OBRTNI VESTNIK Strokovni list za covzdisoin naoredekoJtertaiitv« Dravske banovina »OBRTNI VESTNIK« tedensko dn sicer vsako soboto tor stane: ••Metno..................Din 40 — iMtetno..................Din 20 — V^SBmezna Številka . . Din !•— Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in npravniStvo: Ljubljana, Beethovnova uliea 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi 39 ge vračajo. Ponatisbi dovoljeni Ifl 9 navedbo vira. Štev. pri poitni hranilnic podružnici v Ljubljani 10.860. XIII. letnik. V LJUBLJANI, dne 17. maja 1930. 7W'; \tr.- . Štev. 20. Obrtništvo in načrt obrtnega zakona. V 17. številki »Obrtnega Vestnika« Smo priobčili resolucijo, ki jo je sprejelo po načrtu obrtnega zakona naše olrtništvo na zboru delegatov obrtnih zadrug dravske banovine dne 23. aprila v Ljubljani. Slovensko obrtništvo je načrt zakona v glavnem sprejelo kot dober, predlagalo pa je izpremembe glede nekaterih važnejših vprašanj. To stališče je zavzela naša obrtniška delegacija tudi na zborovanju obrtniških zvez v Beogradu 26. in 28. aprila t. 1. ter pristala na podpis resolucije, ki se je izročila ministru trgovine in industrije samo pod pogojem, da se sprejmejo v spomenico v celoti tudi vse zahteve slovenskih obrtnikov. Kljub obljubi se pa to ni zgodilo. Zato je načelnik delegacije g. Josip Rebek podal ministru za trgovino in industrijo gospodu dr. Jura ju Demetroviču pismeno izjavo, ki se glasi: V razgovorih delegatov obrtniških udruženj na predkonferenei, kakor tudi na na končni seji je naša delegacija zagovarjala svoje dosledno in nespremenljivo načelno stališče nasproti načrtu obrtnega zakona, kakor to bilo soglasno sprejeto od obrtniških organizacij dravske banovine na Skupneom zboru dne 23. aprila t. 1. To svoje stališče smo izročili v posebni spomenici, oziroma resoluciji g. šefu Vašega kabineta in to 28. aprila t. 1. po končani konferenci v Beogradu. ZaTadi tega našega stališča, na katerega sem bil s svojimi tovariši iz Slovenije po sklepu ljubljanskega zbora absolutno vezan in ki ga nisem mogel niti smel spremeniti, je prišlo na konferenci v Beogradu med nami in ostalimi delegati do nesoglasja. To je razvidno tudi iz moje izjave, ki je bila priobčena v »Politiki« z dne 29. aprila t. 1. V tej izjavi, ki pa v »Politiki« deloma ni točna in katere smisel je na koncu popolnoma spremenjen, sem naglašal željo naših delegatov, naj se naš nastop ne tolmači, kakor da želimo razdvojiti obrtniške vrste. Ker smo bili glede našega stališča vezani na naše resolucije in smo vendar želeli poudariti soglasje v onih vprašanjih, kjer se ne razdvajamo, naj bi v skupni resoluciji prišlo do izraza tudi naše oddvojeno stališče* Pripominjam, da nam je bilo obljubljeno, da bo resolucija v tem smislu sestavljena in popravljena. Zaupajoč v to, da bo tako storjeno in ker so zaradi pomanjkanja časa zahtevali podpise, smo pod gornjim pogojem podpisali že v naprej tiskano resolucijo. Kakor vidim in naknadno ugotavljam, ta resolucija ni bila izročena Vašemu blagorodju z vsemi dogovorjenimi dopolnitvami in spremembami. Zato nosi resolucija podpis v obliki in vsebini, ki jo v bitnih točkah nismo sprejeli in ki je nismo mogli in smeli odobriti v imenu slovenskega obrtništva. Čast mi je, gospod minister izjaviti vam, da izvolite ne glede na navedeno resolucijo in objave v listih upoštevati, da je stališče slovenskega obrtništva nespremenjeno, da smatra sestavljeni načrt obrtnega zakona za dober, da ga je pa treba izpopolniti samo v nekih važnih vprašanjih, ki so navedena v naši resoluciji od 23. aprila t. 1., nadalje, da se ta načrt pod nobenim pogojem ne sme umakniti, marveč, da se po predloženih spremembah in dopolnitvah čim prej uzakoni. Kakšno je stališče, ki smo ga zavzeli na zboru obrtniških udruženj v Beogradu, dokazuje tudi glasilo obrtniških udruženj dravske banovine »Obrtni Vestnik« od 3. maja t. 1. Pripominjam, da sem se kot zastopnik slovenkega obrtništva na beograjski konferenci obrnil tudi na merodajne činitelje, da bi dobilo naše pravo stališče napram načrtu obrtnega zakona izraza tudi v beograjskih listih. Strinjam se s tem, da se ta moja izjava lahko izjavi. Prosim Vas, velespoštovani gospod minister, da blagovolite ohraniti našemu obrtništvu svojo naklonjenost tudi v prihodnje. Obenem izvolite sprejeti izraze mojega globokega spoštovanja. Josip Rebek 1. r. Da slovensko obrtništvo ni osamljeno, se razvidi iz izjav, ki so jih podale ugledne obrtniške organizacije iz Hrvatske in iz Vojvodine. Številna hrvatska strokovna udru-ženja, ki imajo svoj sedež v Zagrebu, in hrvatski obrtni zbori so odločno izjavili, da ne soglašajo s stališčem beograjske konference in da v načelu odobravajo načrt novega obrtnega zakona. Obenem protestirajo proti postopanju nekaterih ljudi, ki se izdajajo za predstavnike vsega hrvatskega obrtništva, dasi te pravice nimajo ter zastopajo le jako majhen del obrtništva. Novosadska zbornica, ki je že pred tedni v izjavi k zakonskemu načrtu poudarjala, da je treba zakon z gotovimi spremembami sprejeti, zagotavlja sedaj v pismu, naslovljenem na trgovinskega ministra, da »zbornični član g. Ciglih ni bil pooblaščen zastopati novosadske zbornice, odnosno njene obrtne sekcije na beograjski konferenci in da je bilo beograjski zbornici kot sklicateljici konference sporočeno, da novosadska zbornica na konferenco ne bo poslala nobenega zastopnika. Na področju te zbornice je okrog 20.000 obrtnikov, ki so organizirani v 69 udruženjih in z neznatnimi izjemami pozdravljajo zakonski načrt kot osnovo za izenačenje obrtne zakonodaje. Nasprotno stališče zavzema le 7 udruženj. Ugotovljeno je, da zahtevata dve tretjini povsem samostojnih in neodvisnih obrtnikov novosadskega področja, da ostane zbornica brezpogojno še nadalje skupno javno-pravna ustanova. Tudi pri tozadevni razpravi v novosadski zbornici sta se od 16 prisotnih članov obrtne sekcije le dva izjavila za ločene zbornice. Osiješka zbornica je v pismu gosp. trgovinskemu ministru izjavila, da podpredsednik zbornice in podpredsednik Saveza hrv. obrtnikov g. Ivan Aničič na konferenci v Beogradu ni sodeloval v imenu osiješke zbornice, ki zastopa stališče, ki ga je zavzela konferenca zbornic 30. aprila v Beogradu. Tudi velikobečkereška zbornica izjavlja, da je predsednik gosp. Dušan Malbanski ni imel pooblastila, da sprejme- resolucijo beograjske Obrtne zbornice glede načrta obrtnega zakona. Na anketah in na plenarni seji te zbornice nobeden obrtnik ni zahteval, da naj obrtni zakon vsebuje tudi določbe o ustroju zbornic. Ba-naška obrtniška udruženja so se na skupščinah pret. meseca odločila za skupne zbornice. Končno je omeniti še stališče go-stilničarstva. Obe zvezi gostilničarskih zadrug dravske banovine sta zavzeli k zakonu enako načelno stališče, kakor ostali obrtniki. Tudi Savez gostilničarjev v Zagrebu pravi v svojem brzo-javu ministru trgovine in industrije, da obrtni zakon načelno odobrava ter želi le gotove dopolnitve za gostilničarje. Ves potek tega vprašanja kaže, da z odklonilnim stališčem, ki ga je zavzela Zanatska komora v Beogradu napram načrtu obrtnega zakona, obrtništvo v naprednejših in razvitejših delih države ne soglaša. Zato je jasno, da bo moral s tem računati tudi minister trgovine in industrije. Znižanje obrestne mere. Pred kratkim smo poročali v našem listu, da je v Angliji, Ameriki in Franciji obrestna mera izredno padla. Tako je n. pr. Francoska banka znižala diskontno stopnjo na 2-5%. Te nižine ni dosegla že več desetletij sem. Eden glavnih vzrokov je bil velik polom vsled padca delnic na new-yorški borzi, ki je potegnil za seboj ne samo ves denarni trg Amerike, temveč je uplival tudi na evropska denarna tržišča. V tem gibanju svetovnega trga seveda naša država ni mogla ostati izolirana. V Jugoslaviji se že drugo leto pojavlja obilica denarja v denarnih zavodih. Denarja dobiš na posodo kolikor hočeš, seveda če nudiš dobro jamstvo. K nasičnosti denarnega trga je mnogo pripomogla tudi naša lanskoletna aktivna trgovska bilanca. Z izvozom je prišlo v državo mnogo denarnih sredstev. Dočim v Sloveniji položaj še ni tako napet, ker so obresti za posojila in vloge kolikortoliko odgovarjale razmeram, pa je došla obilica denarja tem občutneje do izraza pri hrvatskih in srbijanskih bankah. Velika višina obrestne mere za kredite se ni mogla več vzdržati in začelo je padanje. Ker pa se istočasno ni zniževala obrestna mera na vložen denar, se je razlika med obema obrestnima merama že tako zmanjšala, da ni mogla več zadostovati za kritje režije in primernega dobička. Pod pritiskom teh razmer so bili denarni zavodi prisiljeni začeti akcijo za znižanje obrestne mere na vloge, da spravijo te obresti v sklad z znižanimi obrestmi na kredite, ki jih bo treba še bolj znižati, ako hočejo s svojimi kapitali na trg. Kaikor poročajo iz Zagreba, so po daljših pogajanjih zagrebški denarni zavodi prošle dni sklenili, s 15. majem znižati obrestno mero na vloge, in sicer za vloge na knjižice brez odpovednega roka na 5-5%, za konto-korentne vloge na 5% in za vezane vloge do največ 7%, vse bruto, tako da se ima odbiti še rentni davek. Z novo ureditvijo kartelne obrestne mere na vloge, ki. velja tudi za vse podružnice zagrebških denarnih zavodov na teritoriju bivše Hrvatske in Slavonije, je prišlo do priličnega izenačenja nasproti obrestni meri, ki velja v Sloveniji že nekaj let. Nova obrestna mera se bo pričela računati za vse nove vloge, dočim se bo obrestna mera za stare vloge sčasoma prilagodila novemu stanju. Kakor se v poučenih krogih zatrjuje, je tudi znižanje diskontne stopnje Narodne banke že gotova stvar (diskontna stopnja se ima baje znižati od 6 na 5-5%). Vrhu tega je znano, dai bo tudi tu Državna hipotekarna banka, ki ima pri centrali kakor tudi pri podružnicah enotno 6% obrestno mero, znižala to obrestno mero za pol odstotka ali celo za en odstotek. Nova določitev obrestne mere za vloge pri zagrebških denarnih zavodih pomeni baje le začasno ureditev, češ, da ni izključeno, da bo še letos prišlo do ponovnega znižanja. Smatramo, da to gibanje na denarnem trgu prinese koristne sadove za naše gospodarstvo, osobito za naše obrtništvo. Pri sedanjih visokih obrestih je bil napredek obrta podvezan. Kdor je moral delati preveč z bančnim kreditom, ta se ni mogel izlepa izkopati iz dolgov. Proizvodnja je bila dražja. To pa se je čutilo pri konkurenci z inozemskimi izdelki, ki so bili producirani s cenejšim kapitalom. Zato moremo le z veseljem pozdraviti, da vendar enkrat nastopajo časi, ko se normalizirajo razmere tudi na našem denarnem trgu. Važna odločba za čevljarje. Mestni magistrat v Mariboru je svoječasno kljub protestom mariborskih čevljarjev in kljub izjavi zbornice TOI, ki je zastopala stališče čevljarjev izdal trgovski tvrdki H. J. Turad v Mariboru obrtni list za prost obrt prevzemanja obrti radi oskrbe popravila. Proti tej odločbi je vložila Zadruga čevljarzjev v Mariboru pritožbo, ki jo je podprla tudi Zbornica TOL Pritožba je imela popoln uspeh in ban je podelitev gori omenjenega obrtnega lista razveljavil radi nepravilne uporabe zakona z odločbo z dne 31. marca 1930., VII. No. 1591/1, ki v razlogih pravi sledeče: Veletrgovina z oblačilno konfekcijo H. J. Turad v Mariboru je z vlogo z dne 13. novembra 1927 prijavilo izvrševanje 'obrtnega prevzemanja obu-tja v svrho prevzemanja popravila«, ki naj se kot prost obrt vzame na znanje. Svojo prijavo je podprla tvrdka z navedbo, da je v posesti obrtne pravice za trgovino s čevlji že od leta 1886., tedaj iz časa pred uveljavljenjem novele k obrtnemu redu z dne 5. II. 1907., drž. zakon št. 26, ki je v § 38 a), odst. 4., predpisal, da kon-fekcijonarji nimajo pravice sprejemati naročila za popravilo čevljarskega blaga oziroma oblek, Z odločbo z dne 16. XI. 1927, št. 30895/1927 je mestni magistrat mariborski odklonil sprejem te prijave na znanje pozivno na cit. določilo § 38 a) o. r. in, ker smejo prevzemati obutev v poravilo le upravičeni čevljarji* Tvrdka H. J. Turad se je razen tega leta 1925. preosnovala in si je pridobila obrtni list za trgovino s čevlji Oskar Turad dne 20. IV. 1925, št. 89/2; ta tvrdka pa se ne moro pozivati na pridobljene pravice iz 1. 1886. Tudi ta tvrdka se je pozneje preosnovala v družbo, ni se pa Še prijavila obrt-? nemu oblastvu radi vpisa v obrtni register. Le-to odločbo je veliki župan mariborske oblasti z dne 18. X. 1928 O. br. 2560/2 razveljavil z naročilom, da obrtno oblastvo I. stopnje v stvari vnovič postopa. Ker je tvrdka H. J. Turad svojo prijavo omenjenega obr-ta dne 30. X. 192 8 po poslovodji Fuchsu Albertu ponovila, je izdalo mestno 'načelstvo izpodbijani obrtni list S tem pa se je zakon nepravilno uporabil. Iz motivnih poročil k obrtni noveli iz 1. 1907 se vidi, da je bil namen določila v 4. odst. § 38 a) o. r. zaščititi proizvajalne obrte, da jih ne bi ogrožali trgovinski obrti. Trgovcem se je zabranilo, da bi prevzemali naročila na popravila obutev oziroma oblek. Načelno je treba pripomniti, da trgovinski zakonik ne določa, ali in kdaj se kako obrtno ali trgovinsko opravilo iz javnih ozirov dopušča ali zabranjujejo, temveč ureja to materijo le obrtni red, (čl. IV. razglasnega patenta z dne 20. decembra 1879, drž. zak. 227). Obrtni red v čl. V cit. razgl, patenta statuira izjeme in našteva opravila, ki ne spadajo po določilu obrtnega reda ter v točki f) navaja tudi opravila posredovalcev ter »vsa podjetja za posredovanje zasebnih opravil v drugih kot trgovskih opravilih.« Pod posredovanjem zasebnih opravil pa je razumeti posredovanje med tretjimi, oziroma sklepanje kupčij za tuj račun. V konkretnem primeru ni dvoma, da gre za tako posredovanje, vpraša se pa, ali je prevzemanje naročila na popravila, ki naj jih oskrbe upravičeni obrtniki, trgovski posel, ki se kot prost obrt lahko prijavi in vzame na znanje. Prevzemanje popravil in njih izvršitev ni trgovski posel, če ne presega obsega rokodelskega obrata (člen 272, t. 1. trgovinskega zakonika). — Prav tako ni trgovski posel prevzemanje naročil na poravila in njih oskrba po upravičenih obrtnikih v zrni slu čl. 271 in čl. 272 trgovinskega zakonika. Ne gre namreč tu niti za absolutne trgovske posle, ker ne gre za nabavo (t. j. odplatno pogodbeno opravilo v svrho pridobitve lastnine, glej Staub-Pisko, komentar, zvezek II., stran 2) v svrho prodaje niti za prevzem prodaje nabavljalnega blaga. Ne gre pa tudi za relativen trgovski posel, ker se ne prevzema naročilo na obdelavo v lastni delavnici; kolikor pa gre tu za posredovanje (čl. 272, t. 4 trg. zak.), ne gre za posredovanje trgovskih opravil, kakor je omenjeno v uvodu k temu odstavku. Prevzemanje naročil na popravila bi moglo biti le akcesoričen trgovski posel, t. j. takšen, ki se ne izvršuje samostojno ali obrtoma, temveč, ki ga vrši trgovec v obratu drugega glavnega trgovskega obrta. Poslednje pa je z določilom § 38 a, odstavek 4, o. r. izrečno zabranjen. Iz teh izvajanj sledi, da se prevzemanje naročil na popravila čevljev, oziroma oblek ne sme vršiti v kakem trgovinskem obratu (kot akcesoričen trgovski podel), ker je to s pozitivnim določilom obrtnega reda izrečno za-branjeno. Ne more pa se niti prijaviti kot prost trgovski obrt, ker ne gre za izvrševanje trgovinskega posla, temveč za posredovanje v zasebnih, netrgovskih opravilih, ki je v zmislu čl. V. razgl. patenta k o. r. izvzeto iz določil obrtnega reda. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer. Stavbeni les (trami) popolnoma suh, za takojšnjo uporabo vedno v zalogi pri I *• družbi Z 0. z. »ILIRIJA Ljubljani, Dunajska c, 46 Ing. I.: železobetonske plošče. V svrho poenostave statičnih računov, zlasti radi tega, da jih zamore vsak podjetnik sam izvršiti in mu radi tega ni treba iskati kjerkoli pomoči za enostavne konstrukcije, sem sestavil naslednji članek s tabelo. Vse komplicirane račune pa priporočam, da praktični podjetnik izda v delo vedno strokovnjaku, ki mu jamči nele njih točnost, ampak tudi ceneno izvršitev. Enako stavim interesentom na razpolago detajlno tabelo, iz katere lahko točno uvidijo potrebne sestavine za vse momente. Po nemških predpisih za železobe-ton, ki veljajo tudi pri nas, računamo momente za plošče: prostoležeče: Vi, ql2; kaiitinuirlične: z vatami v kraj. poljih l/12 ql2; z vatami v sred. poljih x/18 ql2; nad podporami ob kraj. polju l/9qP; nad podporami ob ostalih poljih 1/10 ql2;plošče brez vat v poljih V« inl/i5 qi3- Vate je vedno priporočljivo nameščati tam kjer so potrebne, ker se s tem konstrukcija znatno zmanjša, zmanjša teža in prihrani na betonu in železju. Več armature kakor je račun zahteva, kakor tudi vate, kjer jih ne zahteva, se z ozirom na gospodarstvo ne priporoča dajati, kajti kar je enkrat zabetonirano, je za gospodarstvo izgubljeno. Če je zlasti železje točno vloženo, se katastrofe ni nikoli bati, to pa mora biti vedno princip. Enako mora biti beton dobro in enakomerno obdelan, kajti veliko več se greši na neenakomerni obdelavi, 'kakor na pomanjkanju cementa. Ako se izračuna moment po gornjih formulah, morete iz naslednje tabele takoj razbrati druge potrebne elemente. Tabela je sestavljena na temelju T = 12u0/i0• Na željo se dobi potom uprave točnejša do 10.000 kgm. kgm cm cm2 m d ’ pž ■ y 100 5-00 2*26r' 120 5-5 2-50 140 6-0 2-69 180 6-5 .2-88 . 180 7-0 U-05 200 7-0 3-30 240 7-5 3-54 2 SO 8-0 3-80 300 8-5 3-95 400 9-5 4-55 500 11-0 5-00 Primer: Obtežba ■= 600 kgm2, L = 2-00, M - Hb X 2'G02 X 600 = = 300 kgm, d == 8‘5, fž 3‘95 cm2. le račane in načrte za železobetonske, lesene in železne konstrukcije izvršuje po zmerni ceni konstruktor naj večjih sodobnih stavb. Naročila pod „Inženjer“ sprejema up.ava lista, LJUBLJANA, Bethovnova ulica 10. 11 kovaške stroke. Zadruga kovinarjev, kovaški odsek, v Ljubljani, je prejela na svoj dopis >/čehoslovaškemu državnemu udruženju kovaških in podkovskih zadrug . v Pragi tale zanimiv odgovor o gospodarskem in strokovnem položaju kovaškega obrta v Čehoslovaški: Dragi kolegi! Zahvaljujemo se Vam za poslani dopis. Poizkušali smo že v preteklem letu navezati stike s kako strokovno organizacijo v Jugoslaviji in smo se obrnili na naslov: Industrijska zbornica Beograd SHS, s prošnjo, da nam naznani naslove tamošnjih kovaških organizacij, a odgovora nismo prejeli. Enako bi radi spoznali razmere naših kolegov kovačev pri Vas, zato nam je Vaš dopis zelo dobrodošel. ■ Tudi pri nas je radi razširjenja auto-mobilov oškodovana naša-obrt, zato se morajo naši člani prilagoditi razvoju moderne tehnike. Nekateri se pripravljajo za popravljanje automobilov. Za te prirejamo šesttedenski tečaj, da bi si pridobili najpotrebnejše opoznavanje automobilov in motorjev. Poleg tega objavljamo v našem strokovnem listu tudi članke o automobilih. Od oblasti smo preskrbeli kovačem dovoljenje za popravljanje automobilov. Drugi se pečajo s popravljanjem poljedelskih strojev in orodja (brana, plug itd.). Tudi za te prirejamo v nekaterih delavnicah tečaje. Predvsem v mestih so se kovači specializirali za kovaška stavbena dela, odnosno za izdelavo orodja za trgovino (kladiva, sekire 'itd.). V celoti je padec dela vendar občuten, tako v mestu, kakor na deželi, čeprav se na deželi konj ne umika tako hitro automobilu (motorju). Za vajence prirejamo strokovno vajenško šolo, kjer se poleg literarnih predmetov poučuje tudi znanost o materialu, o automobilih, motorjih in kovaštvu, v raznih delavnicah pa se uče ražnih del z ognjem in strojem. 'Kdor loče samostojno izvajati kovaško obrt mora absolvirati 8 tedenski državni podkovski tečaj in napraviti podkovsko skušnjo. Strokovna organizacija se zelo dobro razširja. V vseh krajih imamo strokovna društva, katerih je na Če- škem 110, na Moravskem 45. Samo na Slovaškem je organizacijsko življenje slabše radi zatiranja Slovakov v dobi madžarske vlade. Okrajne organizacije so združene v deželni zvezi, ki šteje v Pragi 6000 članov in v Brnu 3000 članov. Izdajamo časopisni vestnik (Vestnik kovačev in podkovačev — podkovski kovač) dvakrat na mesec. Bil bi iVjam zelo hvaležni, če bi nam tudi Vi poročali o razmerah pri Vas, kakor tudi o razvoju organizacije, o gospodarskih razmerah kovačev in podkovačev. Radi bi vedeli, na kak način je pri Vas poskrbljeno za vzgojo vajencev in za strokovno izobrazbo članov. Ali so organizacije enako kot pri nas in da-li imajo kovači svoj lastni časopis. Za uslugo se Vam zahvaljujemo v naprej in smo nasprotno pripravljeni dati podatke ter nasvete pri ustanovitvi šol ali prirejanju kurzov. S kolegijalnim pozdravom František Komurka, 1. r., starosta. 'Priobčujemo ta dopis, ki nam kaže pota, po katerih 'bodemo morali hoditi tudi mi, ako hočemo, da se bo nam kovačem v Jugoslaviji godilo bolje, kakor doslej. O stvari bodemo še izpregovorili. Razstava pohištva bo na željo občinstva zopet prirejena na ljubljanskem jubilejnem velesejmu. Mizarski mojstri bodo tudi tokrat kompaktno razstavili svoje izdelke. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti ter po zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in jedilne oprave, nadalje pisarne in drugo od najpriprostejše do najfinejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v polnem obsegu jamči, tako za kakovost in prvovrstnost lesa, kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa. Vsak razstav-ljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vsa tostvar-na pojasnila. Taike razstave so hvale vredne. Prepričale bodo javnost, zlasti tujce, da pri nas mizarski izdelki niti najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov so pa v vsakem pogledu več'kot konkurenčne. 10-letnica .Obrtnega društva na Jesenicah z velikim taborom in razvitjem lastnega prapora se vrši letos dne 10. avgusta. Kaj je novega Borzno poročilo. Tuje valute so stale v prošlem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13‘53, Budimpešta (pencjo) 9-90, Curih (švicarski frank) 10-96,' Dunaj (avstr, šiling) 7-99, London (funt) 27S-36, Newyork (dolar) 56-57, Pariz (franc, frank) 2-22, Praga (Češkoslovaška krona) 1-68, Trst (italijanska lira) 2-97. Jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič je bi} izvoljen za predsednika Sveta Društva narodov za konferenco, ki se pravkar vrši v Ženevi. Davčne ugodnosti za hotelska podjetja se nameravajo uvesti s posebnim zakonom, ki ho nudil tem večje olajšave, čim večji in modernejši bo hotel. Zakon o izseljevanju in priseljevanju je v osnutku izdelan ter se nahaja v razpravi ipred Vrhovnim zakonodajnim svetom. Poostreno davčno postopanje 'proti zadrugam (gospodarskim in pridobitnim), ki so po pravilih omejene na prodajo ali dobavo samo svojim članom, je odredilo fin. ministrstvo na opozoritev trgovinskega ministrstva, ker pogosto prodajajo blago tudi nečlanom. Zadnji veliki župan ljubljanski dr. P. Vodopivec je po daljši bolezni umrl dne 10. maja t. 1. v Ljubljani. Zakon proti nelojalni konkurenci je stopil v veljavo 11. maja t. 1. (Podrobnejšo vsebino objavimo v posebnem članku). Ustanovitev unije evropskih držav predlaga na mednarodni konferenci v Ženevi francoski predstavnik Briand,' ki je v ta namen sestavil posebno spomenico, katero je poslal poedinim vladam ter bo v kratkem objavljena. Privilegirana izvozna družba je imela 12. t. m. v Beogradu svoj prvi občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika gen. direktor Hipotekarne banke Gjuričič, v upravo pa iz Slovenije dr. Vlad. Glaser in Alfonz Besednjak iz Ljubljane. Konferenca gospodarskih zbornic se vrši 25. in 26. maja t. 1. v Dubrovniku ter bo imela na dnevnem red« razen važnih gospodarskih vprašanj tudi vprašanje Zbornic za trgovino, obrt in industrijo. Zgradbo nove carinarnice v Ljubljani je finančni minister odobril z ome-jetvijo, da stroški ne smejo znašati več kot 25 milijonov dinarjev. -Naša trgovinska pogajanja z Avstrijo potekajo ugodno ter se predvideva, da bodo Avstrijci pristali na koncesije za naš uvoz kmetijskih pridelkov proti našim koncesijam za nekatere izdelke avstrijske industrije. Zveza sodavičarjev se je ustanovila v Beogradu ter predložila svoja pravila v odobritev notranjemu ministru. Novi vinski zakon stopi v veljavo 18. junija; ministrstvo poljoprivrede je poslalo zbornicam v izjavo načrt pravilnika o izvrševanju vinskega zakona. Konferenca o obrtnem zakonu se bo vršila v drugi polovici maja v trgovinskem ministrstvu, ki bo pozvalo nanjo vse zbornice za TOI in uglednejše obrtnike, trgovske in industrijske korporacije. Brezposelnost v Nemčiji se je sicer omilila, vendar pa statistika še vedno izkazuje nad 2 milijona brezposelnih delavcev. Obrtniški kongres se bo vršil 15. junija v Beogradu. Posvetovalni odbor pri direkciji drž. železnic v Ljubljani je sklican na svojo prvo sejo, na kateri se bo razpravljalo o voznem redu, tarifnih vprašanjih, industrijskih tirih, ležarinskih prostorih i. t. d. 29 milijonov litrov vina smo popili lansko leto v Sloveniji, državne trošarine pa smo plačali od vina 23-1, od piva 6-8, od žganja 3*5, od špirita pa 5 milijonov Din. Železnico od Kosova preko Črne gore do Kotora namerava zgraditi neka angleška družba, ki ima v zakupu svinčene in cinkove rudnike Rade Pašiča v Južni Srbiji. Nažrt zakona o zbornicah za trgovino, obrt in industrijo je v ministrstvu trgovine in industrije že izdelan ter ga bodo v kratkem fdobile v izjavo poedi-ne zbornice. MEDIČ - ZANKL tvornlce olja, Arneža, lakov Irt barv (bofa) d. K o. z. Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Medvode - Domžale Podružnice in skladIS£a: Maribor, Novlsad ,Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vso vrsto lakov in cmajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nij&ac, steklarski kit, čopiče znamke „MeraklM in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za obrtnika, trgovino, industrijo, m železnioa, pomorstvo in zrakopisvatva p* aoHihrib cenah in tožni poatraft Zakon proti nelojalni konkurenci. Z 11. majem je dobil obvezno moč $akon proti nelojalni (umazani) konkurenci. Naše obrtništvo je v veliki ®eri interesi rano na tem zakonu, ker 36 2 njim izpopolnjujejo dosedaj pomanjkljiva določila za zaščito poštenega in solidnega poslovanja. Seveda se ne sme misliti, da bo ta *&kon ščitil pred konkurenco sploh. Zato naj se spametujejo oni, ki milijo« da bo pod ta zakon spadalo sploh vse, kar jim v poslovanju ni Prijetno. Da bodo naši obrtniki na jasnem, za kaj gre, hočemo v naslednjem podati vsebino nekaterih glavnih določil iz tega zakona. Zakon ima predvsem splošen predpis, ki se nanaša na vse one primere Umazane konkurence, katerih kasneje izrecno ne našteva. — Ta splošni predpis (§ 1) se glasi: Kdor v trgovinskem poslovanju zaradi konkurence stori delo, ki ni v skladu z dobrimi običaji in bi moglo Odškodovati drugega konkurenta, se $tfte obtožiti. Namen obtožbe je zabra-niti taka dejanja, preprečiti s tem nastali položaj in nadoknaditi povzročeno škodo. Nato slede poedini primeri kaznji-Ve konkurence in sicer: Kdor o razmerah svojega ali tujega podjetja objavi ali govori karkoli, kar bi moglo povzročiti zmoto ali zmešnjavo in dati s tem podjetju prednost ^•konkurenci na škodo drugim konkurentom, je lahko tožen zaradi pre-P°Vedi razširjanja takih vesti, na odstranitev nepravilnega stanja in na povračilo storjene škode. 1. Umazana reklama. To se nanaša na podatke o blagu, tržišču, o prodajnih pogojih, o obsegu podjetja, o odlikovanjih itd. 2. Neresnična označba blaga, ki bi Ustvarjala zmotno mnenje glede krajevnega izvora ali predmeta. 3. Obrekovanje, če razširja kdo o konkurentu ali njegovem podjetju itd. vesti, ki bi mu mogle škodovati, Pa ne more dokazati resnice. 4. Zloraba označbe tujega blaga (ime, firma, znak itd.) če more povzročiti zmoto. 5. Podkupovanje osebja konkurente, da s tem doseže prednost v konkurenci v škodo konkurenta. 6. Zloraba in izkoriščanje tajnosti ^ produkciji in trgovini po uslužbencih in 7. Nelojalna konkurenca potnikov, Agentov ali zastopnikov. Končno je jako važna določba §§ 32 in 33, ki gpvprita .p tako^vanih premijskih poslih in pošlih po kuponskem sistemu. Premijski posli ali darila. Zabranjeno je v trgovini ali. izvrševanja kakega dela ali posla-gospodarskega značaja obljubljanje ati dajanje nagrad v denarju, v blagu ali v ; kaki drugi oblici v svrho privabljanja kupcev in to rie glede na način pridobivanja take nagrade, bodisi potom sreče ali neposrednih premij. Niso pa prepovedane bonifikacije, zakadi plačila pred dospelostjo plačilnega roka (skonto), popusti pri- takojšnjem plačilu v gotovini, običajni Rabati, običajno dajanje daril stalnim kupcem ob novem letu ali sličnih Prilikah in običajni reklamni dodatki v kupljenem blagu. Prepoved kuponske trgovine. Prepovedano je v poflovnem prp-flaetu vršiti prodajo potom pogodb, s kateripii ,se kupcu obljubuje ugodna nabava blaga pod pogojem, da na Podlagi izročenih kuponov, ki vsebu- jejo pogoje, privede ponudniku druge' 'kupce, ki stopijo s podjetjem v enake pogodbene odnošaje, prepovedano -je tudi kupovanje po tem sistemu in so '$se take pogodbe neveljavne. V primerih § 1 in točk 1. do 7. ima pravico tožbe na povračilo škode in izgubljenega dobička edinole oškodovani konkurent. Možna je tudi obsodba na plačilo odškodnine za osebno žalitev in osebne škode do dinar- 100.000. Kdor zlobno toži, se lahko kaznuje z globo do 50.000 Din. Razsojajo o odškodnina trgovinska sodišča. Zastaranje nastopi v šestih mesecih; najkasneje v treh letih. Poleg civilne obsodbe na odškodnino zadene krivca še kazen do dinarjev 50.000 ali z^por do enega leta ali oboje obenem, lahko pa tudi Še izključenje od vseh javnih licitacij. Kdor se pregreši s prepovedanim dajanjem premij (daril) ali kuponsko kupčijo, se kaznuje od sreskega načelnika z globo do 1500 Din ali zaporom do enega meseca ali z obojem. V dvomljivih slučajih zaslišujejo oblasti za mnenje Zbornico TOI. I. Mihelčič star. O elektrifikaciji Dravske banovine. (Nadalj evanj e.) V letu 1920. je zgradil litijski trški odbor električno omrežje ter napravil javno razsvetljavo za trg Litijo. Električni tok je dobival iz topilnice, katera se je nahajala v Zagradcu poleg litijskega kolodvora. Topilnica je takrat še obratovala, na žalost pa danes to podejtje stoji. Istočasno se je seveda instaliralo tudi po hišah 80 odjemalcem električnega toka 500—600 žarnic. — Litija dobiva sedaj tok iz parne žage gosp. Franca Kunstlerja v Litiji. Leta 1921. je zgradil svojo elektrarno g. Matija Miklavžina v Preserjah pri Braslovčah. Tok oddaja trgu in občini Braslovče. Delazmož-nost generatorja znaša 32 KS, napetost vrtihiega toka pa 220/380 voltov. Konsumentov je 80 s 500—600 instaliranimi žarnicami. V istem letu je zgradil v Šmartnem ob Paki g. Oskar Warsberg elektrarno z delazmožnostjo 40 KW. Tok je vrtilni, njega napetost 220/380 in ga oddaja občini Šmartno ob Žaki. Žarnic je instaliranih 300—400. Leta 1921. se je tudi ustanovila električna zadruga v Zagorju ob Savi. Zadruga je začela graditi električno omrežje in je postavila 3 transformatorske postaje. Tpk dobiva iz rudnika Trboveljske premogokopne družbe v Zagorju ob Savi. Tok oddaja krajem Zagorje, Selo in Toplice za razsvetljavo kakor tudi za pogon mptorjev. Konsumentov je 165, instaliranih žarnic pa 1600—1700 poleg več mptorjev. Leta 1922. je zgradila Zadružna elektfana v Ormožu svpje električno omrežje in je postavila transformator za 76 KW. Tok dobiva od falske elektrarne, oddaja pa ga odjemalcem v Ormožu in v vasi Hardek. Število odjemalcev električnega toka znaša 122, instaliranih žarnic pa je 1500—1600. V istem letu se je ustanovila Zadružna elektrarna v Hrastniku, ki je zgradila svoje omrežje in postavila transformator za 37 5KW. Tok dobiva iz rudnika Trboveljske premogo-Jcopne družbe v Hrastniku in ga od-xlaja vasem Hrastnik, Praprptno, Dol in Bmica. Konsumentov ima 55 z 800 ,40<8OO i»s.WixWipi Jamicami. (Nadaljevanje sledi.) t Marija šega. Pred kratkim je umrla v Ljubljani krojačica Marija Šega. Pokojnica je bila med onimi, ki so se pred 40 leti prizadevali, da dobe krojači in kro-jaeice v Ljubljani svojo strokovno zadrugo. V zadrugi je potem dolgo vrsto let kot odbornica zastopala interese krojačic, sodelovala pri pomagalskih preizkušnjah in se marljivo udejstvovala ob vsaki priliki, kadar je to potrebovala zadruga. V svoji stroki je bila res mojsterca, ne le po imenu, temveč tudi po svojem strokovnem znanju, katero je ve9tno izpopolnjevala ves čas svojega obratovanja tako, da je bila v svoji stroki res na vrhuncu. Svoje strokovno znanje ni porabljala te ža to„ da zadovolji odjemalke, temveč v veliko večji'meri, nego ji je to nalagala dolžnost, tudi za to, da res izuri v svoji stroki tudi svoje pomočnice in vajenke, za katere se je po materinsko brigala. Dolga je vrsta krojačic, ki je tekom njenega dolgega obratovanja izšla iz nje-ne’ velike delavnice. Vse so jo pa vedno globoko spoštovale in se v velikem številu udeležile njenega* pogreba, da počastijo njen spomin. Gin-ljivo pa je bilo, da so se njenega pogreba udeležile tudi njene odjemalke,! dame iz najboljših ljubljanskih krogov v tako obilnem številu. — Kol skromna obrtnica si je pokojnica znala pridobiti zaupanje svojih odjemalk, ki so v njej spoštovale obrtnico, ki je skušala jih zadovoljit L po svojih najboljših vesteh in je bila njihova nesebična svetovalka v toaletnih zadevah. Zadruga in z njo vsi, ki so jo poznali, ohranijo blago pokojnico v najboljšem spominu. I. K. Ise organizacij Obrtno društvo v Šoštanju ima stvoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 1. junija 1930 ob 13. (1.) uri v dvorani, ki »e bo javila pravočasno na osebnih vabilih. Na tem občnem zboru se-bodo razpravljala vsa vprašanja, tieoča se obrtništva. Zato je udeležba na zboru z vse obrtništvo šoštanjskega zadružnega okoliša neobhodno potrebna. Vse cenjene tovariše vljudno prosimo, ako imajo kake strokovne knjige odveč, da jih podarijo društvu za obrtno .knjižnico in čitalnico, knjige naj prineso s seboj na občni zbor in jih tam izročijo društvu. Upamo, da smo z določitvijo časa ustregli vsem tovarišem, ker imajo ugodne vlakovne zveze in ker imajo predpoldne zbore svojih zadrug. Pričakujemo, da priredi obrtna nadaljevalna šola v Šoštanju vajenski izlet v Ljubljano, kjer si nameravajo ogledati tamošnio obrtno in srednjo tehnično šolo ter razne druge institucije. Čas izleta se bo določil kasneje. Vsi, ki .hi se izleta udeležili, naj to javijo društvu. Obrtna zadruga oblačilcih Strok v Šoštanju je imela dne 4. maja 1930 odborovo sejo, na kateri se je med drugim razanotrivalo o vajenskih zdravniških preiskavah, a vajensko- pomačnišilrfv,^^u|n^ah h»katerim so se pripustile tri 'kandidatmje-sIvi -,lje,„ki so vajensko preizkušnjo prestale z dobrim uspehom; o vajenskih in mo jste rekih sporih, za katere se bodo podvzeli odslej ostrejši uikrepi. Alko je spor zaikrivil vajenec, se mu bo za kazen dodelilo drugega učnega mojstra in podaljšala učna doba, ako bo pa zakrivil mojster, se ga bo zato kaznovalo in predlagalo obrtni oblasti, da mu prepovejo vsako nadailjno učenje vajencev. Sledilo je daljše poročilo načelnika JaftoBa Volka o se- jah in anketah Splošne zveže obrtnih zadrug v Mariboru, na katerih se je po največ razpravljalo in predlagalo razne predloge k osnutku novega obrtnega zakona. Istotako je poročal o občnem zboru zveze, ki se je vršil v eljn. Odbor je soglasno izvolil za zastopnike zadruge pri Obrtno nadaljevalni šoli v Šoštanju gosp. Vinka Kosija in Baltazarja Kodruna, za šolo v Velenju gg. Matevža Tajnška in Josipa Obuja, za šolo v Šmartnem pb Paki gg. Antona Piliha in Joška Go-ričnika. Dalje se je sklenilo, da se vrši zaključila seja odbora in računskih preglednikov v nedeljo, dne 25. maja t. 1., občni zbor zadruge pa v nedeljo, dne 1. julija i, ,1. ob pol 10, uri v gostilni Josipa Berločniika z običajnim dnevnim redom. Zadružna pisarna se preseli s 1. junijem v čitalnico in pisarno Obrtnega društva (hiša Končanovih, jjbivša trgovina). Obrtno društvo V Rrežitah priredi veliko .zborovanje obrtnikov, ki se vrši dne 8. junija t. 1. $b 10. uri dopoldne \\ Narodnem domu-v R režicah ob priliki 'proslave lOletnjce društvenega obstoja. Na dneynem redu so važne obrtne zadeve. Obenem se vrši tudi obrtna razstava, ki traja pd 7.-9. junija. Za polovično vožnjo se je zaprosilo. Tova* riši,, zavedajte se . svojega stanu in se polnoštevilno udeležite,te prireditve! Obrtna zadruga lesnih, kovinarskih 111 sorodnih atrok v Šoštanju ima Ivoj redui občni .zbor v pedeljo, dne 1. junija ob pol 10. uri dopoldne v dvorani hotela Union v Šoštanju z običajnim dnevnim redom. Udeležba za članstvo obvezna, neupravičena odsotnost se kaznuje v smislu pravil.-Obvestite in privedite na zbor tudi svoje pomočnike. Popoldne ob 13. uri se vrši istotam občni zbor cObrtnega društva*, katerega član bi moral biti vsak obrtnik v našem zadružnem okolišu. Tudi na ta zbor povabite vaše pomočnike, ker bosta zborovanji razpravljali o težkem in kritičnem položaju obrtništVa. Pfidite vsi in točno! Načelstvo. Razno. Opozoritev davkoplačevalcev. V smislu člena 116., odst. 1. in 2. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 (Ur. 1. št. 75/26 la leta 1928) naznanjam, da so seznau-ki oseb, zavezanih pridobnini, katerih davčne osnove se bodo za davčno leto 1930 razpravljale pred davčnima odboroma za mesto Ljubljano, v času od 22. maja 1930 do vštevsi 24. jun. 1930 razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega magistrata v Ljubljani v času od 12. maja do vštetega 19. maja t. .1. in sicer med običajnimi uradnimi urami-O predlogu davčne oprave bodo davčni odbori razpravljan v splošnem v istem vrstngm redu in na dan, ki .ga navaja razgrnjeni sežhaimek. V pf-yi vrsti se pa bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev, ki bodo ev. čakali pred razpravnim prostorom. O tem obveščam vse pridobnini zavezane stranke, da v .lastnem interesu vpogleda;jo predlagano davčno osnovo, da morejo eventuelno osebno ali pa po poblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese. Zadevni zakonski predpiši ®e glase:’ Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec adi njegov namestnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali ihati za otroke in otroci, starejši od »tto -o a. »tto -6 a. STO EWER „srednji“ pisalni stroj je najbolj prikladen za vsako obrt Na zalogi pri tvrdki LUDV. BARAGA LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA 6 Telefon 29-80 Specijalna mehanična delavnica za popravilo vseh predmetov, spadajočih v fino mehaniko 18 let, za starše, kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo zastopati strank pred davčnim odborom n. pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance: odvetniki, javni beležniki (notarji) ali pooblaščeni finančnopravni zastopniki. Za pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odn. pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod oskiibstvom in mase vobče pa njih oskrbnik, zastopnik ali branitelj (konkurzni upravnik). Razpisana razprava se ne bo odložila, ako bi ji davčni zavezanci ne prisostvovali; tudi se določeni red za razpravo ne bo v nikakem primeru izpremenil. Pričetek seje je ob pol 9. uri. Šef davčne uprave za mesto v Ljubljani. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 22. maja t. 1. ponudbe glede dobave 30 kg kita, raznih vijakov, 50 komadov «AD> elementov in 30 komadov gumijastih valjkov; do 30. maja t. L pa glede dobave eevi in dinamo žice ter glede dobave ležajev. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. maja t. 1. ponudbe glede dobave vodovodnih cevi, flanš, ventilov in odtočnih pip. — Pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejema do 1. junija t. 1. ponudbe glede dobave uniform za gojence pomorske vojne akademije. — Dne 26. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 1000 ton briketov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 28. maja t. 1. se bo vršila pri računsko -ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu licitacija glede dobave pisarniškega materiala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, seznam materiala in pogoji pa pri omenjenem oddelku). Oddaja adaptacijskih del vojašnice Kralja Petra v Mariboru se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. junija t. 1. pri Inženjerskem oddelku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrt in predračun pa pri omenjenem oddelku). Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti in predračun pa pri omenjenem oddelku.) OBRTNA BANKA V LJUBLJANI CENTRALA: KONObiSNI TRG 4 PODRUŽNICA: LJUTOMER Telefon KI. MOT RaCun pri poiUti hranilnici v Ljubljani 9L 12.031 Talnlon *t 2S08 Dale kredit« v ourmz svrhe, pospuiuje ustanavljanje obrtnih in Industrijskih podjetij, šzu.&uja vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjlllce In na tekoti račun se obrestpjhjfc kar najugodneje, vezene vloge po do- govoru primerno vlie c Železnina orodje, pkovjeitd. Porcelan Steklenina ŽILIC LJUBLJANA, Dunajska c. 11