.
Lahno zaječi kljuka. Leseni goloboek, ki je visel nad jaslicami v kotu, sprhuta pod strop. Tiho »topi v "feiso" oče — po pipo in miehur, ki na zapečkn delata dražbo oguljenim sko-renokom bodočega gospodarja. Žvenfc pralne ^^ide in materi-
* Spominjajte se ob božičnem času Slovenske Sekcije za Jugoslovansko, Eomoč
gleda oče tO svojo "Matjaževo vojsko". Ob vaglavju in vznožju molijo izpod odeje rdeče, polnolične glavice. "Take obrazke imajo kakor angeljeki v oltarju.'r čustvuje in si base pi po. Hipoma neka j Zigane Drobno, lmšfrava glavioa zaspano in -zvedavi vpraša: "Je kaj hud mraz zunaj?*'
"Malo že, pa kaj bi to za nas mo^kel"
Nevede in nehote vceplja oce svojemu sinčku samozavest in pogum. Razposajeno se zasvetijo črne oči. Ne beseda, ne grožnja ne moreta zadržati o-troka, saj je v očetovem naročju udobne^ in toplejše kot v postelji
(Na beli javorovi mizi stoji kropilček z blagoslovljeno vodo, staro, že napol črvi v o, pa zato nič manj častitljivo 'razpelo in "župnik" — božična pogača, pogrnjena s sjtccsactoe-n lim prtom. "Praznik Kristusovega rojstva je tako velik, da ga praznujemo kar v treh. svetih večerih." Polglasno pripoveduje oče in skrbno pokriva s krajci oguljenega povušnika svojega otroka, ki se z žametastimi lički naslanja ob trdo, žuljavo roko. Danes bo he tretji sveti večer, jutri pa bo praznik. V saaaotnem betbiehem skem hlevčka je zasijala taka luč, da je bilo svetlo kakor po-
vecer. * -
je iše nmogo večja in «vetlej#« kakor večerni ca. ki žari včasih tam nad Postojno." Tiho se sklanja oče nad otrokom in inn sepeče veliko modrost. Zunaj že rahlo vztrepetava irdado ja-tro in sili skozi zagi-njena ©4t-na. "Srečni ljudje, ki so nča-kali to -ooo in v kleli prekrasno bethlebemžsko stvezdo. TSrdi mi smo srečni, sinek moj. Sveti večer bo danes. Videl htm kako Skrivnostno in l^po -bodo sipet Žarele zveade. Ko boš velik, bog videl če Več. Spoznal boš, da nam tudi majhne 27veade oznanjajo velikega Boga."
Toplo očetovo kramljanje pretrga ljubeče očitajoč gias. "Tega smrkavŽka peetujež, živina pa muka in stopica Ob praznih janlih." Že ji je žal, da je tako brezdhziroo zadela ti* bo očetovo srečo. "KaH boš godrnjala! Vem, kaj ti ni prav — pa brez potrebe. Le poglej Kal Ve« je tvoj — kot bi ga fereial.*'
V očeh skrbne gospodinje zašije radost srečne matere.
'"OdpUsti". prosijo nežne o-tei. "Odpuščam." odgovarja njegov .pogled. "Tvoj je — pf» tudi moj, kakor vse onote kr-dHce, ki ga še ni vzdramilo jutranje sonce ia najina beseda."
Tiha družinska "srečs* objema slediiji kotiček skromne kmečke sdbe kakor tafcrat. pred dva tisoč leti, zapuščeni hlevček. Srečna strmita oče in mati v ljubki obraz najmlajšega otroka V kota pa veselo drhti in utriplje večna lučka ter ožarja nasmejani obraz višarske Marije. \fcfal nerodni, preveč zgovorni in smnoljnbni so včasih ti ljudje — vendar eo tako o-troako dobri .ter navezani na svoje otroke in zeml.>o, da aa vse drago razen 4jrd>dzni v njihovem «rcu sploh ni prostora.
»Čudežno lepa in skrivnostna bi bila letošnja .božična noč, da je nam ni nebo nevoščljivo in ljubosumno zastrto s snežnimi oblaki. Ko bi ee v svitu plameni« pomikale tmme pobožnih kristjanov po globoko zasneženih potih, ko bi iz m ve dalje skrivnostno klicali polnočni zvonovi, bi se nad zemfljo razpenjalo prav taB§no nebo, kakršno so občudovati o prvem božiču bethlehempki pastirji pri svojih čredah, 'babilonski svečeniki m zvezdoelovci z visokih templjev in morda oelo sam mogočni, božanski cesar Avgust iz svoje prelestne palace v femn.
Le v^akenvu petenrn človes-kenra rodn je dano, da je priča izredne nebesne prikazni, kakršno letos doživljamo mi. Zadnjikrat so jo videli leta 1682, tsorej približno takrat, ko je za-slnaii tvan Vahrazor pisal svo-po znamenito "Slavo vojvodi-ne Kranjske" ki ko je poljski junak Jan Sobieski reeevat Du-najčane pred tnrškin* krdeli. Zopet bodo videli ta redki ne-
orede in hiteli k jaslicam, kjer sta Jožef in Marija čuvala novorojenega Boga. "Gotovo je zeblo, kajne!" —	gs si
dnevi. Pastirji so pmtiR svoje ^ui pojav šele naši daljni po
^----& - - - L. 1 A. — 1 • 1____________•	f	2r 1 Iwul m. Vitrutl« 1 m. OHAA
temci, ki bodo pisali leto 2200. Ne le rvezdosloveo, ampak v»a-
M 4.
____
. "g L A B WAR ODA"-. New fee«
Tuesday, December 23, 1941
OSPOD iz KONOPIŠTA
Napisal: L WINDER. 154--
• •
Po odmoru jo nastal hlačen molk. Župan je s ponižnim in s krušen im gibom rob?- povabil prestolonaslednisko dvojico i ogleda nfefetno hišo. Moliie, z dolgimi, opotekajočimi se koraki je Franc Ferdinand stopil za županom v bogato dvo-runo, nad katero se je bočihi nirogocna kupola. Belo oblečeno dekletce je podalo Zofiji *opek cvetlic. Zahvalila se je, .se >klonila k otioku m ga pobooala po laseh. . "
Odposlanstvo muslimanskih žena je poprosilo Zofijo, naj potrudi v prvo nadstropja in §i tanfkaj ogleda razstavo, ki jo je priredilo žensko društvo visokemu obisku na čast. Zofija se je iK) kratkem obotavljanju dala odvesti v razstavni prostor. Nobene možnosti ni bilo, da bi govorila s Francem Ferdinandom v štiri oči. Hotela ga je prositi, ga zarotiti, naj zapusti mestno liiišo šele. ko bodo ceste povsem izpraznjene. Ne bo odnehala,. ne, ne bo . j .
"A «aj niioja volja ni<", ne zaleže," je v obupu pomislila, ko je sedela med ženami, in se po sili smehljala, "saj ne mojem ničesar storiti, ne bo me posldšal, spet »e l>o hotel, peljati ob špalirju. tolikanj se boji očitka strahopetnosti, ne bo se mi dal odvrniti. Pomagaj, sveta Devica, s^amo že to pot mi pomagaj!'*
Začutila je neprijetno skeleuje na vratu. "Kaj pa imam tuksjle? Ali kaj vidite?" je vprašala svojo dvorno damo. Niti >Iedu kake rano ni bilo opaziti. Toda koža, ki jo je bila bon^ba obrsnila, ni nehala skeleti
"Da le zdaj ne bi ni«* več prišlo," je rekla Zofija in <*? \ rnila k Francu Ferdinandu. .
Ta jo -tal « Potiorkom in nekaterimi časniki pri enem izmed oken mestni očetje *o «e spoštljivo držali v ozadju.
"Kaj naj torej storimo?" je rekel prestolonaslednik, ko je Zofija krenila proti skupini; "metanje bomfb bo zdaj nadaljevalo, in ko me ereeno spravijo s sveta? bodo morilca za nekaj let zaprli in ga po kaki političini intervenciji izpustili, takisto, kakor so nerpravili z morilcem- grofa Potookega."
"(Vsnrska visokost," je z #rozo rekel grof Harraeh.
i "I seveda! I kakopak!" je vzkliknli Frane Ferdinand, ki ga je spet grabila jeza "Le pazite, pri nas utegne dobiti ta-k rlovek še križec za zaritige." K
Zofija je stopila k prestolonasledniku ob stran. PolkovnikBardolff je j ovil, da spravili nevarno ranj<-ne?-a podpolkovnika Mlerizziia v vojaško bolnišnico.
"Kaj torej mislite ukreniti, da pridemo varno iz mesta?" je vprašala Zofija in se na pol obrnila & Potiorku.
"Pravkar se posvetujem, visokost," je Potiorek odvrnil. "Upam, da zdaj ni več nevarnosti; več kakor ene^a lopova, ki kam tak zločin, pač inewia ne bo, in ta edini je pod ključem. < e bi pa visokost zaradi v aim ost i vendarle rajši opustili na-• lalnje o-gl de, bi utegnilo biti najbolje, da se z vso hitrostjo neposredno vrneta v Ilidžo."
"Zakaj v Ilidžo in ne naravnost na postajo!" ie pomislil igrane Ferdinand. Izreči pa tega ni hotel, da ga ne bi imeli mi bojazljivca. .	\.
Tudi Zofija je pomfigliSa: "Zakaj v Ilidžo in ne naravnost :ia podajo?" A tudi ona ni hotela izreči svoje misli; bala se je soprogove jeze. .
Višji dvornLk baron Rumerakirch je tiho vprašal generala Pot:orka, ko ga je bil potegnil od skupine nekoliko v stran: "Ali ne bi mogli izprazniti ulic, koder bo vozil avtoiraoblL?" General se je jezno in užaljeno uprl:
"Kaj mislite, da arst.>jr mesto Lz samih moriioevf Ker je ta prekleti zločinec poizkusil atentat, naj bosta vse meisto in v«a dežela tako osumljena? To bi bil evropski škandal!"
"Kakor mislite, ekseeienea. Mi bi ta škandal nemara kar radi vzeli nase, samo da se bi nič zgodilo. A če zdi vam ta previdnost povsem odveč — tedaj i maral drug predlog. Fka-zite, d» nastopi vojaštvo in zasede vso pot!"
,lTak (Vintu neki?" j<- vzkipel Potiorek. "Vrhu teiga je pa stvar tudi tehnično neiiiogoča. Danes v mestu vobče nimamo vojantv«. Ljudje se z manevrov še niso vrnili v vojašnico. Pomislite, koliko iča-sa bi trajalo, preden bi prišli> In razen tega — v svojih blatnih, od irtanevrov umazanih uni iormah naj stoje ljudje v špalirju. carska visokost o takšni paradi?"
"Vse zanran; ta človek se hoče prikupiti dvorni kliki na Dunaju, zato ne da, da bi vojaštvo stalo pred neenakorodno prestolonaslednikovo soprogo v špalirju — in zato se moramo vsi izpostaviti nevarnosti nofega atentata," je irtalodušno pomislilI Buiflerskireih in se « potrtim duhom vrnil k prestolonasledniki dvojici, ki še nI bila končala svojciga posveta.
"Podpolkovnika Merizzija moram vsekako takoj obiskati v bolnišnici," je rekel Franc Ferdinand Zofiji, ki je bila zatajila vse pomisleke in ga jela prositi, naj se takoj odpelje z njo na postajo.
"To sem nra dolžan, izprevkieti moraš. A ti ne pojdeš z menoj."
" Brezpogojno hočem s teboj, niti -za trenutek te ne pustim samega," je rekla Zofija.
Franc Ferdinand se je nasmehnil Ln se dotaknil njpne°-a komolca.
"Kaj irt?nite, eksceienca,." je vprašal Potiorka, "ali lahko tvegamo vožnjo v vojjuško bolnišnico?"
Potiorek s temnordečlm Obrazom je dejal: "Ceeaiska visokost oso jam se predložiti, da peljemo v vojrsko bolnišnico neposredno po Aippelovem nabrežju. Če Tiapovedana vožnja po notranjem m;«tu izostane, bo to za me '-to samo pravična kazen"
" A za proroka se idr,j ne ponujate več, kaj ne?" Potiorek je pobesil glavo. . '»
Polkovnik Bardolff in baron Rnrrterskirch eta šla pred mest7.o niso, da bi odredila' vse potrdbno. Prestolonasledni-ska dvojica, Potiorek in ostali častniki so knenili za njima Pred mestno hišo je Frar.c Ferdinand za trenutek obstal na rgornji stopnici. se ozrl po Appelovem nabrežju, in po mno-nci, ki je bila obrana okrog mestne h3še, ter rekel e obrazom otedim kakor vosoik:
"Zdi se mi, da nas čaka danes še nekaj evinčenk."
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Zvezda treh modrih
(Nadaljevanje s 3. str.)
kdo, kdor ima količkaj smisla za prirodo in njene lepote, je mogel in moral opaziti letos na nabil prekrasno zvezdno, dvojico, ki .že od srede avgusta sko-ro nerazdruž.no ždi v ozvezdju Ovna in se v mogočnem, loku. noč za nočjo navidezno pomika z vso nebesno kroglo«kakor tudi 10 lun. od vzhoda proti za padu.
Vi kot pravo nebesno čudo. Mogočno z v.-z do obdaja svit-
kast obroč, ki se osrednjega telesa nikjer ne dotika. Ndč manj kot 70.000 km je širok ta prstan, ki ga sestavljajo raznoliki elrobci in skale in ki se neutruelno suče okrog težišča
To
sta kraljevska planeta Jupiter in Saturn. Okrog mogočnega Sonca, ki je več kot milijon-krat večje od naše z nieljske krogle, kroži j)o točno začrtanih vsemirskih poteh kar devet planetov z devet in dvajsetimi lunami vred. Kakor bleščeča Venera, kakor razvpiti Mars, pa oijaški Jupiter in čudoviti Saturn, je tueli naša Ztmlja le planot ali premičnica, torej temna zvezda, ki se vrti okrog pvoje osi in kroži okrog Sonca. Štiri in dvajset ur rabi, da se zavrti enkrat okrog svoje osi. pa eno celo leto. da obkroži Sonce. Tudi Jupiter, ki je ti-fiočtristokrat večji od nfš;* Zemlje in 777 milijonov km oddaljen od Sonca, tudi Saturn-ki je malo manjši pa zato dvakrat bolj daleč kakor njegov piej imenovani brat, je temna krogla, ki «e vrti in kroži o-kroi? Sonea in žari le — z odbito sončno sve-tlobo. Ker Jupiter obkroži Sonce v približ-no 12 letih. Saturn pa v 30 letih, prehiti Jupiter Saturna vsako leto za približno eno dvajsetino kroga in ga torej vsakih 20 let ujame. Takemu srečanju dveh zrvead pravimo:
konjunkcijn. Konjunkcija teh dveh največjih planetov bi to-
iej ne bila nič prMsebneyn, k r nafto-pi vsakih 20 let. Vendar je vsakih 20 let ne vidimo, ker se včasih med Zemljo iri veli
človek, ki je s silo svojega duha spoznal, da zvezek1 niso le bliščeče lučke, anifpak velikanski svetovi, da se porajajo, žive in ugašajo, da se v silnih lazdalja-h gibljejo in medsebojno privlačijo po nepisanih, ven dar neizprosnih zakonih, je vedno rojilo po glavi vprašanje. kafošna je bila zvezda Treh modrih, o kateri poroča sv. -Matej: "Videli smo Njegovo zvezdo in se mu prišli poklonit . . ."
■Kakšna naj bi bila ta zvezda, ki je s svojim sijajem očarala tri zvezdoznance, da so se dvignili na daljno pot iz Mezo potamije v Judejo?
Sprva so
mislili da .je bil to znani Hal- .	inu„
levev komet ali jepatica. ki se nja nesrečnemu človeštvu novo
Takšna je torej poslednja razlaga za zvezdo Treh modrih. Ne repatica, ampak prekrasno dvozvezdje največjih planetov Jupitra in Saturna naj bi bila bet>hlehem*ka zvezda. Ni gotovo, četudi ;e verjetno, da so učenci išli za tem dvozvezdjem v Palestino. Gotovo pa je, da sta ob času Kristusovega rojstva žareli na nebu prav ti mogočni zvezdi kakor letos in se trikrat srečali. Izredni letošnji pojav F popolnoma enak takratnemu, le s to razliko, da -sta se velika plarlnta sestala-letos v ozvezdju Ovna, o prvem božiču pa v ozvezdju Rib.
Redko prikazen, ki je varana in zanimiva z versko-zgodo-vinskega in astronomskega stališča, si do 20. februaria mogel ogledati vsakdo. Niso je videli naši dedje in pradedje, ne bodo je videli naši potomci tja do leta 2200. Ko sta se lete^ neobičajno s šla kraljeva planeta na nebu, so se tudi ne- • slučajno razšli narodi na zem-f lji. '
Pred dvema tisočletonia je sprtim in potlačenim naroelom oznanila zvezda Mesijo, mogočnega kralja ljubezni in resni e-e. Morda tudi letos ozna
Razveselite
T8TANOTLIIN
1 9 i «
z a
o ž i č
svojega prijateljae
Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda."
Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel.
Uporabite ta naročilni listek
j "GLAS NARODA", | 21G West ISth St., New York
povrača vsakih 76 let. Jaslice bi se nam želele nepopolne, če se ne nad njimi ne bi blišča!a velika zvezda z dolgim repom. Po drugi nalogi naj bi «vetopi-seniska zvezda bila tako zvana "nova zvezda." Včasih se namreč pojavijo na nebu povsem novte, ,majhne zvezde, ki jim svetloba naglo in silno narašča pa spet kmalu o slabo in izigi-nejo. Najnovejše raziskave pa SO ugotovile, da *ta ob času Kristusovega rojstva žarele na ne-b su — prav tako kakor letos — mogočna planeta Jupiter in Patu m. Modri poznavalci zvezdnatega neba ter spretni razlagavei gibanja in vplivov
kraljestvo, kraljestvo miru, lju bežni in pravice. Zato — pozdravljena zvezda Treh modrih.
Stcll a mntrnomm — ave!
-	--— *	«" » piivut
kima planetoma nahaja Sonce, j nebesnih teles so zastrnieli, ko ki nam s svojo žarko svetlobo j sta se v letu trikratne velike onemogoča, da bi videli druge konjunkcije prvič srečala: ,Tn-
zvrzele.
1Z velikimi daljnogledi more mo opazovati zvezde tudi po-! dnevi. Planeta gresta po srečanju vobče procej hitro narazen. Vsakih 260 let pa nastopi izredna konjunkcija, ka-kifaio vidimo letos. Planeta se sicer lahno premikata, vendar sta že od srede avgusta v navielezno neločljivi bližini, kakor da jih je pewezala skriv-nostna_«ila in ju ne pusti nara-Sele po trikratnem sreča
piter. zvezda vladarja neba in
zemlje, zvezda sreče in dobrote, j zvezda vzhodnih dežel — pa Saturn, zvozda mrkega božanstva. pravičnosti, časa in vre-men*kih nezgod, zvezda zapadnih dežel — torej tudi Palestine. Ko sta se zvezdi razšli pa se začetkom oktobra ponovno sestali kakor na važen posvet, jim je to pomenilo da bo na zapadli vstal mogečrn kralj. Kor je bila takratna velika konjunkcija v ozvezdju Rib, ki ko
zen. JSele po trikratnem sreča-.VV" v	KJ
nju 15. avgusta 1940. 11. okto- L . vIa<la**V ozvezdje za Pa-
--------lest i no, so bili prepričani, da se
bo veliki kralj rodil v Izraelu. Kio so trije modrijani — stoletja so jih proglasila kraljem
—	prišli meseca decemibra v Jeruzalem. sta se na jugu — torej v smeri proti Bethlehemjn
—	tretjič približali jnogočni zvezdi in tako mogli zanesljivo voditi tri modre, kakor jih naziva evangelist, na kraj Kristusovega rojstva Tako smo po zadnjih astronomskih raziskavah ln dognanjih prišli za zvezdo Treh modrih do lepe in verjetne razlage, ki se časovno in krajevno popolnoma sklada s pore>čilom sv. Mateja.
hra 1040 in 20. februarja 1941 se bosta sprli kraljevski viso-čanstvi in s? užaljeno razšli.
Tako bo impozantna zvezdna dvojica le še v mrzlih januarskih in februarskih ne>čeh kraljevala na jugozapadnem nebu
___________ ter z bohotno svetlobo in skriv
Kaj bi rekel njegova d?- nostno lego vzbujala pozornost
radovednih Zemljanov. Obe avezdi sta zelo zanimivi. O-krog gigantskega Jupitra kroži 11 lun, od katerih so štiri že tako velike, da jih opazujemo celo z manjšimi daljnogledi. Saturn se nam razkrije že v 50 do 60 kratni poveča-
R0JAK V BOLNICI.
Poznani rojak Jožef Obreza, sin znanega rojaka Franka Obreza. ter bratranec podpisanega. je bil preti nekaj dnevi nemudoma odpeljan v vojaško bolnišnico v New Orleans. La., kjer se je moraj takoj podvreči težki operaciji na žolču, katero je srečno pre**tart.
Omenjeni je zaposlen pri eni največjih ameriških parobrod-nih družb, ter ladja na kateri je zaposlen je sedaj za«idrana v pomolu New Oorleans, Ln. Kot mi sporoča, se iria zdravje obrača na boljše. Želim mu, da čimprej mogoče perpolnomn okreva, ter se povrne na svoje službeno mesto, kakor tudi želim, da činVprej mogočo zopet obišče našo ne\vyorško metropolo. Obenem m-u želim vese-j POSEBNO PRIPOROČA
Pošljite za na naslov: —
meseca (cev) "Glas Naroda"
Moje ime je:--------
Moj naslov:----^
Tukaj priložim M. za
| Pričnite pošiljate dne
^ { Za 4 mesece $2.— | Za pol leta $3.— g : Za celo leto $6.
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
PEVSKIM ZBOROM
le božične praznike ter «rfčn<* Novo leto. kakor tudi vsi moji prijatelji in znanci širom Zdr. držav in Kanade.
Pozdrav!	i
Anthonv Svet.
MIŠ UGNALA KROTILCA.
'Znani nemški krotilec zveri Leonardi je umrl za zastrupitvijo krvi. Leomvrdija, ki je dosegel 56 let, so v njegovem poslu dostikrat ranile vsakovrstne zverine, ne da bi mu to posebno škodovalo. Ko ji? pa pred kratkim čistil neki hlev. ga je ugriznila miš, katero je zasledoval. Malo rano je zanemaril in to mu je postalo usodno. .
MO NASLEDNJE MUZI KAT.TJE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica t Cleveland a.
Cena — 91M Krnil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH
NARODNIH TESM1 r» moški
Sest narodnih pesmi sa
ški zbor
Sest narodnih pesku u m-
iatil »bor ....................
» rane Venturlnl—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
KERDO JOVANfiC:
Ztotroj.......................ao
SluTKDSka ....................
PKTKB JEREB: PeUn roia; VASI-LIJ MIRK: PodoknW........Jt9
J^ORHO PRELOVEC:
Ko ao fant J« prolJ vast Alt____
Le enkrat Še .................jo
Slar« delo .................j$
HR. VOLARIČ: RuZmarln; JOS. PAVClČ: Potrkan plea ......JU
IZ ŠTABE ZALOGE pa inia mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ameriška ilovenaka Ura. (Holmar) M
Orlovske himne (Vodoplvee)___ M
Slovenski akordi, &
moških xborov (Kart Adami«) .7» Trii« mešani zbori (Glasbena Mati«) --------------------
V pepel nični noči, kan tata sa sole, »bor In orkester. (Sattner)...
M lad I nI. pesni za mladino s klavirjem (E. Adami«) ..
KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS
PRED NEPRIČAKOVANIM JAPONSKIM NAPADOM
ferdo JoTanee—I3b MLADIH LET, moški zbori .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (molki m mešani> ....
(Ameriško vojaško letališč Nicholas Field pri Manili, ki so ga Japonci nenadoma pričeli
bombardirati iz zraka.
Moški zbori
OSKAR DEV:
BarClca; OJ, moj Soče! jt lov; Kam mi, tastje, drer t raa po}-
demo o o«•*«•«•*••••••#•••»« J
OSKAR DEV:
•Srečno, ljubo« moja: Ko ptiči-. ca na tuje gre; SoCI; MoJ očka ma konjička dra; Doblv sem pisemce; Slovo; Jo v pihnila luč M
RMIL ADAMIČ:
Modra devojka {belrkranjaka.. 2(1
Vso doč prt po toči ...........jta
J ur jeva ......................^S
Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdravtea ........M
VASILIJ MTBK In A. GROBMING: Vetrlč; P« gradlnl ..........M
Dve pesmi. (Prelovee) s
»bor in solo_____________________
Nail himni, dvogiaano_________
Gorski odmevi. (Lahanmr). n. zvezek, moški abort _________
ZA TAMBURICE:
NA GORENJSKEM .TE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk..............
Slovenske narodne pesmi ta tambo-*aikl zbor (Bajok) _______
Bom iel na planince, (Bajuk).
M
Jth
M
.75
.91
ZA CITRE:
Podok za eftre. — « zvezki —
(KoieUski) _________________g__
ZA KLAVIR;
Bari pridejo. — Koratnira —__.Zt
1M narodnih pesmi za moški In metenl sbor, Kmll Adami« ....i —
FANTJE NA VASI. 18 narodnih
■a moSki sbor. Ciril Pregelj.. M
Naročilo poSljlte na:
"Glas Naroda
99
ti« WEST 18th STREET
NEW YORK. N. I.