1 m/ Menično pravo. 8 posebnim ozirom na trgovsko poslovanje in na važnejša ===== menična prava večjih držav -— spisal Anton ^uder, = c. kr. sodni avskultant. = V lijubljani 1904. Izdalo in založilo »Slovensko trgovsko društvo Merkur«. Natisnili J. Blasnikovi nasledniki. Menično pravo. 1 posebnim ozirom na trgovsko poslovanje in na važnejša ==— menična prava večjih držav -— — spisal Anton ¥^u d e r, = c. kr. sodni avskultant. = V Ltjubljani 1904. Izdalo in založilo »Slovensko trgovsko društvo Merkur«. Natisnili J. Blasnikovi nasledniki. Vse pravice pridržane, osobito tudi pravica za prevode. D'jo02 Zllf Predgovor. Bo« in bolj stopa na mesto denarnega gospodarstva kreditno gospodarstvo. G-lavne nosilke kredita in še posebej trgovskega kredita pa so menice. Že zaradi tega je poznavanje menic in meničnega poslovanja neizogibno potrebno. Spričo tega so začeli ustanavljati v zadnjem času različne slovenske trgovinske šole, v katerih se poučujejo učenci kajpada tudi v meničnem pravu. Ta pouk je bil pa dosedaj silno težak, ker nismo imeli v tej stroki nobene slovenske knjige. „Slovensko trgovsko društvo Merkur“ je uvidelo, kako zelo potrebna je taka knjiga za trgovstvo sploh, posebej pa še za trgovinske šole. Zato me je naprosilo, naj spišem v poljudni obliki menično pravo. Izprva mi je bila namera, sestaviti le majhno brošurico, polagoma pa je narastel spis do trikrat tolikega obsega; to je seveda tudi zakasnilo knjigo. Knjiga je spisana kot učna knjiga za trgovinske šole. Uporabil sem pri nje sestavi obile izkušnje, ki sem si jih bil pridobil pri štiriletnem učenju trgovinskega in meničnega prava v trgovinskem tečaju „Cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole“ v Ljubljani. Umevanje in razlago meničnega prava, upam, sem izdatno olajšal s tem, da sem napravil skoraj za vsako menično obliko vzorec, na katerega prilično opozarjam v besedilu. Vsled tega bo knjiga dobro služila tudi samoukom. V besedilu sem pridržal vsepovsod tuje termine razen najbolj skrpucanih besed, kakršne so n. pr.: prokura-indosatar, blanko- menica in enake, katere sem nadomestil s slovenskimi izrazi, oziraje se ne toliko na koren besed kakor na njih pomen. Ker nam pa je treba tudi domačih izrazov, sem izrazil po slovenski tudi druge termine. IV Te slovenske izraze sem uvrstil v zbirko meničnih tehničnih izrazov, ki so natisnjeni na straneh 158.—166. Izmed novih besed morebiti nekatere ne bodo prijale izprva, ali ker so vobče umevne in kratke, se jim polagoma privadimo kakor drugim novostim. Pri prirejanju teh terminov in sploh pri besedilu mi je krepko pomagal gospod Anton Mikuš ; bodi mu za to gorka zahvala. Pa tudi gosp. drju. Danilu Majaronu, predsedniku odvetniške zbornice, gre iskrena zahvala, da mi je blagovolil prepustiti v uporabo pokojnega dr. Škofiča rokopis „Občni menični red“. Žal, da sem zvedel zanj šele, ko je bil moj spis že dokončan. Kar se tiče prevoda meničnega reda, omenjam, da se nisem krčevito držal nemškega besedila, marveč sem prevajal bolj prosto; saj ta prevod ni namenjen sodni dvorani, marveč šolam in trgovskemu poslovanju in umevanju. Na koncu sem pristavil še meničnega prava tičoče se določbe tujih držav, v kolikor so različne od naših. Pri tem sem se posebno oziral na ogrsko in hrvaško menično pravo, zato bi se dala porabiti ta knjiga s primernimi premembami tudi na Hrvaškem. Izmed virov, na katere sem se opiral, omenjam osobito sledeče: 1. Prof. Dr. R. Freiherr von Canstein: „Das Wechselrecht Osterreichs 11 . 2 . Prof. J. Berger: „Wechselkunde tur holierc Handels- schulen“. 3. Dr. Johann Blaschke: „Kurzgefafite Darstellung des osterreichischen Wechselrechtes fiir Handels- und Gewerbeschulen“. 4. Dr. Škofič: „Občni menični red“. 5. Različna skripta. V Ljubljani, dno 12. avgusta 1903. Anton Kucler. Kazalo. Stran Predgovor . ... III Kazalo . V Prvi del. Prvo poglavje. Kratka zgodovina menice . 1 Pomen menic . 5 Drugo poglavje. Kaj je menica . . 6 Tehnični menični izrazi ... 7 Bistveni deli menice.10 Nebistveni deli menice . 15 Kolkovanjo menic . 18 Tretje poglavje. Različne vrste menic . 21 Menični duplikati in kopije . 27 Četrto poglavje. Menična sposobnost ... 29 Menična obvoza . 30 Peto poglavje. lndosament. • 31 Skrito menično poroštvo.36 Šesto poglavje. Akcept. Navadni akcept . 37 Častni akcept . -i‘l Menični naslov . 42 vr Sedmo paglavje. O plačilu menice. Prezentacija v plačilo.. Plačilo. Prolongacija. Izplačilo menične vsote. . Osmo poglavje. Prešle menico. Častno plačilo. Protest.. Deveto p ogl a vj o. Plačilni regres. Varnostni regres radi ncakcepta. Varnostni regres radi nesigurnosti Deseto poglavje. Ugasnitev meničnih pravic. Menična zamuda. Menično zastaranje .... . Nasledki menične zamude in zastaranja . Enajsto poglavje. Ponarejene menice . . Nepristne menice. Menična zloraba. ... Mračnice. .... Dvanajsto poglavje. Menični vzorci. A. Veljavne menico. Lastna menica. . Prolongacijska menica . . . Trata. . Kopija menice.. Pokaznica .... . Ogrodje menice. . Povpoglednica z avalom ... . Domicilirana trata z imenovanim domiciljatom in izdajnica Trasirana lastna menica. Tržna menica. Menica na lastni ukaz in navidezno tudi trasirana lastna menica Deviza z imenovanim domicilom in prehodna menica Deviza in inozemska menica. 44 47 49 51 53 54 55 58 ( 11 . 62 63 64 65 66 67 68 70 73 74 75 79 81 83 84 85 86 87 88 89 91 VII Domicilirana lastna menica z neimenovanim domiciijatom in pov- poglednica.92 Trata z neimenovanim domicilom in prolongacijo .93 Častni akcept.95 Privezana druga menica z menično pobotnico na hrbtu in s kasatorno klavzulo.97 Menični naslov, in dnevnica. ... 99 Založna menica.100 Naročena trata .101 Naročena rimesa brez indosamenta .102 Naročena rimesa z indosamentom.103 Povratna menica.105 Pokritna menica.106 Ponarejena menica.107 B. Neveljavne menice. Neveljavna menica, ker nima določenega kraja izdajo.109 » > ker ni zakonito označen čas izdaje in ker je menica na obroke.110 » » na odpoved. . 111 » običajnica z dvema različnima vsotama.112 menica, ker nima besede »menica« v tekstu, ampak le kot nadpis . . .113 » » ker se glasi na prinesitelja 114 » »z ozirom na določitev remitenta ... 115 » slopa menica. . 116 » obrestovana menica.. . . 117 » » » , veljavna kot zadolžnica .... 118 menica, ker ji predmet ni denarna vsota, ampak blago . 119 Drugi del. Zgodovina meničnega prava. .121 Uvodni zakon k meničnemu redu.122 Občni menični red za c. kr. avstrijske deželo. Prvi oddelek. 0 menični sposobnosti. 124 Drugi oddelek. Bistvenosti trate.125 Izdateljeva obveznost. . . . . 127 Indosament. 127 Prezentacija v akcept. . .... ,128 Akceptacija.129 Varnostni regres . 130 i VIII Izpolnitev menične obveznosti . 131 Plačilni regres . 134 Intervencija.137 Razmnožitev menice . 138 Prešle menice . 140 Nepristne menice.140 Menično zastaranje . 141 Tožbena pravica meničnega upnika . 142 Inozemsko zakonodaj stvo. 143 Protest.143 Kraj in čas prezentacije in drugih opravil pri meničnem prometu . 144 Nedostatni podpisi . 145 Tretji oddelek. O lastnih menicah . 145 Dodatek I. Ogrskega meničnega reda posebna določila . . 146 Dodatek II. Poglavitne razliko važnejših meničnih zakonov.149 Menični tehnični izrazi . 158 Opomba. Vsled tehničnih ovir niso menični vzorci razvrščeni po vrsti njih številk. Prvi del. Prvo poglavje. 1. Kratka zgodovina menice. Znano je, da so se cepile v srednjem veku vse države in državice čudovito naglo in da je imel skoraj vsak knez v svoji državici pravico, kovati denar. Denar tujih držav pa ni imel v drugih državah splošne vrednosti, zato je moral vsak, ki je prišel v kako tujo državo, menjati denar in plačati provizijo za menjavo. V tistem času pa je dosegla znanost svoj višek v Italiji, posebno v Bolonji. Z vsega tedaj znanega sveta so hodili dijaki na vseučilišče v Bolonjo. Toda, če je bilo dijaku potovati od daleč v Bolonjo, je moral prehoditi nebroj državic ter je porabil le za menjavno provizijo mnogo denarja, ker je izprva zame¬ njavala vsaka država le denar sosednje države. To je bila prva težkoča. Druga težkoča se je pojavila ob križarskih vojnah. Grajščaki, vitezi in vojaki so jemali s seboj denar svoje države, niso ga pa mogli rabiti niti med potjo, niti v Palestini, ker ga nihče ni hotel sprejemati. Tretja težkoča je bila razvita trgovina med vzhodom in zahodom (orijentom in okcidentom). Obojni trgovci so dobivali denar, ki ga sploh niso mogli rabiti, ali pa so se ga iznebili le z veliko izgubo. Pa tudi nobene merodajne valute ni bilo, tako da ni vedel n. pr. frankovski trgovec, ki je dobil iz orijenta poši- ljatev — recimo — za 1000 bizantincev, koliko mark naj pošlje za blago. Vsled tega se je razvila idejalna računska enota, ki se ni nikdar kovala, namreč bančna marka. Enako računsko enoto jo l Vzroki raz¬ voja menic. 2 I. poglavje, 1. Kratka zgodovina menice. vpeljala okoli leta 1620. Hamburška banka in jo imenovala „Mark- Banko“ = l / 2 renskega tolarja. Spričo vednih bojev so se pojavili skoro po vsem svetu roparji, ki so prežali ob cestah in potih na potnike in jim pobirali denar in blago. Zaradi tega je vzel vsakdo raje nakaznico na dolo¬ čeno vsoto nego denar s seboj na potovanje, ker si roparji vendar niso upali v mesta, da dvignejo nakazano vsoto. Zadnja in ne najmanjša težkoča pa je bila prepoved cer¬ kvenega prava—pod katerega oblastjo je ječal takrat skoro ves znani svet —, da namreč za nobeno posojilo ni jemati obresti. Seveda so trgovci že takrat čutili, kar je dandanes vsakemu jasno, da brez kredita ni trgovine. Radi bi bili dajali in jemali kredit, toda postavljati kapital v nevarnost, da ga ne dobe več nazaj, dobička pa ne imeti nobenega, tega pač ne dopušča trgovska previdnost. Vse te težkoče so glasno zahtevale nekaj novega, kar bi odpomoglo navedenim nedostatkom. Ravno v tem bojevitem času pa ni bilo samo takih ljudi, ki so hodili po svetu z lokom in s strelico, nego tudi takih, ki so romali od kraja do kraja ,,z vatlom in vago“. Prvi, vzrasli v verskem naziranju tedanjega časa, niso opazili nedostatkov; drugi pa — večinoma Židje — , kateri se niso za težnje tedanjih papežev prav nič brigali, so opazovali stvari, kakršne so bile, in so tudi hitro opazili navedene težkoče. Vsled tega so jeli usta¬ navljati banke, ki so imele filijalke (podružnice) v različnih dr¬ žavah. Prve take banke so bile v Genovi, Pizi in Florenci. Glavna naloga jim je bila, menjavati denar različnih držav proti majhni proviziji. Ti ljudje, ki so hodili z denarjem tudi po velikih semnjih (Messen), so se imenovali „bancheri“ ali „campsores“. V srednjem veku so bili ti „campsores“ nastavljeni od države in zapriseženi, so morali položiti kavcijo in voditi knjige. Če je hotel dijak z Nemškega v Bolonjo, je vložil pri bančni podružnici — recimo — v Hamburgu vsoto 2000 mark in dobil pismeno potrdilo, da je vložil ta znesek. V tem potrdilu je bilo naročilo, naj mu izplača glavni zavod ali trgovski prijatelj v Bolonji to vsoto v skudih. S tem pismenim potrdilom se je oglasil potem pri banki v Bolonji, ki mu je izplačala vloženi znesek v skudih. Kot provizijo si je zaračunila banka to, kar I. poglavje. 1. Kratka zgodovina menice. 3 so bile vplačane marke več vredne nego izplačani skudi, ali pa si je zaračunila provizijo posebej. Taka pismena potrdila so se jela kmalu rabiti v to svrho, da so se dajala prikrita obrestna posojila. Antonio Pedrotti je naprosil n. pr. bankirja G-iovannija Gfilbertija, naj mu posodi 1000 lir. Glilberti mu je dovolil posojilo, odštel mu pa denarja ni sam, marveč mu je dal le potrdilo, da je vplačal 1000 lir, in mu nakazal to vsoto pri svoji filijalki ali pa pri kakem bankirju v bližnjem mestu, s katerim je bil v trgovski zvezi. Za to na¬ kaznico in ker se je vsota dvignila v drugem kraju, nego se je bilo potrdilo izdalo, si je zaračunila prva banka provizijo, ki pa ni bila nič drugega kakor obresti od posojene glavnice, katerih bi sicer bankir pod pravim imenom ne bil smel vzeti. Cerkveni krogi so prikrito finančno početje kmalu zaslutili. Vplivali so torej na to, da se je smelo izdati tako potrdilo le takrat, kadar se je denar, vložen v enem kraju v določene vrste denarju, dvignil v drugem kraju v denarju drugačne vrste. Bistvo teh potrdil je bilo torej menjava kraja in de- Bislvoni za_ htevki prvih n ar j a (Wechsel des Ortes und der Geldsorte). Zato so rekali tem men ic. potrdilom menice (Wechsel, cambio). Sedaj pa je nastalo malenkostno, pa vendar pereče vprašanje, kdaj da se kraj menja. Ali mora biti denar vložen v drugi državi, drugi deželi, drugem mestu, ali samo v drugi ulici istega mesta, v kakem drugem nadstropju iste hiše, in ali zadostuje končno, če se vloži denar v enem kotu sobe, v drugem kotu pa dvigne? Nekaj časa je veljalo načelo, da se mora menjati država, potem je zadostovalo, da se je le mesto menjalo, končno pa se je razvilo načelo, da se kraj menja, če se denar le v različnih ulicah vloži in dvigne. S tem načelom pa so se odprla vrata obrestovanim posojilom na stežaj. Sedaj je bankir A v ulici št. 1 dovolil B-ju obrestno posojilo ter mu vročil menico, glasečo se na drugo vrsto denarja, ki jo je imel izplačati bankir C v ulici št. 2. Le-ta pa mu je izplačal namesto denarja nakazane vrste denar prvotno zahtevane vrste ter si zaračunil za to zopetno menjavo denarja majhno provizijo, dočim si je zaračunil bankir A pod imenom provizije le obresti za posojilo. Temu početju se cerkev ni mogla upirati, ker ni mogla kontrolirati, kdaj se je denar res menjal in kdaj se je skrivalo pod to navidezno menjavo le obrestno posojilo. 1 * 4 1. poglavje. 1. Kratka zgodovina menice. Takšno potrdilo se je glasilo tako: Temelj trat. „Dne.plačajte za to prvo (prima) menico gospodu A. B. vsoto . Gospodu K. N. v.“ Temelj lastnih menic. S tem je bil naprošen g. K. N., da izplača gospodu A. B. nakazano vsoto. Mnogo pozneje so se razvile takozvane promese 1 ), ki so se glasile nekako tako-le: „Dne.plačam gospodu A. B. vsoto. K. N.“ S tako promeso je obljubil dolžnik K. N., da plača upniku gospodu A. B. v promesi navedeno vsoto. Iz teh promes, ki so imele obliko zadolžnic, pa so se razvile pozneje lastne menice, dočim so se razvile tuje menice iz zgoraj navedenih nakaznic, izdanih v obliki pisem. Izprva je moral napisati vsako menico notar, sicer ni bila veljavna; dandanes jo napiše lahko vsak sam. Najstarejša Najstarejša ohranjena menica se je izdala 1. 1193. v Pizi in ohranjena , . • \ t . . . „ _ , menica. J e bila domicilirana lastna menica 2 ); druga je iz 1. 1197. Naj- starejša trata je iz leta 1335. Neka tuja menica iz leta 1404., izdana v Briigge in pisana v italijanščini, se glasi: „V imenu Boga, amen. Dne 18. maja 1404. 1. plačajte za to prvo menico po uzanci 3 ) gospodoma Pieru Gilbertu in Pieru di Scorpo tisoč filipovih skudov po deset barce¬ lonskih soldov za 1 skudo; vsota teh 1000 skudov je vrednost, menjana z gospodom Giovannijem Colombom po 22 grošev od ime¬ novanega skuda. Plačajte na naš račun in Kristus naj vas varuje. Antonio Quarti v Briigge.“ Na drugi strani je naslov: „Gospodoma Francescu de Prato & Comp. v Barceloni. 11 ‘) Danes razumemo pod imenom »promesa« listino, s katero kupi kdo kako srečko le za eno, popolnoma določeno srečkanje. Ako zadene srečka pri tem srečkanju dobitek, mu jo mora imetelj izročiti. Ce pa srečka ne zadene dobitka, ne sme zahtevati kupec plačane premije (Prltmie, Heuergeld) nazaj. S promeso se nekako razdrobi srečka v več srečkanj. 2 ) Glej vzorec 14. °) Uzance so take trgovske navade, na katere se jo ozirati v trgovskem poslovanju in katere vpoštova tudi sodnik. I. poglavje. 2. Pomen menic. 6 Ta tuja menica kaže, da je založil omenjeno vsoto Giovanni Colombo pri Antoniju Quartiju v Briigge za Piera Gilberta in Piera di Scorpo, ki sta dvignila ta denar v Barceloni pri tvrdki Francesco de Prato & Comp. — Giovanni Colombo je založil za vsak skudo 22 grošev. Ker je bil takrat promet po suhem in po morju zaradi obi¬ lice roparjev zelo nevaren, so iskali posebno obiskovalci velikih semnjev (Messen) 1 ) le menic, ker so bile pred roparji varnejše. 2. Pomen menic. Naravni razvoj trgovine je izpodrinil svoječasno naturalno gospodarstvo in vsilil ljudem, osobito trgovcem denarno gospodarstvo. Nekako stopnjevanje tega denarnega gospo¬ darstva, intenzivnejša uporaba denarja je današnje kreditno gospodarstvo, ki obstoji v tem, da razpolaga trgovec z de¬ narjem tudi tedaj, ko ga še nima. Ob današnjem hitrem prometu ne sme biti niti vinar tudi za trenotek ne mrtev, ampak mora biti vsak novec ves čas pri svojem plodonosnem delovanju. Taka intenzivna uporaba novčne funkcije je pa mogoča le v obliki kredita. Če naroči trgovec cele vozove blaga in ga plača v gotovini, tedaj bi dobil redoma ta denar šele takrat nazaj, ko bi poprodal vse to blago. To bi pa trajalo predolgo. Trgovcu se ponudi kmalu prilika, da si nakupi za nizko ceno blaga druge vrste. Če bi čakal, da izkupi denar za preje kupljeno blago, ki mu leži deloma še v skladovnici, bi zamudil ugodno priliko. Zato zastavi svoje prvo blago za 5—12 odstotno posojilo, kupi drugega blaga in ga iztrži morebiti z 20 % dobička. Seveda so to večinoma le veletržci, ki zastavljajo svoje v skladovnicah shranjeno blago. Ravno tako bi rad vedno in neumorno operiral z denarjem tudi manjši trgovec, ki pa ima veliko kupcev, kateri ne morejo sproti plačevati, marveč jim mora dovoljevati 2—6 mesečne roke. Basi kupec ne plača takoj, vendar lahko razpolaga prodajalec s to kupnino precej, če mu da kupec rimeso z zanesljivimi podpisi. Brodajalec proda (eskontira) to menico potem pri kaki banki ali kakem drugem kreditnem zavodu in izvršuje s to za menico dob¬ ljeno kupnino svoje finančne operacije. Kupcu je vseeno, če plača ‘) Sedaj je n. pr. veliki knjižni semenj v Lipskcm (Leipziger Messe) ali semenj v Nižnjem Novgorodu na Ruskem. 6 II. poglavje. 1. Kaj je menica? Kaj je me¬ nica ? Menična pravda. — recimo črez tri mesece — kupnino prodajalcu ali pa banki za menico; prodajalcu je pa s podpisom menice tako ustreženo kakor z gotovim izplačilom. Na ta način je obema pomagano in se kupcu ni treba bati ničesar, le paziti mora, da plača menico pravočasno. Menični dospetek mora imeti doma natančno zabeležen v tako- zvani menični dospetnici (Wechselverfallbuch). Za trgovce je ta operacija velike važnosti, ker se plača za menični kredit navadno 5—7 %, trgovec pa mora delati itak z več odstotki, če hoče uspevati. Res je, da ima trgovec razen meničnega kredita tudi konto- korentni kredit. Ta pa je za trgovca preokoren in premalo za¬ nesljiv. Trgovec, ki naznani ob sklepu kontokorenta trgovskemu prijatelju svoj aktivni saldo, ne ve, kdaj prejme ta saldo. Tudi če toži za ta saldo, traja pravda lahko prav dolgo časa. Na račun tega salda nikakor ne more naročati novega blaga. Z menično terjatvijo pa lahko z gotovostjo računi, ker ve, kdaj dospe v pla¬ čilo, in mu je znano, da se konča menična pravda v najkrajšem času. — Menične terjatve pa se dado prav lahko tudi prenesti na drugo osebo, ker se zanesljiva menica kaj lahko eskontira ali pa pošlje namesto plačila (remitira), dočim se kontokorentne ter¬ jatve le s težavo dado prenesti na drugo osebo. Skratka: Brez kredita bi ne izhajala dandanes nobena trgovina več, menice pa so najvažnejša opora tega prepotrebnega trgovskega kredita, ki je duša trgovine, dočim je denar njena kri, ki se pretaka po ogromnih trgovinskih žilah. Drugo poglavje. 1. Kaj je menica? Menica (der Wechsel, Wechselbrief, cambio) je pisana izjava, s katero se kdo meničnopravno zaveže, da plača sam ali pa kdo drug zanj določeni osebi ob določenem času v določenem kraju dolo¬ čeno vsoto denarja. Iz navedene definicije izhaja, da mora biti menica pisana in da nimamo meničnega ustnega naročila. — Meničnopravna obveza obstoji dandanes le še v tem, da je menična pravda mnogo II. poglavje. 2. Tehnični menični izrazi. 7 hitrejša nego druge pravde. Na podlagi menice se s plačilnim poveljem naloži meničnemu dolžniku, da mora plačati menični dolg v treh dneh ali pa se upreti povelju v tem roku. Če se dolžnik ne upre v treh dneh, postane plačilni nalog pravnomočen in se sme dolžnik zarubiti; če se pa upre, se razpiše kar najhitreje narok, na kar izide sodba, po kateri je izpolniti obveznost v treh dneh ')• Nekdaj pa je bila menična obveznost tako stroga, da je jamčil dolžnik s svojo osebo ter je moral v ječo, če ni mogel ali hotel pravočasno plačati * 2 * 4 5 ). Pri nas je odpravljena osebna eksekucija z zakonom z dne 4. maja 1868. L, št. 34 o. d. z. Z menico se ne more nihče obvezati, da izroči drugemu kako blago; predmet menice je le denar. Glej vzorec št. 35. Menico, s katero se obveže kdo, da plača menično vsoto sam, imenujemo lastno ali suho menico (eigener oder trockener AVechsel). Ako se pa obveže kdo z menico, da bo plačal kdo drug zanj, imenujemo to menico tujo menico, pozivko, potezko ali trato (gezogener AVechsel, fremder AVechsel, Tratte). Glej vzorca št. 1 (lastna) in št. 3 (tuja menica). Že na prvi pogled razločimo lastno menico od tuje, ker je pisano v lastni menici „plačam“, „za solo (edino) menico 11 , „meni samemu 11 , — v trati pa »plačajte 11 , „z a pr im o (sekundo, tercijo itd.) menico" in ker je na levem spodnjem oglu napisan naslov tretje osebe. 2. Tehnični menični izrazi. Tisti, ki izda ali v svojem imenu napiše menico, se imenuje pri lastni menici izdatelj (der Aussteller) 8 ), pri trati pa tras ant (der Trassant) *)• O izdatelju pravimo, da izda menico, trasant pa jo potegne ali trasira. Tisti, ki ga pozove trasant, naj plača menico zanj, je trasat (der Bezogene, der Trassat) 6 ). ’) V drugih sodbah se da obvezancu navadno 14 dni, zopet v drugih 8 dni odloga, da izpolni svojo obveznost ali pa prijavi vzklic proti sodbi. 2 ) Na Ruskem, Irskem in Škotskem jamči menični dolžnik še danes s svojo osebo. 8 ) V vzorcu št. 1 France Kotar. 4 ) V vzorcu št. 3 Anton Rode. 5 ) V vzorcu št. 3 Oton Homan. Menični zapor. Predmet menične obveze. Lastna menica. Trata. Razloček med lastno menico in trato. 8 II. poglavje. 2 . Tehnični menični izrazi. Kaj je akcept ? Tisti, ki je po menici upravičen in sme vsoto prvi terjati ter dobi menico prvi v last, se imenuje remitent (der Remittent) *). Remitent pa lahko prepusti svoje menične pravice drugemu, in če zapiše prenos meničnih pravic na menico, tedaj imenujemo ta zapis o prenosu žiro ali indosament (das Giro oder d a s Indossament). Remitent se imenuje sedaj glede na ta prenos indosant ali žirant (der Indossant oder Girant) * 2 * * * * * ). Tisti, kateremu se prepuste menične pravice, se imenuje indosatar ali žiratar (der Indossatar oder Giratar). Pripomniti pa je treba takoj, da se razume pod imenom žirant (ne pa indosant) navadno menični porok, in sicer zato, ker se da menično poroštvo najraje v obliki indosamenta ali akcepta, ker je to poroštvo skrito (glej stran 36.). Trasat pa ne more biti že s tem meničnopravno obvezan, če mu naroči trasant, naj on (trasat) plača menico. Naj Anton Rode v 3. vzorcu stokrat pozove Otona Homana, da naj plača namesto njega Leopoldu Mihelčiču znesek 1000 K, Oton Homan vendar vsled tega poziva niti vinarja ne dolguje Leopoldu Mihelčiču, dokler tega poziva ne sprejme (akceptira). Če mu prinese Leopold Mihelčič menico, Oton Homan pa sprejme ta poziv in zapiše na menico, da ga sprejme, potem je Oton Homan glavni dolžnik in se imenuje, ker je akceptiral menico, akceptant 8 ). Seveda trasat pogosto niti ne ve, da ga je pozval kdo, naj plača menico, zato se mu mora menica predložiti ali prezentirati v akcept. Dne 15. oktobra 1901.1. je bil imetelj menice št. 3 še Mihelčič, dne 17. oktobra 1901.1. pa jo je indosiral in izročil Vavpotiču. V vzorcu št. 3 imenujemo Leopolda Mihelčiča — glede na prezentacijo v akcept — prezentanta in Otona Homana prezentata. Na menici zabeleženi sprejem trasantovega poziva imenujemo akcept (das Akzept). ‘) V vzorcu št. 1 Ivan Drobnič, v vzorcu št. 3 Leopold Mihelčič. 2 ) V vzorcu št. 3 so indosanti: Leopold Mihelčič, Ivan Vavpotič, Niko Knez, Emil Završnik, Tomaž Češnovar, Josip Garbajs, Rudolf Vidmar, Valentin Žagar, Milan Kralj, France Torkar, Davorin Polšnik ter Anton Jastrc — in indosatarji: Ivan Vavpotič, Niko Knez, Emil Završnik, Tomaž Češnovar (pa je izpuščen), Josip Garbajs, Rudolf Vidmar (izpuščen), Valentin Žagar, Milan Kralj, France Torkar, Davorin Polšnik, Anton Jastrc in Matevž Grmovnik. Opomba: Indosatarji so tiskani drobno, indosanti pa debelo. a ) Glej poševno črez menico pisani akcept v vzorcu št. 3. II. poglavje. 2. Tehnični menični izrazi. 9 Trasat pa se lahko tudi brani akceptirati. Tedaj si mora preskrbeti prezentant potrdilo, da se je trasat res branil akceptirati. Tako potrdilo, akceptni protest (der Protest mangels Annahme) ’) imenovano, napravi notar ali pa sodišče. Mogoče je pa, da akceptira trasat menico, a vendar ne plača meničnega zneska ob dospetku * 2 3 ), bodisi da noče, ali da ne more. Seveda mu je treba menico ob dospetku prezentirati v plačilo. V plačilo je treba prezentirati vsako menico, v akcept pa lastne ni treba in se tudi ne more prezentirati, ker ni trasata. Ako glavni dolžnik ne plača menice ob dospetku, treba je levirati plačilni protest (Protest mangels Zahlung). Glavni dolžnik je pri tujih menicah akceptant, pri lastnih pa izdatelj. Imetelj menice ima neposredno terjatev do glavnega dolžnika in posredno do prednikov (Vormanner) 8 ). Pri lastni menici so predniki meničnega imetelj a le vsi indosanti, pri trati pa indo¬ santi in trasant. Nasledniki (Nachmanner) trasanta ali izdatelja so vsi indosatarji in prvi indosant, oziroma — kar je isto — vsi indosanti in zadnji indosatar. Sploh je vsak indosatar napram svojemu indoshntu naslednik in vsak indosant napram svojemu indosatarju prednik. Posredno terjatev meničnega upnika (imetelja) do prednikov imenujemo menični regres (das wechselrechtliche Kegrefirecht). Na menici zapisano in vsakomur razvidno menično poroštvo imenujemo aval (der Aval). Menično poroštvo se da pa lahko tudi tak6, da iz menice ni razvidno (največ v obliki akcepta in indosamenta) 4 * ). Previden trasant poskrbi, ko ne bi hotel ali mogel akceptirati trasat, že naprej, da napiše pod ime trasata še ime ene ali več oseb s pristavkom „v sili“ (in der Not, im Notfalle, im Falle) 6 ). Ako imenuje tedaj izdatelj (trasant) osebo, na katero se je treba obrniti, če bi trasat ne akceptiral menice ali pa je akceptant ne ‘) Glej stran 5B. 2 ) V vzorcih št. 1 in 3 je dospetek 31. oktobra 1902, odnosno 31. oktobra 1901. “) V vzorcu št. 3 so predniki Josipa Garbajsa (5. indosatar) trasant Anton Rode, remitent Leopold Mihelčič in indosanti Ivan Vavpotič, Niko Knez, Emil Završnik in Tomaž Cešnovar. Vsi ti so imeli menico preje nego Josip Garbajs. Nasledniki Garbajsovi so pa indosatarji Rudolf Vidmar, Valentin Žagar, Milan Kralj, France Torkar, Davorin Polšnik, Anton Jastrc in Matevž Grmovnih. 4 ) Glej stran 8. in 36. b ) Glej vzorec št. 16. Protest. Glavni dolžnik. Predniki in nasledniki. Aval. 10 II. poglavje. 3. Bistveni deli menice. Menični plačal, pravimo, da je zapisal menični naslov (Notadresse). Oseba, imenovana v meničnem naslovu, je adrestit (Notadressat, Adressat), oseba, ki je napisala ta naslov, pa adreshnt (Notadressant, zakoniti Adressant). Menice se morajo plačati v zakonitem plačilnem piaciimkraj. ^ ra j u Zakoniti plačilni kraj je pri lastnih menicah kraj, kjer so se izdale ’), pri tratah pa bivališče — der Wohnort — akceptanta (v vzorcu št. 3 je plačilni kraj Litija, ker biva trasat v Litiji). Kadar želi izdatelj, trasant ali akceptant, da naj bi se plačala menica v kakem drugem kakor v zakonitem plačilnem kraju, tedaj napiše pristavek: „plača se pa (pri g.) v.“. Tak dostavek Domicil, imenujemo menični domicil (das Domizil). Tisti, ki zapiše tak pristavek, je domiciljant (der Domiziliant), oni, ki je poklican, da plača menico v tem posebnem plačilnem kraju, pa domiciljat (der Domiziliat) 2 ). Kadar je imenovana tudi oseba, ki bo plačala v tem posebnem plačilnem kraju, pravimo, da je domicil imenovan, sicer pa je neimenovan. Ako akceptira ali plača kdo menico, dasi v to ni poklican in ne dolžan, pravimo, da intervenira, in ga imenujemo inter- intervencija. v e n i j e n t a (der Intervenient), to menično opravilo pa inter¬ vencijo (die Interventidn). Vsak menični upnik lahko zahteva od svojih prednikov plačilo menične vsote s pripadki, če ni plačal menice glavni dolžnik. Kdor išče povračila, oziroma plačila od svojih prednikov, se imenuje regresdnt ali regredijent (der Regressant, Regredičnt), tisti, od kogar se zahteva to povračilo, pa regresat, Regres, der Regressat. To povračilo se imenuje regres — der Regrefi. Respiro. Pod imenom respiro (Respiro) razumemo dobo od izdaje skadenca. do dospetka. Skadenca (die Skadenz) je dospetek. 3. Bistveni deli menice. Bistvenideii Vsaka trata mora imeti sledeča določila, sicer ni veljavna menice. ^ ^ . 1. kraj in čas izdaje, 6 3 ). 2. dospetek (čas plačljivosti), 4. ‘) V vzorcu št. 1 jc zakoniti plačilni kraj Ljubljana, ker je menica izdana v Ljubljani. a ) V vzorcu št. 8 je napisal domicil Avgust Bajec, torej je on domiciljant, Alfonz Gaber v Tržiču pa domiciljat; v vzorcu št. 12 pa je akceptant Ahileo Boschetto domiciljant, Giuseppe Veronese pa domiciljat. s ) Bo tej vrsti našteva ta določila zakon. II. poglavje. 3. Bistveni deli menice. 11 3. ime „menica“, 1. 4. ime remitenta, 3. 5. vsoto, 2. 6. ime trasanta (izdatelja), 5. 7. ime trasata, 7. 8. plačilni kraj. 8. Glej vzorec menice št. 5 z bistvenimi točkami. Lastna menica mora imeti le prvih šest določil, ker trasata pri lastni menici sploh ni, zakoniti plačilni kraj pa je kraj izdaje (čl. 96. in 97.). — Pri trasirani lastni menici (trassiert- eigener Wechsel)') pa mora biti kraj izdaje različen od plačil¬ nega kraja. K 1. Čas in kraj izdaje morata biti popolnoma določena. Čas se določa z dnem, mesecem in letom. Menica v vzorcu št. 25 je neveljavna, ker ni označen kraj izdaje, in v vzorcu št. 26, ker ni natančno označen čas izdaje. K 2 . Največ prepirov nastane lahko glede dospetka. Zato določa zakon zelo natančno, kako se sme dospetek določiti. Menica, ki bi imela dospetek na drug način določen, kakor zahteva zakon, Dospetek. bi ne bila veljavna. Dospetek mora biti za vso vsoto le eden in se določa: 1. z določenim dnem (n. pr. dne 1. marca 1903. 1. — primo, ultimo, medio kakega meseca in leta); — take menice imenujemo dnevnice (Tagvvechsel) =* *); Dnevnice. 2. tako, da je plačati menico vsakokrat na vpogled; — ta določba je izražena z besedicami: „na pokaz, na vpogled, auf Pokaznice. Sicht, auf Vorweisung, auf Prasentation, nach Belieben, a vista, a piacere, a vue“ a ) (glej vzorec št. 6); 3. z določenim časom p o vpogledu (nach Sicht), n. pr. en mesec po vpogledu plačajte itd; — posebno pri večjih vsotah ni Povpogled- prijetno, če mi kdo predloži menico, ki naj jo takoj (na vpogled) plačam; ljubše mi je, če imam po vpogledu še nekaj časa, da si preskrbim vsoto (glej vzorec št. 7); ‘) Glej vzorec št. 9. *) Glej vzorce št. 1, 2, 3, 4, 13, 15, 16, 19, 21, 22, 24, 26, 29, 33, 34 in 35. s ) Izgovarjaj a vtt = na vpogled. 12 II. poglavje. 3. Bistveni deli menice. Pri menicah na vpogled in po vpogledu je trenotek, ko se menica vpogleda ali pokaže, tisti moment, po katerem se izračuni dospetek, zato imenujemo prve pokaznice (Sichtwechsel)') in druge povpogledniče (Zeitsichtwechsel) 2 ). 4. z določenim časom po izdaji (nach lieut.e, nach dato, a izdajmce. ' domicilirana menica vedno domiciljatu. V akcept se mora prezentirati menica v kraju, kjer stanuje prozonfclcijo t rasa t> 1,1 s i cer v kontorju, opravilnici (poslovalnici) ali pa na stanovanju; na kakem drugem kraju se sme prezentirati menica le tedaj, če sta zadovoljni s tem obe stranki. ‘) Lastnih menic povpoglednic ni treba prezentirati v akcept, ker ni trasata, izdatelj pa je tako že obvezan. Pač pa se morajo prezentirati v vpogled, da se pristavi datum te prezentacije, ker bi se sicer dospetek ne mogel izraču¬ nih. Ako hočem vedeti, kdaj preteče en mesec po vpogledu, moram vedeti, kdaj se jo izvršil vpogled. VI. poglavje. 1. Navadni akcept. 39 Trasat navadno ni upravičen, zahtevati kakega roka za pomislek, ali naj bi akceptiral menico ali ne. Le v nedeljo in v praznik ni dolžan, izreči se o tem, ali jo akceptira ali ne. Akceptira se menica tako, da se napiše na kak menični izvod navadno črez menični tekst') besedica: „sprejel“, „akceptiral“ (angenommen, akzeptiert). Neogibno potrebno pa ni, da bi se morala pristaviti kaka izmed imenovanih besedic, marveč zadostuje, če podpiše trasat na prednji strani menice — ne kopije — svoje ime. Vzorec št. 11 je menica na lastni ukaz in navidezno tudi trasirana lastna menica. Taka menica bi bila, če ni že naprej indosirana, brez pomembe, ker bi pozval Valentin Ažbe samega sebe, naj plača samemu sebi. Če bi bila pa ta menica že naprej tako-le indosirana-: „Zame gosp. Ivanu Drogu. Valentin Ažbe.“ — potem je po učinku navadna trasirana lastna menica, ker je pozval Valentin Ažbe samega sebe, naj plača indosatarju Ivanu Drogu. Toda menica v vzorcu št. 11 je le navidezno taka, v resnici pa je bila to slepo (in Blanko) akceptirana — ne slepa — menica, to se pravi, da je akceptiral Ažbe menico, predno je bila izpolnjena, ali vsaj, predno je bil napisan trasant, ki bi pozneje že podpisal svoje ime, predno bi prišla menica pred sodišče, nad podpis Valentina Ažbeta, kateri podpis ni nič drugega kakor veljaven akcept brez besedice „sprejel“ ali „akceptiral“. To se vidi že iz različne pisave. Kadar se akceptu pri povpoglednicah 2 ) ne pristavi datum, je treba narediti protest, ki konstatira, kdaj se je menica akceptirala, ozir. vpogledala in da se datum ni hotel pristaviti. To je protest radi n e dati ran j a (mangels Beisetzung des Datums). Upravičenec, ki opusti protest, izgubi pravico do regresa, akceptant pa ostane obvezan. ') Odtod nemški pregovor: »Wer schief schreibt, dem geht es schief«. 3 ) Pri lastnih menicah povpoglednicah zapiše izdatelj namesto akcepta besedico: »videl sem« — »gesehen« in pristavi datum, ker bi se moral sicer tudi narediti protest. 40 VI. poglavje. 1. Navadni akcept. Omejen akcept. Kdaj ni trgovec pla- eevit ? Neveljaven akcept. AH so da akcept preklicati ? V tem primeru ni mogoče izračuniti dospetka, ker ni akcepta, ne vpogleda in tudi protesta ne, ki bi konstatiral, kdaj je bila menica vpogledana. Domnevati je torej, ker se mora povpoglednica najkasneje 2 leti po izdaji prezentirati v akcept, da je bila pre- zentirana ravno 2 leti po izdaji. Akceptant lahko akceptira menico za manjši znesek, nego ga kaže menična vsota. V tem primeru pa mora zapisati znesek, za katerega akceptira menico, s črkami k svojemu akceptu. Prezentant mora biti s tem zadovoljen, le glede diference mora levirati protest. Akcept se omeji lahko tudi tako, da se obljubi plačilo za poznejši čas, v drugem plačilnem kraju, v drugem denarju, ali po določenem kurzu, ali s pogojem, da dobi akceptant pred dospetkom pokritje od komitenta. Pogojni ali drugače omejeni akcepti vežejo sicer akceptanta, prezentant pa ni primoran, zadovoljiti se ž njimi, ampak lahko levira protest za celo, še neakceptirano vsoto in brezpogojno plačilo. Tudi če akceptant ni plačevit (zahlungsunfahig), sme dvigniti prezentant protest vkljub brezpogojnemu akceptu. Trgovec vobče ni plačevit: 1. če je zabredel v konkurz in 2. če se je opravljala proti njemu izvršba (Exekution), a je ostala brezuspešna. Akcept ni veljaven, če je menica ocito neveljavna ali zastarana in če nima akceptant pasivne menične sposobnosti, pač pa je veljaven, če je menica skrito neveljavna ali če je že dospela. Akcept še da le na en izvod menice. Akceptant, ki je akceptiral več izvodov kake menice, mora plačati tolikokrat celo menično vsoto, kolikor izvodov je akceptiral. Po svojem akceptu pa nikakor ni obvezan akceptant, ki nima pasivne menične spo¬ sobnosti. Akcčpt se ne da na noben način preklicati, niti s tem, da se izčrta ali izradira akcept, niti s tem, da se raztrga ali izgubi menica. Akceptant, ki sme vedno le občepravno in ne meničnopravno za¬ htevati od trasanta pred plačilom ali po plačilu menice pokritje (der Rembours), sme pri akceptiranju dostaviti tudi domicil, kakor ga sme imenovati pri izdaji izdatelj ali trasant (glej vzorec št. 12). VI. poglavje. 2. Častni akcept. 41 Imetelj menice sme radi neakcepta levirati akceptni protest (Protest mangels Annahme), če se ni akceptirala menica. Dolžnost, dvigniti ta protest, ima pa le v tistih primerih, v katerih mora prezentirati menico v akcept, oziroma v vpogled (glej str. 38.). Kadar se ni dal akcept za celo menično vsoto in kadar je postal akceptant po danem akcept n nesiguren, tedaj se lahko da tudi še častni akcept, tako da ima menica potem dva akcepta. 2. Častni akcept (das Ehrenakzept). Kakor ima menica glavo (gornji del, Kopt), znožje (FuB)') in hrbet (Rucken) 2 ), kakor je dolgoroka in kratkoroka (weitsichtig und kurzsichtig), tako pride tudi lahko v silo s ) (gerat in Not) in ima svojo čast, za katero žrtvuje trgovec vse. Če trasat noče akceptirati menice, k čemur ga ne more nihče siliti, ali če se menica ob dospetku ne plača, tedaj je čast menice in seveda tudi čast trgovca, ki jo je izdal, v nevarnosti. Umevno je, da napne trasant vse sile, da akceptira menico vsaj kdo drug. Toda dokler ni leviran akceptni protest, ne akceptira menice nihče. Potem pa akceptira menico lahko vsakdo, torej tudi trasat, toda ne vsled trasantovega poziva, marveč edino zato, da reši čast menice. Ako akceptira takšno že protestirano menico kaka od tra- sata različna oseba ali pa tudi trasdt sam, toda ne zato, ker ga je bil pozval trasant, marveč da reši čast menice, pravimo takemu akceptu častni akcept ali h on o racij a (Ehrenakzept oder Honoration)- 1 ). Kdor da častni akcept, je častni akceptant ali honorant (Ehrenakzeptant oder Ilonorant), tisti, za kogar se je akceptirala menica ali čigar trgovska čast se je rešila, pa honorat (Honorat). Ako honorat ni izrecno imenovan, je domnevati, da se je akceptirala menica v čast trasanta. V vzorcu št. 17 je akceptiral menico, dasi v to ni bil pozvan, Friderik Zakrajšek, in sicer v čast tretjega indosanta Ivana Lepiča. Honorant prevzame ‘) Primerjaj izraz »aval« = na podnožju. 2 ) Primerjaj izraz »indosamenU, ki prihaja od italijanskega »in dusso« = na hrbtu. “) Menica zaide v silo, če se pravočasno ne akceptira ali pa ne plača. 4 ) llonoracija pomeni tudi lahko častno plačilo. častni akcept. 42 VI. poglavje. 3. Menični naslov (naslov za silo). vse dolžnosti honorata, ki more biti le kak menični dolžnik, kateremu je treba rešiti čast, torej izdatelj, trasant, akceptant in kak indosant. V čast akceptanta se akceptira le, če bi postal akceptant pred dospetkom insolventen. Imetelj menice in njegovi nasledniki ne smejo zahtevati varnostnega regresa, če je bil dan častni akcept, pač pa ga smejo zahtevati honorat in njegovi predniki. Častni akcept mora biti neomejen in brezpogojen. 3. Menični naslov (naslov za silo). Imetelj menice ni vedno dolžan sprejeti častnega akcepta, temveč le takrat, če je honorant na menici napisan. Kadar namreč izdatelj ni docela prepričan, da bi trasat akceptiral, plačal ali pa do dospetka ostal solventen, tedaj napiše pod trasatovo ime še ime ene ali več oseb (honorantov, ozir. trasatov) s pristavkom: ,,v sili“ (im Notfalle, im Falle) — glej vzorec št. 16. Vse te nadaljne trasate imenujemo menične naslove ali naslove zašilo Menični (Notadressen, Adressen). naslov. Imetelj menice, ki izve, da je postal akceptant insolventen (čl. 29.), lahko zahteva od njega varnost (Sicherheit). Ako je ne dobi, mora levirati varnostni protest, potem pa vzame regres') od svojih prednikov, toda le tedaj, če ni na menici nobenega meničnega naslova, sicer pa bi moral prezentirati menico popreje še meničnemu naslovu, če se glasi na plačilni kraj, in šele, če tu ne dobi akcepta, sme, dvignivši preje zopet akceptni protest, vzeti varnostni regres od prednikov (čl. 56.). Kadar se ponudi več honorantov, ima prednost tisti, ki akceptira v čast kakega prejšnjega prednika (čl. 56.). Ako bi akceptiral A na vzorcu št. 3 v čast Rudolfa Vidmarja (7. indo- sament), B v čast Emila Završnika (4. indosament) in C v čast Leopolda Mihelčiča, tedaj bi imel B prednost pred A-jem, C pa pred obema, ker postanejo z njegovim častnim akceptom vsi predniki prosti razen akceptanta Homana. Honorant B bi oprostil le Rudolfa Vidmarja, Josipa Garbajsa, Tomaža Češnovarja in Emila Završnika. Z A-jevo honoracijo pa bi postal prost le Kakše .1 mora Rudolf Vidmar. Častni akcept se napiše lahko na menico ali pa b akeep?r na kopijo 9 ) (čl. 62.) in mora imeti pristavek, v čigavo čast se ’) Glej stran 58. 3 ) navadni akcept le na kak izvod menice. VI. poglavje. 3. Menični naslov (naslov za silo). 43 honorira. Končno mora hiti neomejen in brezpogojen in se sme glasiti le na plačilni kraj. Menične naslove pristavlja trgovec (trasant ali indosant) ponajveč na tiste naročene rimese, ki jih oddaje kot rimese, predno se je dal akcept. Kdor napiše na menico menični naslov, je adresant (Not- adressant, Adressant), tisti, čigar ime je v naslovu, pa adresat (Notadressat, Adress&t). Honorant mora zahtevati, predno da častni akcept, da se mu izroči varnostni protest ali pa protest radi nedanega navadnega ali — pri več meničnih naslovih — tudi častnega akcepta. Na tem protestu si da pripomniti (zabeležiti) svojo honoracijo. Hono¬ rant mora povrniti seveda imetelju menice protestne stroške in sporočiti honoratu v dveh dneh, računaje od dneva protesta, daje dal častni akcept, obenem pa mu doposlati protest, da vzame honorat potem lahko regres od svojih prednikov. To obvestilo imenujemo n o t i 1 i k a ci j o (Notifikatičn). Ne zahteva se pa, da ratifikacija, hi moral honorat v dveh dneh dobiti notifikacijo s protestom, marveč zadostuje, če se je dala v teku 2 dni na pošto (čl. 58.). Pozneje razložim, da mora tudi vsak imetelj take menice, ki se je protestirala radi neopravljenega plačila, ravno tako poslati svojemu neposrednemu predniku in njegovemu avalistu notifikacijo. Takim indosantom, ki niso pristavili svojemu indo- samčntu kraja, ni treba pošiljati notifikacije, tudi če honorant ve za njih bivališče, marveč jo pošlje tistemu predniku tega indosanta, čigar bivališče je indosamčntu pristavljeno. V vzorcu št. 3, v šestem indosamčntu, je indosant Josip Garbajs. Vzemimo, da akceptira kdo to menico v njegovo čast in da mu pošlje noti¬ fikacijo pravočasno. Josipu Garbajsu ni treba, da pošlje notifikacijo Tomažu Češnovarju, Emilu Završniku in Niku Knezu, ker nimajo indosamentom dostavljenega bivališča, pač pa mora notificirati svojo honoracijo Ivanu Vavpotiču in ta dalje Leopoldu Mihelčiču. Kdor je dolžan notificirati, pa tega sploh ne Nasledki stori ali pa vsaj ne pravočasno, sme zahtevati od n ° t I“*““ c svojih prednikov edino le menično vsoto, pravico do obresti, stroškov in provizije pa izgubi') in jamči povrhu še za vsako škodo, ki nastane iz te opustitve (čl. 58.). ‘) Na Angleškem izgubi tudi pravico, zahtevati menično vsoto. 44 VII. poglavje. I. Prezentacija v plačilo. Prezentacija v plačilo. Honorant stopi popolnoma na mesto honorata ter jamči ravno tako in ravno tistim osebam kakor honorat, toda le takrat, če se mu prezentira menica v plačilo vsaj drugi delavnik po dospetku. Ako bi hotel plačati ob dospetku trasat, ozir. navadni akceptant ali pa kdo drug kot intervenijent’) za kakega prednika honoratovega, bi moral prejšnji honorant to dopustiti, ker ima prednost tisti, ki oprosti več prednikov; zaračuni pa si lahko, ker je bil izpodrinjen, '/, % provizije, ki bi jo bil tudi z regresom dobil od svojih prednikov, če bi se mu bilo pustilo plačati. Ako bi ponudil n. pr. v vzorcu št. 3 kdo (A) častni akcept za Josipa Garbajsa (6. indosament), bi moral vendar dopustiti, da plača kdo drug (B) menico, če jo plača v čast 2 ) kakega prednika Garbajsovega, recimo Nika Kneza. Oba bi izpodrinil C, če ponudi častno plačilo za Leopolda Mihelčiča. Pred vsemi bi pa imel prednost tisti, ki bi dal častni akcept ali pa častno plačilo za akceptanta Otona Homana, ker bi bili na ta način oproščeni vsi predniki. Sedmo poglavje. O plačilu menice. 1. Prezentacija v plačilo. Pri navadnih terjatvah mora prinesti dolžnik upniku denar na dom, pri menicah (in nekaterih drug h vrednostnih papirjih) pa mora priti upnik k dolžniku po denar. To je popolnoma umljivo, če se pomisli, da pri navadnih terjatvah dolžnik pozna upnika, pri menicah pa ne. Vzemimo le zopet vzorec št. 3. Ako bi bil posodil Leopold Mihelčič (remitent) Otonu Homanu (trasatu in akceptantu) 1000 K, tedaj hi Homan dobro vedel, komu ima vrniti ta znesek. Tudi če bi cediral Mihelčič svojo terjatev dalje, bi bil vendar Homan toliko časa upravičen, plačati svoj dolg Mihelčiču, dokler ne dobi obvestila, komu se je bila cedirala ta terjatev. Homan lahko vedno ve, komu dolguje, zato mu mora prinesti denar na dom (Bringschuld). Pri meničnih dolgovih je pa stvar drugačna. Tu obljubi dolžnik (Homan) že pri izdaji, oziroma akceptu menice plačati ‘) Glej stran 10. a ) Glej stran 54 VII. poglavje. 1. Prezentacija v plačilo. '45 menično vsoto „po naredbi“ ali „na nkaz“ upnika (Mihelčiča), to se pravi Mihelčiču samemu ali pa onemu, ki ga označijo Mihelčič in njegovi nasledniki. — Dne 15. oktobra 1901.1. je postal (v vzorcu št. 3) Oton Homan dolžnik Mihelčiča iz Kamnika, dne 18. oktobra 1901. 1. je že dolžnik Nika Kneza iz Litije in dne 27. oktobra 1901. 1. Valentina Žagarja iz Prage. O tem prenosu svojega dolga ni vedel Homan nič, in če bi bil obdržal Žagar menico, bi jo bil moral ob dospetku pokazati Homanu in mu jo izročiti proti plačilu. V to svrho bi jo bil moral, če bi se bil slučajno mudil v Litiji, sam prezentirati Homanu, ali pa bi jo bil poslal, kar je navadneje, kakemu trgov¬ skemu prijatelju, da bi se bil oglasil ž njo pri Homanu in dobil plačilo, katero bi mu bil potem poslal. Skratka: Ako hočemo, da nam plača dolžnik menično vsoto, se moramo legitimirati z menico kot njegov upnik, prezentirati jo moramo v plačilo. To prezentiranje menice imenujemo prezentacijo v plačilo (Prasentation zur Zahlung). Menico je treba prezentirati v plačilo vsaj drugi delavnik po dospetku (čl. 41.). Pokaznice se morajo prezentirati, če ni določil kak indosant pri svojem indosamentu krajšega roka za prezentacijo v plačilo, vsaj dve leti po izdaji menice (čl. 19. in 31.). Če je pa zadnji dan nedelja ali praznik, se prezentira sledeči delavnik. Menico, ki dospe dne 23. decembra, je prezentirati v plačilo vsaj dne 27. decembra, ker je dan 24. decembra prvi, 27. dan decembra pa drugi delavnik po dospetku. Plačilni protest se dvigne tudi lahko na dan dospetka. Ko preteče drugi delavnik po dospetku, plačilo pa se še ni zahtevalo, se smeta glavna menična dolžnika (čl 40. in čl. 98., št. 5) na ta način oprostiti svoje obveznosti, da deponirata menično vsoto pri sodišču, in sicer na stroške in nevarnost meničnega imetelja. Častni akceptant pa je postal prost, če se mu ni prezentirala menica vsaj drugi delavnik po dospetku, in indosant, če se ni pokaznica prezentirala v plačilo v tistem roku, ki ga je bil predpisal v svojem indosamentu (čl. 31.)*). V plačilo se prezentira lastna menica izdatelju (čl. 98., št. 6), Komu se trata pa vedno trasatu, tudi če je ni akceptiral. Menice prezontirtt v z imenovanim domiciljatom se prezentirajo v plačilo domiciljatu ) Primerjaj čl. 19. 46 VII. poglavje, 1. Prezentacija v plačilo. v kraju domicila (v vzorcu št. 8 Alfonzu Gabru v Tržiču), menice z neimenovanim domiciljatom pa trasatu, oziroma izdatelju v kraju domicila (v vzorcu št. 14 Mihaelu Zadnikarju na Jesenicah na Gorenjskem in v vzorcu št. 15 Vasiliju Perčeviču, toda ne v Brnu, marveč v Trstu')• Domiciljat pa ni obvezan meničnopravno, ker je le nekak pooblaščenec, nekak blagajnik meničnega dolžnika. Domicilirajo se pa menice navadno takrat, kadar ne stanujeta menični upnik (remitent) in menični dolžnik (trasat, akceptant ali izdatelj) v istem kraju. Menica je plačljiva namreč v kraju izdaje (lastna) ali v bivališču trasatovem, in ker stanuje remitent drugje ter zahteva udobnost, da dobi plačilo v svojem kraju, zato se mora ravnati plačilni kraj po remitentovem bivališču, ki je pa v tem primeru različen od zakonitega plačilnega kraja. —• Menico domicilira lahko trasant (izdatelj) ali pa akceptant. Domicil se napiše navadno pod trasatovo ime. Tu je omeniti tudi menic, ki so plačljive „vsepovsod“ (allerorts). Trate, v katerih je povedano trasatovo bivališče, in vse lastne menice so veljavne tudi s pristavkom: „plačljive vse- povsod“, vendar pa so plačljive le v zakonitem plačilnem kraju in ne povsod. Pristavek „plačljiva povsod“ je smatrati v tem primeru, kakor če bi ne bil pristavljen. Take trate pa, ki bi ne imele zapisanega trasatovega bivališča, bi bile neveljavne, če bi bile plačljive „povsod“, ker ta pristavek ne velja, drugega pla¬ čilnega kraja pa ni. V plačilo se sme prezentirati menica le v uradnih (delavnih) urah in le v kontorju, poslovalnici, prodajalnici ali v stanovanju, na kakem drugem kraju, na pr. v kavarni, na borzi itd. pa le tedaj, če sta zadovoljni s tem obe stranki. Ako ne dobimo obvezanca v imenovanih prostorih, moramo levirati takozvani odsotnostni protest (Windprotest) * 2 ). Le lastnik menice ali pa njegov pooblaščeni indosatar (Pro- kura-Indossatar) sme prezentirati menico v plačilo, in sicer le kak izvod menice, nikdar pa ne kopije. ‘) Trasant Karel Koritnik je n. pr. mislil, da bo Vasilij Perčevič dne 31. maja 1903. 1. v Trstu, zato je pristavil ta domicil. 2 ) Sele, Se notar ali sodni uradnik, ki dela protest, tudi pri policiji ne izve stanovanja, kontorja ali poslovalnice meničnega dolžnika, smo napisati ta protest, v katerem mora pripomniti, da je povprašal pri policiji. VII. poglavje. 2. Plačilo. 47 Če se menica pri prezentaciji v plačilo ne izplača, se mora levirati plačilni protest (Protest mangels Zahlung). Kadar se je pa ta protest izrecno opustil z besedami: „brez protesta", „brez stroškov" („obne Protest", „ o h n e Kosten"), tedaj upravičenec ni dolžan, pač pa še vedno upravičen, da dvigne ta protest. Nasledki opuščene prezentacije v plačilo in opuščenega protesta so različni. Imetelj, ki menice ne prezentira v plačilo pravočasno ali pa ne dvigne pravočasno protesta, če se mu menica ni plačala, izgubi pravico regresa proti prednikom (indosantom) in trasantu. Ako je pa imenovan na domicilirani menici domiciljat, jo mora tudi temu prezentirati v plačilo, oziroma protestirati, ker bi sicer ne izgubil samo pravice regresa proti prednikom in trasantu, marveč tudi proti akceptantu in izdatelju (čl. 43. in 99.). To je edini primer, ako izvzamemo popolno civilnopravno zastaranje, da postaneta glavna dolžnika prosta. 2. Plačilo. a) Dospetek. Pri različnih menicah je dospetek (Verfallstag) različen. 1. Dnevnice dospevajo v plačilo tisti dan, ki je v menici imenovan. Menična vsota v vzorcu št. 16 zapade v plačilo že dne 29. in ne šele 30. julija 1903.1. Menice, ki dospevajo prvi ali zadnji dan kakega meseca (p rim o ali ul tirno), se morajo plačati že 1. dne v mesecu, ozir. 28., 29. (februarja), 30. (aprila, junija, septembra in novembra) ali 31. (januarja, marca, maja, julija, avgusta, oktobra, decembra). Menice, dospevajoče sredi meseca (medio), zapadajo v plačilo vedno dne 15. imenovanega meseca. To določilo je zato Potrebno, ker nimajo vsi meseci enoliko dni in bi lahko nastal Prepir, kateri dan je srednji (čl. 30.). 2. Pokaznice dospevajo takoj, ko so se prezentirale, najkasneje pa v dveh letih po izdaji. Ako je zaukazal kak ] ndosant, da se mora prezentirati pokaznica v plačilo ali po- vpoglednica v akcept v določenem času, tedaj ugasne le indosantova obveznost, če se ni prezentirala menica v predpisanem roku (čl. 19. m 31.). y 6. indosamentu vzorca št. 17 ugasne obveznost Božene Kdaj posta¬ neta glavna dolžnika prosta ? 48 VII. poglavje. 2. Plačilo. Rajar, če se ni menica prezentirala vsaj do 31. decembra 1903. .1., dasi bi se lahko prezentirala po določilu zakona najkasneje dne 21. maja 1905. 1. To se dogaja večkrat, da zaukaže kak indosant prezentirati menico v krajšem roku. Vzroki so različni. Ponajveč sumi indosant, da on ali glavni dolžnik ne bo več dolgo solventen ali živ. 3. Pri povpoglednicah in izdajnicah, dospevajočih določeno število dni po vpogledu, ne šteje dan prezentacije, ozir. dan izdaje, ampak se pričenja rok šele prihodnji dan. Zadnji dan v tem roku je dospetek. Povpoglednice v vzorcih št. 7, 14, 18 in 32 dospevajo v tej vrsti dne 23. junija 1903 >), — 28. (29.) februarja 1904, — 13. avgusta 1903 in 27. maja 1904; — izdajnice v vzorcih št. 8, 11, 12, 20, 25 in 31 pa dne 17. julija 1903, 23. novembra 1903, 22. avgusta 1903, 9. junija 1903, 17. julija 1903 in 28. maja 1903. Če dospe menica določeno število tednov po vpogledu ali po izdaji, tedaj šteje en teden za sedem dni. Menica, prezentirana v akcept ali pa izdana dne 20. maja, dospevajoča sedem tednov po vpogledu ali pa po izdaji, dospe (20. maja + 7 dni = 27. maja + 7 dni = 3. junija + 7 dni = 10. junija + 7 dni = 17. junija +• 7 dni = 24. junija + 7 dni = 1. julija + 7 dni = 8. julija) dne 8. julija v plačilo. Povpoglednice in izdajnice, dospevajoče več celih tednov ali mesecev po vpogledu ali izdaji, zapadajo tisti dan, ki ima enako število (v mesecu) ali enako ime kakor dan izdaje ali akcepta; če pa tega dne ni v mesecu, tedaj dospe v plačilo zadnji dan v mesecu (čl. 32.). Izdajnica v vzorcu št. 12 dospe dne 22. avgusta 1903, povpoglednica v vzorcu št. 14 pa 28. ali 29. februarja 1904. Kadar pa dospe menica določeno število celih mesecev in še pol meseca po vpogledu ali po izdaji, tedaj se računi kakor zgoraj, le pol meseca se računi nazadnje in se šteje pol meseca za 15 dni. Menica, vpogledana ali izdana dne 23. februarja in dospevajoča 3 y 2 meseca po vpogledu ali izdaji, dospe (23. maja + 15 dni), torej 7. junija. Če bi se pa računilo pol meseca popreje in potem šele tri mesece, bi zapadla menica (23. februarja + 15 dni = 10. marca + ') Tu šteje dan izdaje, ker ne dospe menica določeno število dni, marveč mesecev po vpogledu. VII. poglavje. 3. Prolongacija. 49 tri mesece), torej dne 10. junija. Zato določa zakon, da se šteje pol meseca nazadnje. Menica, vpogledana ali izdana dne 31. oktobra in plačljiva štiri mesece po vpogledu ali po izdaji, dospe v navadnem letu dne 28. februarja in v prestopnem letu dne 29. februarja prihodnjega leta. Dospeti bi morala, ker je izdana dne 31. oktobra, šele dne 31. februarja prihodnjega leta; ker pa v februarju tega dne ni, dospe zadnji dan v tem mesecu. V Rusiji, Srbiji, Rumeniji, Bolgariji in na Grškem štejejo še po julijskem koledarju. Ta je za 12 dni za nami, ki štejemo po gregorijanskem koledarju. Radarje pri nas dne 13. januarja, tedaj imajo Rusi, Srbi itd. 1. dan januarja. To diferenco časoštetja je treba izenačiti pri menicah, izdanih in plačljivih v deželah različnega časoštetja (čl. 34.). Menica, izdana v Moskvi dne 16. maja in plačljiva na Dunaju tri tedne a dato, ne zapade 6. junija, ampak šele 12 dni pozneje, t. j. 18. junija, ker menica po našem štetju ni bila izdana dne 16. maja, marveč dne 28. maja. Nasprotno pa bi ne zapadla menica, izdana na Dunaju dne 16. maja in plačljiva v Moskvi tri tedne a dato, dne 6. junija, ampak že 12. dni preje, t. j. dne 25. maja, ker se je izdala po julijskem koledarju že dne 4. maja. b) Plačilni dan. Menica se mora plačati ob dospetku; takozvanih oz imih 0ziraidnev dni (Respekttage) ni (čl. 33.), izimši dva primera'), in sicer: 1. Imetelj menice ima dva dni po dospetku še časa prote¬ stirati menico (čl. 41.). 2. Ge dospe menica v nedeljo ali v praznik, se sme prezen- tirati šele prihodnji delavnik (čl. 92.). Ozirni dnevi so tisti dnevi po meničnem dospetku, v katerih se še lahko pravnoveljavno opravijo menična opravila, ne da bi radi tega nastopila menična zamuda. 3. Prolongacija. a) Sporazumna prolongacija. Vzemimo, da se iz kakršnegakoli vzroka ne plača menica ob dospetku. Ako noče v tem primeru dolžnik biti tožen, poprositi ‘) /akon pravi v 33. členu prav kratko, da ozirnih dni sploh ni. Oba tu navedena primera navaja tudi zakon, pa ju ne smatra za ozirna dneva, dasi nista v bistvu nič drugega. 4 50 VIL poglavje. S. Prolongacija. mora odloga. Upravičenec (remitent ali pa zadnji indosatar) mu dovoli odlog in zapiše to dovolitev na menico, ali pa mu le ustno dovoli, ne zapiše pa dovolila. Kadarkoli se odgodi (wird hinausgeschoben) dospetek menice sporazumno z obema strankama (dolžnikom in upnikom), pravimo, da se je menica prolongirala. Kaj je P ro- Prolongacija je torej sporazumna odgoditev iongacija? ut e ničnega dospetka (die Prolongation ist die einverstand- liche Hinausschiebung des Verfallstages). Prolongacija je ali ustna, ki velja samo za tistega, ki jo je izposloval, in le proti tistemu, ki jo je dovolil, ali pa pismena, na menici zabeležena, ki se ugovarja lahko vsakemu imetelju menice. Ako bi bil n. pr. dovolil remitent v vzorcu št. 15 odlog, pa bi tega ne bil napisal, lahko bi zahteval že dne 31. maja 1903 indosatar Fran Jež takojšnje plačilo od akceptanta Perčeviča, ker on (Jež) ni nikomur obljubil odloga, menica pa je že dospela. Če pa napiše vsakokratni menični upnik, kakor je razvidno iz imenovanega vzorca, to prolongacijo na menico, mora čakati vsak upnik dolžnika do konca prolongirane dobe, ker je videl na menici zapisano, da se je bil dospetek prolongiral, pa si je menico vendarle nabavil, in se mu torej ne godi krivica. Kdor je dovolil akceptantu prolongacijo, izgubi regres do svojih prednikov, če niso privolili vanjo. V vzorcu št. 15 je prolongiral menico najprej remitent dne 30. maja 1903 in jo je potem dne 31. maja 1903 indosiral Franu Ježu. Zadnji indosatar Janko Treven je prolongiral potem dne 30. avgusta 1903 menico še enkrat, in sicer do 31. septembra 1903. Zastaranje se pa pričenja s prvim dospetkom (v vzorcu št. 15 torej že 31. maja 1903). Praktično se prolongira menica tako, da se stara menica uniči, izda nova in do takrat narasle obresti poravnajo. Na ta način prolongirana menica ne zastara tako hitro (glej vzorec št. 2). bj Zakonita prolongacija (notwendige Prolongationh Ob vojni, kugi in enakih nezgodah se dovoli s posebnim zakonom, da se odgodi dospetek v prid tozemskim meničnim upnikom za določen čas. V tem času se zastaranje ne more pričeti, kar je v prid ravno upnikom, ki bi ob dospetku itak ne VII. poglavje. 4 . Izplačilo menične vsote. 51 dobili plačila, menica pa bi lahko zastarala. S tako prolongacijo so odgodeni tudi roki za zastaranje meničnih tožb. Tu sem spada tudi primer, če se odgode semnji (Messen) in ž njimi tudi dospetek, plačilni dan tržnih menic in seveda tudi začetek zastaranja. c) Moratorij (das Moratorium). Moratorij je zakon, ki se izda v prid meničnim upnikom ali pa dolžnikom, da odvrne posledice menične zamude; zamudne obresti pa se morajo plačevati navadno vendarle od prvotnega dospetka, ker že tedaj dospe vsota v plačilo; prezentirati, prote¬ stirati in tožiti pa se sme šele po preteku roka, ki ga določa moratorij. 4. Izplačilo menične vsote. Upravičen, zahtevati in sprejeti menično vsoto, je lastnik menice ali pa njegov pooblaščenec. Lastnik menice je tisti, ki jo je dobil s slepim indosamentom, s cesijo ali kot dedič, ali pa tisti, ki se lahko izkaže s strnjeno, do njegovega imena segajočo vrsto indosamentov; dalje, kogar je spoznalo sodišče za lastnika. V vzorcu št. 3 je vrsta indosamentov do Matevža Grmovni k a nepretrgana, kajti Grmovnik je dobil menico od Jastrca, ta od Polšnika, Polšnik od Torkarja, Torkar od Kralja, Kralj od Žagarja, Žagar od Vidmarja, Vidmar od Garbajsa, Garbajs od Cešnovarja, Češnovar od Završnika, Završnik od Kneza, Knez od Vavpotiča, Vavpotič pa od remitenta Mihelčiča. Vzemimo pa, da je 9. indosament izpuščen, tedaj bi vrsta indosamentov ne bila strnjena. Polšnik bi svoje pravice ne mogel izkazati, ker Torkarja, ki je bil baje izročil menico Polšniku, med indosatarji sploh ni in ni bil upravičen, oddati menico drugemu. V tem primeru bi jo bil moral Milan Kralj izročiti neposredno Polšniku. Pri slepih indosamentih je smatrati za lastnika menice Razloček vsakega, ki ima menico v posesti. Prečrtan indosament ni med P rečr - eljaven, akcept pa. samentom in Pooblaščenec meničnega lastnika je pooblaščeni indosatar P , ' ecrt; “' im (Proku ra-Indossatar). Iz tega izhaja, da sme menični dolžnik izplačati menico neznanemu prezentantu le tedaj, če je zadnji indosament slep 4* 52 VIL poglavje. 4. Izplačilo menične vsote. Kompenza¬ cija. Efektivno. indosament; če je pa zadnji indosament popoln, se mora prezentant legitimirati kot zadnjega indosatarja. Menični dolžniki morajo plačati: 1. menično vsoto, 2. 6 °/ 0 tne obresti od dospetka, 3. protestne in druge stroške 1 * * ) in 4. V *°/ 0 provizije (v primerih, ki so našteti na strani 31.). Menica se izplača v gotovini; le redko se izplača menica z menico (n. pr. pri prolongacijD) in kompenzaciji). Vzemimo, da je A napisal in izdal lastno menico za 300 K remitentu B. Črez več mesecev pa akceptira B neko drugo menico, ki dospe v plačilo en teden pozneje nego prva ter se glasi na 401 kron. Z indosamenti si pridobi to menico A, ki jo ob dospetku prve menice izroči B-ju namesto plačila. B izplača — recimo — 100 K, 1 K mu pa ostane za obresti, ker je eskontiral drugo menico, ki dospe v plačilo šele črez en teden, 300 K pa se je kompenziralo, t. j. obojestransko pobotalo. Če se glasi menica na določeno vsoto inozemskega sre¬ brnega denarja, se mora izplačati s to vrsto denarja. Državne note in bankovci so pri izplačilu takih menic izključeni. Za menice, glaseče se na inozemski ali tozemski zlati denar ali na Marije Terezije tolarje, se morajo vzeti tudi bankovci in državne note po kurz ni vrednosti 8 ). Za menice, glaseče se na avstrijski srebrni denar, izimši Marije Terezije tolarje, mora vzeti upnik bankovce in državne note v nominalni vrednosti 4 * * ). Kadar je pristavljena k vsoti besedica „efektivno“ (effektiv), se mora šteti tiste vrste denar, ki je imenovan v menici. Dolžnik, ki je izplačal menično vsoto, mora zahtevati k v i - tiran o menico nazaj (člen 39.). Menica se navadno kvitira z besedama: „Pour acquit !<6 ) (glej vzorec št. 18 na hrbtu). ‘) n. pr. poštnino notifikacije, ažijo itd. s ) Prolongacijska menica (vzorec št. 2). 8 ) Kurzna vrednost je tista cena, ki jo doseže kako blago določen dan na tistem tržišču (borzi), kjer se tako blago običajno prodaja. 4 ) Nominalna vrednost je tista, ki je označena na vrednostnih papirjih, oziroma novcih. s ) francoska beseda, ki pomeni »namesto pobotnice«. VIII. poglavje. 1. Prešle menice. 53 Če je plačal dolžnik le del vsote, lahko zahteva, da se odpiše ta del na menici i n da se napravi kopija, na kateri se mu potrdi to delno plačilo. Pobotnica, ki je spisana na menici, je prosta kolka. Brž ko je plačan en izvod menice, izgube vsi drugi veljavo, izimši naslednja dva primera: 1. Trasat, ki je akceptiral več izvodov, mora izplačati za vsak akcept celo vsoto, če ni bil toliko previden, da bi bil zahteval pri izplačilu vse akceptirane izvode nazaj. 2. Indosant, ki je indosiral več izvodov iste menice, in vsi njegovi nasledniki so obvezani po vseh indosamentih na tistih izvodih, ki se niso vrnili pri prvem plačilu. Osmo poglavje. 1. Prešle menice. Če se izgubi neakceptirana menica, tedaj je zahtevati duplikat, ki imej pripombo, da se drugi duplikati ne smejo izplačati, n. pr.: „plačajte za to drugo menico, za prvo ne .“ (glej vzor. št. 18). To pripombo imenujemo kasatorno klavzulo (Kassatorische Klausel). Ta zahtevani duplikat se potem akceptira. Takoj pa je avizirati trasata, da se je — recimo — prva izgubila in da naj akceptira in plača le drugo. Kadar se pa izgubi akceptirana menica, tedaj lahko zahteva akceptant, da izposluje upravičenec nje amortizacijo. Dokler se ne amortizira, je dolžnik ni dolžan plačati, če mu upnik ne da varnosti (Sicherstellung), pač pa lahko deponira menično vsoto, oziroma jo mora na zahtevanje upnikovo deponirati pri sodišču. (Glej čl. 73.) Tudi če je izposlovana sodna prepoved na menico, je dolžnik ne sme izplačati. Amortizacija menice, t. j. nje proglasitev za neveljavno (mrtvo), se izposluje pri trgovskem sodišču plačilnega kraja. Sodišče objavi trikrat v časopisih edikt, v katerem pozivlje vsakogar, ki nna kako zahtevo iz te menice, naj naznani te svoje pravice v 45 dneh od dneva zadnjega edikta. Ko preteče 45 dni, se zaprosi Kasatorna klavzula. Amortiza¬ cija. 54 VIII. poglavje. 2 . Častno plačilo. sodišče z novo prošnjo, naj proglasi izgubljeno menico za ne¬ veljavno (mrtvo). V prošnji za uvedbo amortizacije mora biti menica natančno popisana. 2. Častno plačilo. Imetelj menice sme odkloniti častni akcept intervenijenta 1 ), ki ni imenovan v meničnem naslovu. Častnega plačila (Ehren- zablung) pa ne sme nikdar odkloniti, ker bi izgubil sicer pravico regresa proti naslednikom honorata (člen 62.). Vzemimo zopet vzorec št. 3. Na tej menici ni nobenega meničnega naslova. Ako bi ponudil kdo častni akcept — recimo — za Nika Kneza (3) ali sploh za koga, bi imetelj menice ne bil primoran, sprejeti ta častni akcept. A ko bi pa ponudil častno plačilo, bi je moral sprejeti od vsakogar. Če bi ga ne sprejel, bi izgubil v navedenem primeru pravico regresa proti Završniku, Češnovarju, Garbajsu in Vidmarju. Ti vsi bi bili namreč oproščeni, če bi bil sprejel častno plačilo v čast Nika Kneza. Tudi za častne plačnike, če se jih ponudi več, velja določba, da gre prednost tistemu, ki oprosti največ meničnih dolžnikov, t. j. ki ponudi častno plačilo v čast kakega prejšnjega prednika (glej str. 42.). Ako trasat ne akceptira menice, akceptant ali izdatelj ne plača, ali če postane glavni dolžnik nesiguren, pravimo, da zaide menica v silo (gerat in Not). Taka menica se mora prezentirati v plačilo tudi častnemu akceptantu, ozir. meničnemu naslovu, če se ta glasi na zakoniti plačilni kraj. Častni plačnik izplača le proti temu, da se mu vročita menica in protest, na kar ima pravico regresa do honorata in njegovih prednikov, dočim ima proti akceptantu meničnopravno terjatev V vzorcu št. 17 naj bo Ivan Lepič honorat, Zakrajšek pa honorant. V tem primeru stopi honorant Zakrajšek na mesto Ivana Lepiča in prevzame vse njegove dolžnosti in pravice. Vsled tega je obvezan nasproti honoratovim naslednikom Heleni Uštar, Dušanu Mavcu, Boženi Rajar, Borisu Cvetkoviču in Feliksu Pevcu tako, kakor je bil tudi Lepič, proti honoratovima prednikoma Mirku Veselu in Luki Dragomanu pa ravno tako upravičen. ') Intervenijent je vsak, ki ali akceptira ali pa plača, dasi v to ni pozvan, oziroma ne meničnopravno dolžan. Vlil. poglavje. 3. Protest. 55 Ako se menica meničnemu naslovu ali častnemu akceptantu ne prezentira v plačilo, izgubi imetelj menice regres proti adre- santu in honoratu ter njunim naslednikom. 3. Protest 1 ). V meničnem pravu nima beseda „protestirati" tega pomena, ki ga ima sicer, marveč razumemo pod tem izrazom „konstatirati“. Protestirati se pravi torej, po notarju ali po sodišču konstatirat i, kak uspeh je imelo kako menično opra¬ vilo. Protest pomeni dejanje in pa listino, t. j. zapis o tem konstatiranju. Lahko bi se torej tudi reklo, da je protest sodna ali notarska formalna listina, ki ugotavlja (feststellt), da ni imelo kako menično dejanje (Wechselhandlung) zaželjenega uspeha, in ki obenem tudi navaja vzrok, zakaj ga ni imelo. Protest se dvigne za protestanta (der Protestant) in zoper protestata (Protestat)- Protesti so zelo različni, in sicer so naslednji: 1. akceptni protest (Protest mangels Annahme), ki konstatira, da noče akceptirati trasat, da je trasat umrl ali da je pod kuratelo; (Kdaj je dolžnost, dvigniti akceptni protest?) 2. plačilni protest (Protest mangels Zahlung), ki kon¬ statira, da se menica ni plačala; — Dostikrat pristavi kak indoshnt svojemu indosamentu pri¬ stavek: „brez protesta' 1 , „brez stroškov" („ohne Protest", „ohne Kosten"). Ta pristavek pomeni le, da je obvezan indosant tudi takrat, če upravičenec ne levira protesta, nikakor pa nima tega pomena, da bi se protest ne smel levirati. Upravičenec v tem primeru lahko opusti protest, pa ga tudi lahko levira, dočim bi ga sicer moral levirati, če noče, da postane menica prejudicirana s ). 3. protest vsled nedatiran j a (Protest mangels Da- tierung), ki konstatira, da noče akcepthnt dostaviti datuma k svojemu akceptu ali izdatelj k svojemu zapisu „videl sem"; (Kdaj se mora datirati?) 4. odsotnostni protest (Windprotest), ki konstatira, da dolžnika ni v zakonitem plačilnem kraju in da se mu menica ne more prezentirati; ’) Beseda »protest« je iz latinskega izrazila »pro teste« = namesto priče, pričanja ali dokazila. 2 ) Glej stran 63. Protest. 56 VIII. poglavje. Protest. 5. protest na izdajo prime, sekunde itd. (Protest mangels Herausgabe der Prima, Sekunda u. s. w.), ki konstatira, da noče hranitelj izročiti upravičencu kakega meničnega izvoda; 6. varnostni protest (Sicherheits- oder Sekuritats- protest), ki konstatira, da dolžnik ni več plačevit (stellt die Zahlungsunfahigkeit des Wechselschuldners fest); — imetelj ima le pravico, ni pa dolžan, levirati ta protest; 7. nasprotni protest (Kontraprotest) je posebej narejen protest, ki konstatira, da se je brez zaželjenega uspeha prezen- tiralo častnemu akceptantu, meničnemu naslovu, ali pa dolžniku regresa (EegreCschuldner); 8. deklaracijski protest (Deklarationsprotest), ki ga napravi domiciljat imenovanega domicila proti samemu sebi ob dospetku, če je tedaj lastnik menice, da si ohrani pravice proti glavnemu dolžniku, ki mu za izplačilo ni dal pokritja (čl. 43. in 99.). V protestu morajo biti: 1. doslovni prepis menice ali pa kopije in vseh indosamentov in opomb; 2. imena ali tvrdke oseb, za katere in proti katerim se levira protest; 3. zahteva, ki se je izrekla osebi, zoper katero se je pro¬ testiralo, njen odgovor, event. kaka njena opomba ali pa pristavek, da je ni doma; 4. kraj, leto, mesec, dan in ura izrečene ali poskušene zahteve; 5. pripomba, kdo je eventualno dal častni akcept ali ponudil častno plačilo; 6. podpis in pečat notarja ali sodnega uradnika. Akceptni protest menice v vzorcu št. 17 bi bil tak-le: Menični protest, napravljen v Brnu dne 30. maja 1903.1. Na prošnjo gospoda Feliksa Pevca sem na koncu podpisani notar danes ob polštirih popoldne tu v Brnu menico sledeče vsebine: „V Kamniku, dne 21. maja 1903. Za 350 K. Tri tedne po vpogledu plačajte za to prvo menico po naredbi gospoda Luke Dragomana tristoinpetdeset kron. En g e lb er t Mlinar. Gospodu Filipu Močniku v Brnu.“ VIII. poglavje. Protest. 57 Na hrbtu menice: 1. „Zame gosp. Mirku Veselu. Luka D r a g o m a n. 2 . Zame gosp. Ivanu Lepiču. Vrednost v blagu. Mirko Vesel. 3. Zame gospe Heleni Uštar. 4. Zame gosp. Dušanu Mavcu. 5. Zame gospe Boženi Rajar. Ivan L e p i č. Helena Uštar. Dušan Mavec. 6. Zame gosp. Borisu Cvetkoviču. Prezentirati je menico vsaj do dne 31. decembra 1903. V Brnu, dne 14. junija 1903. Božena Rajar. 7. Zame gosp. Feliksu Pevcu. V Brnu, dne tO. junija 1903. Boris Cvetkovič. 11 prezentiral v akcept gosp. Filipu Močniku v njegovih trgovinskih prostorih v Brnu, na Bleiweisovi cesti št. 7, na kar je izjavil, da danes še ne akceptira menice. Nato je dal gosp. Friderik Zakrajšek častni akcept v čast gosp. Ivana Lepiča. Pristojbina: Kolek . . . . 2 K protest . . . . 2 „ skupaj . . 4 K, ki jih je plačal gosp. Pevec. Ivan Ratdn, c. kr. notar '). ') Ker sodišča v Gislajtaniji nimajo registrov, ki jih predpisuje čl. 90., se je treba vselej obrniti na notarja, če hočemo izposlovati menični protest. 58 IX. poglavje. 1. Plačilni regres. Akceptni protest sme levirati vsakdo, ki ima menico v posesti, tudi če ni nje lastnik; levira se le proti trasatu in meničnemu naslovu (čl. 18.). Proti meničnemu naslovu pa le v dveh primerih, in sicer: 1. Če hoče hiti imetelj radi dvomlijvega gmotnega akcep- tantovega stanja 1 ) varen, tedaj mora varnost zahtevati najpreje od akceptanta. Ako je ne dobi od njega, mora levirati varnostni protest, potem pa menico v akcept prezentirati meničnim naslovom. Če tudi tu ne dobi akcepta, potem dvigne akceptni protest proti adresatom (Notadressaten). 2. Če trasat ne akceptira menice, tedaj jo protestira imetelj radi nedanega akcepta, jo prezentira potem v akcept meničnim naslovom in, če tudi tu ne dobi akcepta, dvigne akceptni protest proti adresatom. Plačilni protest sme dvigniti le imetelj menice ali njegov pooblaščenec (pooblaščeni indosatar) in le proti akceptantu, izdatelju lastne menice, častnemu akceptantu, domiciljatu in me¬ ničnemu naslovu. Varnostni protest sme levirati vsak, ki ima menico v posesti, in sicer le proti akceptantu, izdatelju lastne menice in meničnim naslovom (čl. 29.). Protest na izdajo kakega meničnega izvoda sme levirati le imetelj menice in njegov pooblaščenec proti vkakomur, ki ga ima v posesti, pa ga noče dati (čl. 72.). Deveto poglavje. 1. Plačilni regres. Znano je, da je vsak indosament takorekoč nova menica v skrajšani obliki. Vsak indosant je nekako akceptant tuje ali izdatelj lastne menice. Čim več indosamentov je na kaki menici, tem raje jo vzame trgovec, ker so obvezani vsi indosanti in je imetelju veliko gotovejše plačilo. Kadarkoli ne plača menice ak¬ ceptant, bodisi da je ne more ali noče, ima zadnji indosatar pravico, zahtevati od vsakega prednika, katerega si hoče ) radi nesigurnosti. IX. poglavje. 1. Plačilni regres. 59 izbrati, da mu plača menično vsoto s pripadki. V vzorcu št. 3 sme zahtevati indosatar Valentin Žagar (7), če ne plača menice akceptant Oton Homan, od vsakega prejšnjega indosanta kateri¬ koli del vsote, ali pa od vsakega indosanta, od katerega hoče, toda le od enega, celo menično vsoto. Vzemimo, da obubožajo vsi pred njim zapisani indosanti, le Niko Knez (3) je premožen; Žagar bo zahteval ravno od Kneza plačilo vseh 1000 K s pri¬ padki. Zahtevati bi smel pa tudi od vsakega katerikoli del vsote. Ako bi znašali pripadki n. pr. 1 K, bi lahko zahteval, če bi si vbil v glavo, od vsakega nadaljnega indosanta po 40 K več, n. pr.: od Vidmarja. 23 K „ Josipa Garbajsa 23 -f- 40 . 63 „ „ Tomaža Češnovarja 63 -j- 40 . 103 „ „ Emila Završnika 103 —(— 40 143 „ „ Nika Kneza 143 —)— 40 . 183 „ „ Ivana Vavpotiča 183 -j- 40 223 ,, in „ Leopolda Mihelčiča 223 -f- 40 . 263 ,. torej od vseh skupaj . . 1001 K. Od vsakega prednika lahko zahteva, kolikor hoče, toda vsega skupaj ne več, nego znaša menična vsota s pripadki vred. Kakor seje menica (vzorec št. 3) preje zvrstila iz rok Antona Rodeta v roke Mihelčiča, Vavpotiča, Kneza, Završnika, Češnovarja, Garbajsa, Vidmarja, Žagarja, Kralja, tako nastopi sedaj zopet isto pot v obratnem redu (Retourvveg-Regrefi) ')• Kralj vroči proti izplačilu menične vsote s pripadki menico in protest s po¬ vratnim računom 2 ) Žagarju, Žagar Vidmarju, Vidmar Garbajsu, Garbajs Češnovarju, Češnovar Završniku, Završnik Knezu, Knez Vavpotiču, Vavpotič Mihelčiču in Mihelčič končno Antonu Rodetu. To je seveda navadna pot regresa. Ta pot se da pa okrajšati tako, da da kdo častno plačilo za kakega prejšnjega indosanta, n. pr. v vzorcu št. 3 za Ivana Vavpotiča. Matevž Grmovnik je dobil plačilo od lionoranta in nimajo niti on, niti tisti njegovi predniki, ki so hkratu Vavpotičevi nasledniki, ničesar več iskati. Na mesto honorata Vavpotiča stopi honorant in zahteva lahko regres od Mihelčiča in Antona Rodeta. ') Regres prihaja od latinske besede: regredi = nazaj korakali. 2 ) Glej stran 61. Kaj je regres ? Povratni račun. 00 IX. poglavje. 1. Plačilni regres. Regres je torej meničnopravno povračilo, ozir. plačilo, katero so dolžni vsi predniki svojim na¬ slednikom, če ni plačal menice glavni dolžnik. Predniki so pri lastnih menicah indrsanti, pri tratah pa indosanti in trasant. Z regresom se zahtevata: 1. varnost (Sicherstellung), če se menica ne akceptira, ali pa če postane akceptant (izdatelj lastne menice) neplačevit; — ta regres imenujemo varnostni regres (Regrefi auf Sicher¬ stellung); 2. plačilo (Zahlung), ako je menica že dospela; — to je plačilni regres (Regrefi mangels Zahlung). Plačilni regres se more vzeti le od prednikov in le, če se je prezentirala menica v plačilo in če se je pravočasno leviral plačilni protest. Kdor ima menico, protestirano vsled neplačila, je dolžan to notificirati svojemu predniku in njegovemu avalistu. Kar velja o notifikaciji pri častnem akceptu (str. 43.), to velja tudi o notifi- kaciji neplačila. Predmet regresa so: 1. neplačana menična vsota s šestodstotnimi obrestmi od dospetka; 2. stroški protesta in drugi izdatki, kakor n. pr. poštnina, ažijo itd.; 3- V. % provizije. Glavna dolžnika sta dolžna plačati provizijo le: 1. če je bil izpodrinjen častni akceptant; 2. če je kak prednik plačal provizijo in zahteva sedaj, da mu jo povrne glavni dolžnik. Vsi ti zneski se smejo zahtevati po tisti kurzni vrednosti, ki jo ima pokaznica, izdana v plačilnem kraju in potegnjena na bivališče tistega, ki je dolžan dati regres (čl. 50.). Kdor je plačal regres, sme zahtevati od plačanega upnika menico, protest in povratni račun (Retourrechnung), to je račun o skupnem plačilu, in sme zahtevati na podlagi teh listin zopet regres od svojih prednikov (čl. 51.). Povratni račun bi bil, če bi bila n. pr. menica v vzorcu št. 17 radi neplačila protestirana, tak-le: IX. poglavje. 2. Varnostni regres radi neakcepta. 61 Povratni račun o menici, glaseči se na 350 K, potegnjeni dne 21. maja 1903 od gosp. Engelberta Mlinarja v Kamniku na gosp. Filipa Močnika v Bran, plačljivi tri tedne po vpogledu, postavljeni na ukaz gospoda Luke Dragomana, akceptirani dne 30. maja 1903 od Friderika Zakrajška v čast Ivana Lepiča in protestiram radi neplačila: 1. glavnica. 350 K — li 2. stroški protesta. 4 „ — „ 3. Vs procenta provizije. ] „ 17 „ 4. mešetarina 1 ) 1 %o.— „ 35 5. poštnina (15 h) in kolek za povratno menico (40 h).— 85 „ skupaj torej . . . . 356 K 37 h. Za to vsoto potegnem danes na gosp. Borisa Cvetkoviča povratno menico v znesku 356 K 37 h, plačljivo na ukaz moj lastni. V Brnu, dne 22. junija 1903. Feliks Pevec. Regresantu namreč ni treba zahtevati od regresata (glej str. 10.) denarja, ampak potegne tudi lahko trato nanj in mu pošlje ob¬ enem protestirano menico, povratni račun in protest v poročilu 2 ). Tako trato imenujemo povratno menico (čl. 53.), ki se pa mora glasiti vedno na vpogled in mora biti potegnjena a drittura, to je, potegniti jo mora samo regredijent (regresant) naravnost na regresata .(glej vzorec št. 23). Kdor je plačal menično vsoto, zahteva pač navadno od svojega neposrednega prednika povračilo, primoran pa ni v to, nego ga zahteva lahko od vsakega prednika ter ni vezan na povrstni red. Ker torej lahko nekaj prednikov preskoči, ker lahko izbere prednika (ali več prednikov), od katerega hoče imeti povračilo, imenujemo ta regres izbirni regres (Springender Regrefl). 2. Varnostni regres radi neakcepta. Z regresom se ne zahteva samo plačilo, marveč tudi varnost, če se menica ne akceptira, ali pa če postane akceptant pred dospetkom menice neplačevit. ') Za razpečanje povratne menice. a ) Priloži mu pa tudi lahko poštni recepis notiflkacije in kurzni list radi določitve kurzne vrednosti (glej stran 60.). drittura. Izbirni regres. 62 IX. poglavje. 3. Varnostni regres radi nesigurnosti. Predno se pa sme zahtevati z regresom varnost za kako neakceptirano menico, se mora levirati varnostni protest. Če je na menici kak menični naslov, glaseč se na zakoniti plačilni kraj, se mora menica tudi temu naslovu preje pre- zentirati v akcept. Šele, če tudi tu ni dobiti akcepta, se sme vzeti varnostni regres (čl. 56.). Povpoglednice, ki so se akceptirale, akcept na njih pa se ni datiral, se morajo pač protestirati radi nedatiranja, povoda za varnostni regres pa ni nobenega, ker je menica akceptirana, datum pa nadomeščen po protestu. V enem primeru pa se lahko zahteva varnost z regresom, tudi če se menica sploh ni prezentirala v akcept, in sicer kadar se nahajajo izvirni indosamenti na kopiji, na kateri je pripomnjeno, kje se nahaja v akcept poslana izvirna menica, hranitelj pa tega izvirnika noče izročiti. V tem primeru se levira le protest na izročitev originala. Na podlagi tega protesta se sme zahtevati z regresom varnost, toda le od onih indosantov, katerih pristni izvirni podpisi so na kopiji. 3. Varnostni regres radi nesigurnosti. Kadar postane akceptant tuje ali izdatelj lastne menice pred dospetkom 1 ) neplačevit in kadar varnosti od teh dveh ni dobiti, tedaj so vsi predniki dolžni dati varnost, če sta se preje levirala varnostni protest in akceptni protest proti meničnim naslovom, zadnji pa le, če se glase na plačilni kraj. O tem, kako se da varnost, se domenita stranki sami. Če se pa ne moreta zediniti, se mora vsa menična vsota s pripadki vred v gotovini položiti (deponirati) pri sodišču. Varnost so dolžni dati vsi predniki regresanta (= regredi- jenta) in pri tujih menicah tudi akceptant. Ta varnost se mora vrniti: 1. če seje menica pozneje brezpogojno in neomejeno akceptirala; 2 . če se v enem letu po dospetku ni tožil regresat na plačilo in 3. če se je menica plačala ali pa če so ugasnile menične pravice. ') Ob dospetku in pozneje ni treba varnosti, ker se sme zahtevati plačilo. X. poglavje. 1. Menična zamuda. 63 Deseto poglavje. Ugasnitev meničnih pravic. Menične pravice ugasnejo: a) iz tistih vzrokov kakor druge pravice civilnega prava, t. j.: 1. če se menična vsota poravna bodisi s plačilom, kompen¬ zacijo, dajatvijo v plačilo >) itd., ako se izroči obenem menica; 2. če se položi menična vsota po preteku roka za plačilni protest l 2 ) pri sodišču; 3. če se odkloni plačilo ali častno plačilo. Z odklonitvijo celega plačila ugasne cela menična terjatev, sicer pa le deloma, in to vedno le proti tistim osebam, ki bi bile oproščene vsled plačila. b) razen tega pa še na posebne načine, in sicer: 1. če upravičenec nalašč uniči menico; 2. z menično zamudo (durch wechselrechtliches Versiiumnis, wechselrechtliches Praj udiz); 3. z meničnim zastaranjem (We eh s el verj ali ru n g). 1. Menična zamuda. Kadar se ob predpisanem času ne izvrši kako (zakonito) predpisano menično opravilo ter ugasne vsled tega menična pravica proti dob čenim osebam, pravimo, daje menica zamujena, ali prejudicirana (Priijudizierter Wechsel). Vsled menične zamude postanejo prosti navadno le menični predniki, glavna dolžnika pa ne, izimši en sam primer, ki je spodaj naveden. Če se menica ob dospetku ne prezentira v plačilo in če se, ako se plačilo ne da, tudi ne protestira, je že zamujena. Dalje je menica zamujena, če je ne prezentira imetelj vsem meničnim naslovom in častnemu akceptu, ako se ni rednim potom plačala. Imetelj, ki ne prezentira menice v plačilo meničnim naslovom, katere smejo seveda imenovati tudi indosanti, izgubi regres do adresantov in njih nasled¬ nikov. Imetelj, ki ne sprejme od kogarkoli ponujenega častnega plačila, izgubi regres do honoratovih naslednikov, ker bi bili ti l ) Ako dam upniku namesto 10 K v denarju za 10 K pšenice ali kaj drugega, tedaj mu nisem plačal, ampak dal v plačilo. a ) Drugi delavnik po dospetku. Prejudici¬ rana menica. 64 X. poglavje. 2. Menično zastaranje. Zastaranje. postali prosti, če bi bil sprejel častno plačilo. Pa tudi intervenijent, ki plača, dasi je mogel iz menice razvideti, da je pripravljen dati častno plačilo kdo drug, ki bi oprostil več dolžnikov, izgubi regres do onih indosantov, ki bi bili prosti, ko bi bil plačal izpodrinjenec. Nasledniki imajo namreč proti prednikom le takrat pravico regresa, če se menica pravočasno prezentira (v akcept ali pa v plačilo) in eventualno protestira, sicer pa ne. Tudi se izgubi pravica, zahtevati od častnega akceptanta plačilo, če se mu ne prezentira menica vsaj drugi delavnik po dospetku. Glavna dolžnika pa postaneta vsled menične zamude le takrat prosta, če je imenovan na menici kak domi- ciljat in če se temu ne prezentira menica pravočasno. Pravica regresa do prednikov je torej pogoj na (prezentacija in protest), dočim je terjatev nasproti glavnima dolžnikoma brezpogojna. 2. Menično zastaranje. Menice zastarajo, če se ni izterjala kaka nepogojna menična terjatev ob roku, ki ga določa zakon. Ta rok je pa različen, ker zastara menica I. proti glavnima dolžnikoma, t. j. akceptantu tuje in izdatelju lastne menice, v treh letih od dneva dospetka (čl. 77. in 100.); II. proti izdatelju in ostalim prednikom glede regresa, ki so ga dolžni dati i metel ju menice, v 3, 6 ali 18 mesecih od dneva leviranega protesta (čl. 50. in 78.); III. proti izdatelju in prednikom glede regresa, ki so ga dolžni dati kakemu indosantu, v 3, 6 ali 18 mesecih od dneva, ko plača ta indosant regres, ozir. od dne vročene tožbe (čl. 51. in 79.). V primeru pod II zastara menica: 1. v 3 mesecih, če je plačljiva v Evropi, izimši Izlandijo in Farorske otoke; 2. v 6 mesecih, če je plačljiva v deželah na obalah Azije in Afrike, ob Sredozemskem in Črnem morju ali pa na otočjih, spadajočih k tema morjema; 3. v 18 mesecih, če je plačljiva menica v kaki drugi neevropski deželi in v Izlandiji ali na Farbrskih otokih. V treh mesecih zastara menica v primeru pod III, kadar ima regresant redno bivališče v Evropi, izimši Izlandijo in X. poglavje. Nasledki menične zamude in zastaranja. 65 Farorske otoke —, v šestih mesecih, če stanuje regresant v deželah na ohalah Azije in Afrike oh Sredozemskem in Ornem morju ali pa na otočjih, spadajočih k tema morjema —, v osem¬ najstih mesecih, če biva regresant v kaki drugi neevropski deželi, v Izlandiji in na Farorskih otokih. Zastaranje se prične vedno, brž ko se sme izvrševati kaka pravica, pa se ne izvršuje. Zato se pričenja zastaranje proti glavnima dolžnikoma z dospetkom, ker se takrat že lahko zahteva plačilo, proti regresatom pa z dnevom leviranega protesta, ker sme zahtevati regresant svoj regres šele s protestom v roki. Zastaranje premine, če se vloži v zgoraj imenovanih rokih tožba in se tudi dolžniku vroči (behandigen), če se prijavi terjatev v konkurzu (čl. 80. in § 8. konkurznega reda) in pa ob zakoniti prolongaciji ter deloma tudi oh moratoriju. Nasledki menične zamude in zastaranja. Ako menica zastara, ugasnejo vse menienopravne terjatve. Navadno se tudi po občem pravu (gemeinrechtlich) ne more nič zahtevati od tistih oseb, ki so postale proste vsled menične zamude ali vsled meničnega zastaranja. To pravilo hi pa provzročalo veliko krivico, če bi veljalo brez izjeme. Vzemimo le, da ima plačati Ivan Benedek (vzorec št. 18, toda brez privezne klavzule) gospodu Francetu Podlesniku dne 12. maja 1903 znesek 3000 K. Podlesnik ne pozna Benedkovih razmer, vsled tega zahteva plačilo takoj. Benedek pa nima denarja pri rokah, ampak pričakuje šele v kakih 3 mesecih večje vsote denarja. Da se izogne takojšnji tožbi, obljubi poslati Podlesniku v 3 dneh akcept za 3000 K in potegne menico, kakršno kaže vzorec št. 18, na svojega prijatelja Lovrenca Ribiča, ki akceptira menico dne 13. maja 1903. To akceptirano menico pošlje Benedek Francetu Podlesniku, ki sedaj rad čaka, ker pozna Ribiča kot zanesljivega trgovca. Okoli 15. julija 1903 dobi Benedek pričakovano vsoto denarja in pošlje Ribiču 3000 K kot pokritje za njegov akcept, t. j. da jih plača ob dospetku Podlesniku. Malo pred dospetkom pa naroči Podlesnik pri Benedku za 3000 K hmelja in kot plačilo mu pošlje preje imenovano menico, ki jo je bil pa indosiral Benedku. Ob dospetku je torej trasant Benedek po menici upravičen, vendar 5 66 XI. poglavje. 1. Ponarejene menice. Ponarejena menica. pa ne prezentira menice Ribiču v plačilo, ker sta dobra prijatelja in ker bi moral plačati Ribič njegov (Benedkov) dolg. Menica je na ta način v teku časa zastarala. Sedaj šele, ko potrebuje denarja, zahteva Benedek, da mu vrne Ribič v pokritje akcepta poslano vsoto, ker ni tega akcepta nikoli izplačal. Ako bi se zastaranje brez izjeme vedno in povsod lahko ugovarjalo, bi se lahko izognil akceptant Ribič vračilu vsote 3000 K, ki jo je bil prejel za to, da izplača akceptirano menico, ki je pa vendar ni plačal nikdar. To bi bila torej krivica. Zato določa čl. 83., da ostaneta iz da¬ telj in akceptant, ako je ugasnila njuna menična obveznost vsled menične zamude ali meničnega zastaranja, im e tel ju še v toliko obvezana, v kolikor sta obogatela na njegovo škodo. V našem primeru je obogatel Ribič na škodo Benedka za 3000 K in za triletne ') obresti od 3000 K. Ta zneska pa se ne moreta iztožiti meničnopravno, marveč občepravno, in zastara ta tožba v 30 letih. Enajsto poglavje. Ponarejene in nepristne menice, mračniee in menična zloraba. 1. Ponarejene menice. Ako upravičenec nalašč kaj prečrta, izbriše ali popravi na menici, tedaj so te poprave veljavne, in sicer od tistega časa dalje, ko so se izvršile. Za nazaj nimajo take poprave nobenega učinka. Kadar je pa prečrtal, izbrisal ali sploh popravil kaj na menici kdo, ki ni upravičen v to, ali pa če je tudi upravičen, pa je storil to nehote, tedaj ostane veljavna prvotna pisava, če se da še čitati ali pa na drug način dokazati 2 ). Tudi to je treba vedno dokazati, da se je izvršila kaka prememba nehote. Kadar nalašč izvrši te premembe kdo, ki ni upravičen, pravimo, da je ponaredil menico, in jo imenujemo sedaj ponarejeno menico (verfalschter Wechsel). Ponarede se lahko čas izdaje, dospetek, vsota, akcept (da se omeji ali drugače datira), ime trasanta, trasata, domiciljata ali akceptanta tako, da se pridene ali izpusti kak pristavek, vsled ») kor zastara menica v treh letih. a ) n. pr. prečrtan ali izbrisan indosament. XI. poglavje. 2. Nepristne menice. H7 česar je potem to ime čisto druge osebe ali tvrdke. Vzemimo, da je akceptirala menico tvrdka Tnpolavšek, ki nepričakovano zabrede p o danem akceptu v konkurz. Remitent zahteva varnost samo od akceptanta, ker je trasant — recimo — tihoma odšel v Ameriko in ni pustil tu niti vinarja. Ker od akceptanta ne dobi varnosti, ve takoj, da izgubi domalega vso menično terjatev. Da se pa vendar obvaruje škode, popravi akcept Topolavšek v Topol & Avšek. To pa je jako trdna tvrdka in zato lahko eskontira menico ter pride na ta način do denarja, toda s tem je zakrivil kazniv čin, kajti premembe na menici sme izvrševati le: 1. izdatelj, dokler niso tretje osebe po menici upravičene ali obvezane, in 2. vsakokratni lastnik menice, toda nikdar ne brez dovoljenja tistih oseb, ki so po menici upravičene ali obvezane, če bi jim bile te poprave na škodo. Tisti indosant, akceptant, honorant in menični porok, ki je podpisal menico, predno je bila ponarejena, jamči po pristnem meničnem besedilu; oni, ki so podpisali menico že potem, ko je bila ponarejena, pa tako, kakor slove ponarejeno besedilo. Vzemimo, da se je ponaredila vsota, in sicer iz 100 K v 1000 K. Kdor podpiše menico, dasi vidi, da se glasi na 1000 K, tisti hoče jamčiti za 1000 K, torej po ponarejenem besedilu. V dvomu je domnevati, da se je dal podpis pred ponaredbo. Ponarejena menica je bila torej pri izdaji taka, kakršno so hoteli imeti tisti, ki so se obvezali takoj pri izdaji. Vsak del menice je natančno izražal voljo ravno tistih oseb, ki so bile začetkoma na menici podpisane. Pozneje šele se je vsebina menice izpremenila tako, da ni izražala natančne volje tistih oseb, ki so bile do ponaredbe podpisane na njej. 2. Nepristne menice. Povsem drugačna je pa stvar pri nepristnih menicah (falsche Wechsel). Vsebina teh že od začetka ne izraža natančne volje ravno tistih oseb, ki so podpisane na menici. Naš zakon n. pr. priznava sicer veljavnost takim menicam, na katerih so podpisi kake druge roke, če je razvidno, da so se dali z dovoljenjem podpisane osebe, ki ne zna ali ki noče Nepristne menice. 68 XI. poglavje. 3. Menična zloraba. Menična zloraba. podpisati, in če je ročno znamenje poverjeno. Če bi pa podpisal kdo kako drugo osebo brez njenega dovoljenja, tako da bi o tem ničesar ne vedela in da bi iz menice ne bilo razvidno, da je pristavil podpis kdo drug, bi bila to nepristna menica. Podpisanec na menici v tem primeru sploh ne ve, da je podpisan. Ta podpis ne izraža volje tistega, ki je podpisan na menici. Vzorec (24 a) kaže eno vrsto ponarejenih menic. Trasant ni napisal meničnega besedila od roba do roba, nego je pustil na levi velik rob, na desni pa je napisal besedici „prvo“ in „sto“ dalje proti desnemu robu nego drugo besedilo. To je uporabil nekdo in je odstrigel toliko menice na desnem robu, kolikor kaže črta, na levi pa je napisal besedico „prvo“ pred besedo „menico“ in besedico „tisoč“ pred besedo „kron“. S tem se je izpremenila menica, ki se je glasila začetkoma na 600 K, tako da se glasi sedaj na 6000 K. G-ustav Lavrin je hotel izdati in je res tudi izdal menico za 600 K, Viktor Letošč je hotel akceptirati le menico za 600 K, sedaj pa je njegov akcept na menici za 6000 K. Nepristna pa bi bila ta menica n. pr., če bi bilo ostalo prvotno besedilo in bi bil zapisal Lavrin s kako popačeno pisavo Letoščev akcept, — ali pa če bi bil kdo slepo (in Blanko) pod¬ pisal na prazno polo svoje ime, hoteč podpisati s tem pobotnico za kak znesek, ki ga je bil res prejel, kdo drug pa bi napisal potem pred to ime menico, — ali če bi bil podpisal kdo neizpolnjeno menično golico in bi naročil, naj se izpolni menica na določen način, menica pa bi se izpolnila pozneje povsem drugače, napisal bi se n. pr. drug čas izdaje, drug dospetek, druga vsota, lastna menica namesto trate, drug remitent itd. 3. Menična zloraba. Zle posledice je imel običaj, da se navadno ne jemljejo med trgovci lastne menice. Vsak trasat je navadno obvezan tra- snntu iz kateregakoli vzroka, bodisi da mu je dolžan še posojila, kupnine, ali da ima s trasantom kontokorentno razmerje, da mu je dal kredita, ali kakorkoli. Pogosto pa nima trasant nobene osebe, ki bi bila nekako dolžna akceptirati menico, ki jo je potegnil nanjo. Ker lastne menice ne more spraviti v promet, tedaj naprosi koga, naj mu iz prijaznosti, oziroma proti proviziji XI. poglavje- 3. Menična zloraba. 69 akceptira menico, ter mu obljubi, da mu da prihodnjič on iz pri¬ jaznosti akcept. V tem primeru akceptira A vse menice, ki jih potegne nanj B, in nasprotno. Ob sebi je umevno, da nastane finančni polom pri obeh, če nastane pri enem. Dandanes se pa po mogočnosti kontrolira, da ni ista oseba mnogim porok, ozir. da ne akceptira ista oseba za več drugih. Z drugimi besedami: Ako bi oddajala A in B vse svoje menice v manjšem kraju, bi kmalu to zasledili in bi njun akcept ne veljal prav nič. Zato se manipulira tako, da da A svoj akcept B-ju, B C-ju, C D-ju, D E-ju, E F-u in F zopet A-ju. Vse te osebe A, B, C, D, E in F se naslanjajo druga na drugo tako, da propadejo vse, če zabrede v konkurz le ena. Ti akcepti ne izhajajo iz kakega resničnega dolžnega razmerja, marveč so se dali le iz prijaznosti, ozir. proti proviziji. Zato akceptant navadno ne plača, dokler mu ni poslal trasant pokritja za njegov akcept. Ako torej A ne pošlje F-u do dospetka cele menične vsote, tedaj F ne plača in upnik ga toži. Ker je pa akceptiral F to menico le zato, ker je mislil, da je ne bo treba plačati, in ker je vedel, da mu ničesar ne morejo vzeti, ker nima ničesar, zato mu zarubijo menično terjatev iz E-jevega akcepta, vsled česar zarubijo E-ja. Pri tem ni dobiti drugega kakor menično terjatev iz D-jevega akcepta. Ta terjatev se zarubi in od D-ja se zahteva plačilo. Tudi D nima drugega nič kakor menično terjatev iz C-jevega akcepta, ki se zarubi. Pri C-ju se dobi edino le terjatev iz B-jevega, pri B-ju terjatev iz A-jevega in pri A-ju terjatev iz F-ovega akcepta. Upnik ni dobil ničesar, ker je prišel, rubeč te terjatve, v krogu zopet do F-a. — Tako postopanje, da dti akcept druga oseba v korist druge edino zato, da se dobi za tako tujo akceptirano menico denar, in tako, da je krog vseh meničnih upnikov in dolžnikov strnjen, imenujemo menično zlorabo (die Wechselreiterei). Osebe se naslanjajo druga na drugo tako-le: 1. Če sta le dve: A da akcept B-ju, B A-ju; 70 XI. poglavje. 4. Mračnice. Mračnice. 2. Če jih je več: B A A da akcept B-ju, B C-ju itd., končno zadnji zopet A-ju. E Še navadnejša pa je sledeča menična zloraba: A da svoj akcept B-ju iz prijaznosti in proti temo, da mu pošlje B vsaj do dospetka pokritje. B ne dobi denarja, vsled tega izda novo menico, prosi C-ja, da mu da akcept, in proda to menico, da more poslati ob dospetku A-ju pokritje. Malo pred dospetkom 2. menice nima še denarja, da bi ga poslal C-ju v pokritje za njegov akcept. Zato izda 3. menico in naprosi D-ja za akcept, ki mu ga tudi da proti temu, da mu pošlje B vsaj do dospetka menično vsoto. To od D-ja akceptirano menico proda B in pošlje vsoto C-ju, da plača 2. menico itd. Tako jezdi ena menica na drugi. 4. Mračnice. Dosedaj je navajal izdatelj, oziroma trasant vedno res živeče osebe, ki so mu dajale svoj akcept iz prijaznosti in večinoma proti proviziji. Če pa tudi takih akceptov ne dobi več, tedaj izda mračnice (Kellenvechsel). Njih bistvo obstoji v tem, da napiše trasant kot trasata neživečo, izmišljeno osebo in pristavi sam ali da pristaviti od druge roke njen akcept ter eskontira potem te menice, ki postanejo nevarne ponajveč šele tedaj, če se niso plačale ob dospetku. XII. poglavje. JVIenični vzorci. A. Veljavne menice. Štev. 1 do 24 a. /00Z /ZW XII. poglavje. Vzorec št. 1. Lastna menica. 73 74 XII. poglavje. Vzorec št. 2. Prolongacijska menica z ozir. na menico št. 1. 76 XII. poglavje. Vzorec št. 3. Trata. XII. poglavje. Vzorec št. 3. Trata. 77 78 XII. poglavje. Vzorec št. 3. Trata. £7hS> /7. dtUi 'turne ac-6/z. dZeč&nidu. Ad^an-e-e '''dAd^da^. (£dA Č7?/? /J. 'ta?ne S/tmounedu. XII. poglavje. Vzorec št. 4. Kopija menice št. 3. 79 80 XII. poglavje. Vzorec št. 4. Kopija menice št. 8. Dalje slede izvirni indosamenti. XII. poglavje. Vzorec Št. 6. Pokaznica. 81 6 82 XII. poglavje. Vzorec št. 6. Pokaznica. ■to c X 1 1 X Vi ‘ X S3 <» X •I * 'l Vi «1 ■ V> % ■S X N* "1 Ss >1 X M I! i. X I SL 3(7(7$ 89 XII. poglavje. Vzorec št. 12. Doviza z imenovanim domicilom in prehodna menica. 90 XII. poglavje. Vzorec št. 12. Deviza z imenovanim domicilom in prehodna menica. in r i>Se-M n en et/n. XII. poglavje. Vzorec št. 13. Deviza in inozemska menica. 91 92 XII. poglavje. Vzorec št. 14 Domicilirana lastna menica z neime¬ novanim domiciljatom in povpoglednica. XII. poglavje. Vzorec št. 15. Trata z. neimenovanim domicilom in prolongacijo. 93 .utaevec. 94 XII. poglavje. Vzorec št. 15. Trata z neimenovanim domicilom in prolongacijo. v- //a-. V' te. f/ic J/. m(ya tte&evec. Sže^iem c/a/tij f/ne ■unča XII. poglavje. Vzorec št. 17. Častni akcept. 95 96 XII. poglavje. Vzorec št. 17. Častni akcept. XII. poglavje. Vzorec SL. 18. Privezana druga menica z menično pobotnico na hrbtu in s kasatorno klavzulo. 97 7 98 XII. poglavje. Vzorec šl. 18. Privezani druga menica z menično pobotnico na hrbtu in s kasatorno klavzulo. XII. poglavje. Vzorec št. 16. Menični naslov in dnevnica. 7* 100 XII. poglavje. Vzorec št. 19. Založna menica. XII. poglavje. Vzorec št. 20. Naročena trata. 101 102 XII. poglavje. Vzorec št 22 . Naročena rimesa brez indosamenta. /#(7Z Sfa 4(7(7 (£%T XII. poglavje. Vzorec št. 21. Naročena rimesa z indosamentom. 103 3fOIO» 104 XII. poglavje. Vzorec št. 21. Naročena rimesa z iudosamentom. ^/leiaciiiuenri x Serifi. (See/Zeinii Sm/sz/. Scwi&. ■orn. 105 XII. poglavje. Vzorec št. 23. Povratna menica z ozirom na vzorec št. 17. 1 06 XII. poglavje. Vzorec št. 24. Pokritna menica z ozirom na vzorec št. 15. XII. poglavje. Vzorec št. 2-i a. Ponarejena menica. 107 B. Neveljavne menice. Štev. 28 do 38. 109 XII. poglavje. Vzorec št. 25. Neveljavna menica, ker nima določenega kraja izdaje. 110 XII. poglavje. Vzorec št. 26. Neveljavna menica, ker ni zakonito označen čas izdaje in ker je menica na obroke. XII. poglavje. Vzorec St. 27. Neveljavna menica na odpoved. 111 112 XII. poglavje. Vzorec št. 28. Neveljavna običajnica z, dvema različnima vsotama. micci ns XII. poglavje. Vzorec št. 29. Neveljavna menica, ker nima besede »menica« v tekstu, ampak le kot nadpis. 8 XII. poglavje- Vzorec št. 30. Neveljavna menica, ker se glasi na prinesitelja. 114 N % .8 K I S i V X n .§ i Si •s 2s 1 ^ € 1 S > $ 'N S 8 X Ni ■'A "I XII. poglavje. Vzorec št. 31. Neveljavna menica .z ozirom na določitev remitenta. 115 8 * 116 XII. poglavje. Vzozec št. 32. Neveljavna slepa menica. XII. poglavje. Vzorec št. 33. Neveljavna obrestovana menica. 1 17 118 XII. poglavje. Vzorec št. Bi. Neveljavna obrestovana menica, veljavna kot zadolžnica. XII. poglavje. Vzorec št. 35. Neveljavna menica, ker ji predmet ni denarna vsota, ampak blago. ll‘J Drugi del. Zgodovina meničnega prava. Kakor vsako pravo je nastalo tudi menično pravo iz različnih običajev in navad (uzanc,•Usancen), iz katerih se je razvilo običajno menično pravo (Giewolinlieits-Wechselrecht). Ker je potrebno, da vsakdo pozna pravo, so jemale že zgodaj zadruge in zveze trgovcev in menjalcev v svoje statute posamične dele tega običajnega meničnega prava, ki si je priborilo sprejem tudi v statute italijanskih mest in različnih tržnih redov (Markt- ordnungen). Samostojne menične rede so si ustanovila najpreje različna mesta, kakor n. pr. Bolonja 1.1569., Bolcan 1635. in Norimberk 1654. Za kako celo državo pa do tedaj ni bilo samostojnega enotnega meničnega reda. Šele Colbertova ordonanca (Colbertinische Ordon- nance) iz 1.1673. je bila prvi regulativ za celo državo. Ta ordonanca je podlaga meničnemu zakoniku, imenovanemu „Code de commerce 11 , iz leta 1807. . Na Nemškem je nastalo do 1. 1844. štiriindevetdeset različnih meničnih zakonov, izmed katerih je menda „Preufiisches Land- recht“ iz leta 1791. naj znamenitejši. Leta 1846. je zborovala 8. glavna skupščina vseh držav, ki so bile v carinski zvezi, in sklenila, naj se izda za Nemčijo in Avstrijo enotno menično pravo. Vsled tega sklepa se je sešlo 20. oktobra 1847. 1. v Lipskem več trgovcev, bankirjev, sodnikov, advokatov, vladnih uradnikov in 30 profesorjev. Posvetovali so se v 35 sejah in završili svoje delo dne 9. decembra tistega leta. Zakonski osnutek je napravil tajni svetnik Bischoff (umrl leta 1857.), opiraje se na Einertov spis „Das Wechselrecht nach dem Bediirfniss des Wechselge- schaftes im 19. Jahrhunderte“. Tega osnutka so se poprijele v letih 1848—1850 posamične nemške in avstrijske dežele. 122 Uvodni zakon k meničnemu redu. Do leta 1857. se je pojavilo mnogo prepornih vprašanj, ki jih je razsodila komisija v Norimberku leta 1857., ko je snovala trgovinsko pravo. — Ti dopolnilni menični zakoni se imenujejo Norimberške novele. Za avstrijsko cesarstvo je bil . uveden menični red s cesarskim patentom z dne 25. januarja 1850. 1., št. 51 drž. zak. Nemško menično pravo je podlaga finskemu, ogrskemu, švicar¬ skemu, švedskemu, norveškemu, danskemu in deloma tudi italijan¬ skemu, ramenskemu, portugalskemu, srbskemu in belgijskemu. Iz francoskega meničnega prava „Code de commerce“ iz leta 1807. je nastalo holandsko in špansko menično pravo. Za vso Anglijo in Irlandijo velja .angleško menično pravo, ki je bilo kodificirano leta 1882. in ima 100 odstavkov. Za neevropske angleške dežele in kolonije ter za Združene ameriške države velja nekodificirano angleško pravo. V Londonu je neko društvo, ki stremi po tem, da bi se ustano¬ vilo za vso Evropo in za Združene ameriške države enotno menično pravo. To društvo je zborovalo že v Bremnu, Antverpnu, Franko- brodu in v Londonu in je sestavilo takozvane „Breiner Regeln". Enak smoter si je postavilo društvo „Institut de droit international"'). Uvodni zakon k meničnemu redu. * Cesarski patent z dne 25. januarja 1850. L, št. 51 drž. zak., s katerim se izdaje in razglaša za vse avstrijsko cesarstvo občni menični red, ki stopi v veljavo z dnem 1. maja 1850. 1. „Mi Franc Jožef Prvi, po božji milosti cesar avstrijski, kralj ogrski in češki itd., smo sklenili, da v interesu trgovinskega prometa odpomoremo veliki potrebi enotnega meničnega prava za vso monarhijo in da ustanovimo v tej važni panogi zakonodajstva kolikor možno naj¬ večje soglasje med avstrijskim pravom in občnim nemškim meničnim redom, ki velja v nemških zveznih državah, izdati na predlog Našega pravosodnega ministra in po nasvetu Našega ministrskega sveta v zmislu §§ 36. in 120. drž. ustave občni menični red za vse avstrijsko cesarstvo, ter ukazujemo sledeče: ') Zavod za mednarodno pravo. Uvodni zakon k meničnemu redu. 123 § 1- Občili menični red za avstrijsko cesarstvo mora stopiti z dnem 1. maja 1850. 1. v vseli kronovinah v veljavnost. § 2 . Začenši s tem dnem veljajo v tistih kronovinah, v katerih je v veljavi občni državljanski zakonik, glede prezentacijslcega in plačilnega roka semenjskih in tržnih menic sledeča določila. § 3. Menice, plačljive na tozemskih semnjih in trgih, se ne smejo prezentirati v akcept pred začetkom trga in, če traja osem ali več dni, ne pred njega drugo polovico*. § 4 . Take menice dospevajo, če traja trg ali semenj samo en dan. tega dne. Če traja dalje, toda ne nad osem dni, tedaj dospe menica dan pred zakonitim zaključkom trga ali semnja. Menice, glaseče se na trge, ki trajajo nad osem dni, dospevajo tretji dan pred zakonitim zaključkom trga. § 5. Začenši z dnem 1. maja 1850. 1. ugasne v tistih kronovinah, v katerih velja občni državljanski zakonik, veljavnost dosedanjih meničnih redov in meničnih zakonov, osobito meničnih redov z dne 10. septembra 1717., — 1. oktobra 1763., — 22. julija 1775. in 10. oktobra 1797.1., ter tudi tržnih statutov mesta Bolcana z dne 13. januarja 1787. in z dne 23. marca 1792. leta in pa osmega naslova prve knjige zakonika „Codice di comrnercio“, v kolikor se nanašajo navedeni zakoni na meničnopravna opravila, njih učinke in posledice. § 6 . Za Češko izdani patent z dne 14. maja 1772. leta o izgubi menične pravice vsled intabulacije in prenotacije menice se s tem razveljavlja. § 7 . Ravno tako je s tem dnem razveljavljen v tistih deželah, v katerih velja ogrsko menično pravo iz leta 1840., menično pravo, 124 O menični sposobnosti. obseženo v prvem delu XV. člena ogrskega zakona iz leta 1840., in pa na ta prvi del nanašajoče se določbe VI. člena ogrskega zakona iz leta 1844., razen paragrafov 39., 40., 54., 55., 56., 57., 97., 109., 112., 135. in 193. do 200. prvega dela XV. člena zakona iz L 1840. in paragrafov 2. in 28. člena VI. iz leta 1844., katerih predpisi izrecno ostajajo v veljavi 1 ). § 8 . Našemu pravosodnemu ministrstvu se naroča, izvršiti ta patent, liano na Dunaju v Našem cesarskem in stolnem mestu dne 25. januarja 1850. 1. Franc Jožef.“ Občni menični red za e. kr. avstrijske dežele. Prvi oddelek. O menični sposobnosti. Člen 1 . Menično sposobnost ima vsak, kdor se more s pogodbami obvezati. Pripomba: Vsled ces. naredbe z dne 3. julija 1852. 1., št, 138 drž. zak., se meničnopravno ne morejo obvezati aktivni in umirovljeni častniki in pa aktivno moštvo. Člen 2. Menični dolžnik jamči za izpolnitev prevzetih meničnih obveznosti s svojo osebo in s svojim premoženjem. Vendar pa menični zapor ni dovoljen : 1. proti dedičem meničnega dolžnika; 2. radi meničnih obljub, ki so jih dali za korporacije ali druge juristične osebe, za delniške družbe ali v zadevah takih oseb, ki niso sposobne same upravljati svojega premoženja, njih zastopniki; <) Z najvišjim diplomom z dne 20. oktobra 1860. 1. se jo pridržala uravnava justice na Ogrskem ustavnemu zakonodajstvu teh dežel. Vsled tega nastavljena sodna kurijalna konferenca je priznala vse prejšnje, v § 7. omenjene zakone za veljavne. Sedaj velja za vse dežele ogrske krone menični zakon z dne 5. junija 1876. 1., člen XXVII. zak. iz leta 1876. Bistvenosti trato. 125 3. proti vsem onim osebam, zoper katere po posebnih, v posamičnih kronovinali veljavnih predpisih sploh ni dovoljen zapor radi dolgov. Pripomba: Zakon z dne 4. maja 18(18. L, št. 34 drž. zakona, določa v § 1.: Osebna izvršba proti dolžniku se ne sme niti radi meničnih niti radi drugih denarnih dolgov niti dovoliti, niti opraviti ali nadaljevati, če je bila že preje dovoljena'). Člen 3. Ako se nahajajo na kaki menici podpisi takih oseb, ki se meničnopravno sploh ne morejo obvezati ali pa vsaj ne s celim učinkom, tedaj ne vpliva nič ta okolnost na obveznost drugih meničnih dolžnikov. Drugi oddelek. O tratah. 1. Bistvenosti trate. Člen 4. Bistvenosti trate so te-le: 1. v-menični tekst privzeto označilo „menica“ ali pa enak izraz v tujem jeziku, če je izdana menica v kakem tujem jeziku; 2. navedba denarne vsote, ki jo je plačati; 3. ime osebe ali tvrdke, kateri ali na katere ukaz se mora plačati (remitent); 4. navedba časa (dospetek), ob katerem se mora plačati; dospetek mora biti za vso vsoto eden in isti ) in se sme določati le: z določenim dnem, z vpogledom (auf Sicht, auf Vorzeigung, a vista, a piacere etc.), z določenim časom po vpogledu, z določenim časom po izdaji (a dato) in s kakim semnjem ali trgom (semenjske ali tržne menice); — 5. podpis izdatelja (trasanta) z njegovim imenom ali z njegovo tvrdko; 6. navedba kraja, leta, meseca in dneva izdaje; ') Poznejši zakon razveljavlja prejšnjega, v kolikor so ne strinja ž njim, torej ne velja več člen 2., v kolikor določa jamstvo z osebo. 2 ) Z ležečimi črkami natisnjene besede je pristavila ministrska naredba z dne 2. novembra 1858. L, št. 197 drž. zak. Takisto tudi v členu 7., 18., 30. in 99. 126 Bistvenosti trate. 7. ime osebe ali tvrdke, ki naj plača (trasata); 8. navedba kraja, kjer naj se plača. Kraj, pristavljen k imenu ali tvrdki trasata, velja za menico kot plačilni kraj in obenem kot bivališče trasatovo, če ni naveden poseben plačilni kraj. Pripomba: Menice na obroke niso veljavne. (Naredba pravosodnega ministrstva z dne 29. oktobra 1852. L, št. 218 drž. zak.) Vsled zakona z dne 26. junija 1868. L, št. 73 drž. zak. ; in odloka finančnega ministrstva z dne 15. julija 1868. L, št. 100 drž. zakona, odstavek 3., 4., 5., 7., obstoje posebni predpisi za menice, ki se rabijo pri kreditiranju nžitnine na žganje, pivo in sladkor. Komurkoli se kreditira užitnina na žganje, pivo ali sladkor, mora akceptirati na zahtevanje finančne, uprave n ekol kovano menico, glasečo se na znesek kreditirane nžitnine. To menico potegne, če ni dal obdačenec hipotekarne varnosti v pokritje kredita ali če ni deponiral efektov : ), državna uprava na obdačenca. Ako se da varnost s poroki, tedaj mora izdati menico en porok, drugi porok pa mora indosirati menico državni upravi. Akcept se mora glasiti na celi znesek užitnine z všteto priklado in za ves čas dovoljenega kredita. Ako se da varnost za kreditirano užitnino, kakor je predpisano, s solidarnim jamstvom treh ali več porokov, tedaj mora en porok menico izdati, obdačenec akceptirati in drugemu poroku žirirati. Ta jo mora indosirati nadaljnjemu poroku i. t. d., zadnji porok pa tistemu c. kr. uradu, ki pobira davek -). Kadar se da varnost s poroštvom c. kr. priv. trgovskega in obrtnega kreditnega ali kakega drugega podobnega in v to upravičenega zavoda, tedaj potegne menico omenjeni zavod na obdačenca, ki jo akceptira, potem pa jo indosira zavod zgoraj omenjenemu c. kr. uradu. Posebno je želeti, da se domicilirajo te menice v plačilo na tak kraj, kjer se nahaja kak javen kreditni zavod, kakor n. pr. nacijonalna banka, trgovski in obrtni kreditni zavod in enaki zavodi ali pa kakšna njih filijalka. V vseh drugih primerih, kadar namreč to ni mogoče, se morajo domicilirati menice pri c. kr. uradu, ki pobira davek. Člen 5. Ako je vsota izražena s črkami in s številkami, tedaj velja, če se ne ujemata obe vsoti, tista, ki je izražena s črkami. Ako je vsota večkrat zapisana s črkami ali večkrat s številkami in se te vsote ne ujemajo, tedaj velja vedno manjša vsota. člen 6. Izdatelj sme označiti samega sebe kot remitenta (menica na lastni ukaz). Ravno tako označi izdatelj lahko samega sobe kot trasata, ako se naj plača vsota v drugem kraju, nego so je izdala menica (trasirana lastna menica). ') Efekti (EITekten) so vrednostni papirji. s ) To je skrito menično poroštvo (glej stran 36.). Izdatoljeva obveznost. — Indosament. 127 Člen 7. Listina, ki nima vseh bistvenosti menice (člen 4.), ali ki obsega obljubo obresti >), ne veže meničnopravno. Tudi druge na tako listino napisane menične izjave, kakor n. pr. indosament, akcept, aval, nimajo meničnopravne veljave. Pripomba: Ugovori, da ni imela menica ob času, ko seje zapisal akcept ali kaka druga, obvezna izjava (indosament, aval), podpisa izda- telja ali kake druge v členu 4. omenjene bistvenosti in da se je šele pozneje izpolnila, ne veljajo nasproti tretjim poštenim imeteljem nikdar, nasproti tistim, ki so udeleženi pri poznejši izpolnitvi menice, pa le tedaj, če se dokaže, da se je neizpolnjena listina izpolnila na nedovoljen način ali pa proti dogovoru in na ta način protipravno porabila (naredba pravosodnega ministrstva z dne 6. oktobra 1853. 1., št. 200 drž. zak.). 2. Izdateljeva obveznost. Člen 8. Izdatelj menice jamči meničnopravno za nje akcept in plačilo. 3. Indosament. '<~v Člen 9. Remitent sme prenesti menico z indosamentom (žirom) na kako drugo osebo. Če pa je prepovedal izdatelj prenos v menici sami z besedami: „ne pa na ukaz", — „nicht an die Ordre“, — ali z drugim pri¬ stavkom istega pomena, potem nima indosament meničnopravne moči. Člen 10. Vsled indosamenta preidejo vse menične pravice na indosatarja, osobito tudi pravica, da indosira menico dalje. Menica se sme veljavno indosirati tudi izdatelju, trasatu, akceptantu ali kakemu prejšnjemu indosantu, ki jo smejo potem zopet dalje indosirati. Člen 11. Indosament se mora napisati na menico, kopijo ali na listek, ki je privit menici ali kopiji (alonž — die Allonge). Člen 12. Indosamčnt je že veljaven, če je napisal indosant na hrbet menice ali kopije ali na alonž le svoje ime ali svojo tvrdko (slepi indosament — Blanko-Indossament). Člen 13. Vsak imetelj menice je upravičen, izpolniti slepe indosamčnte na njej, sme jo pa tudi dalje indosirati, ne da bi jih bil izpolnil. Člen 14. Indos&nt jamči vsakemu poznejšemu imetelju menice meničnopravno za nje akcept in plačilo. Ako je pa indosiral menico ') Glej opombo 2. na slrani 125. 128 Prezentacija v akcept. s pristavkom: „brez jamstva, 11 „brez obveze 11 — „oline Gewahrleistung“, „ohne Obligo 11 — ali s kakim pridržkom enakega pomena, tedaj je prost obveznosti, izvirajoče iz njegovega indo- samčnta. Člen 15 Ako je prepovedan v indosamentu nadaljni prenos z besedami „ne na ukaz 11 („nicht an Ordre“) ali s kakim drugim izrazom enakega pomena, tedaj nimajo regresa proti indosantu tisti, ki so dobili menico iz rok indosatdrja. Člen 16. Če se menica indosira potem, ko je že minil določeni rok za leviranje plačilnega protesta, tedaj dobi indosatar, če se je menica sploh akceptirala, vse pravice iz akcepta proti trasatu in pa pravice regresa proti tistim, ki so indosirali menico po preteku tega roka. Ako pa se je menica protestirala radi neplačila, predno se je indosirala, tedaj ima indosatar le pravice svojega indosanta nasproti akceptantu, izdatelju in vsem tistim, ki so indosirali še neprotestirano menico. V tem primeru indosant tudi ni menično- pravno obvezan. Člen 17. Ako ima indosament pristavek „v svrho inkase 11 , „v svrho prokure 11 („zur Einkassierung 11 , „inProkura“) ali kak drug pristavek, izražujoč pooblastitev, tedaj indosatar z indosamentom ne dobi menice v last, pač pa je upravičen, izterjati menično vsoto, dvigniti protest, notificirati predniku svojega indosanta neplačilo (člen 45.), iztožiti neplačano in dvigniti deponirano dolžno menično vsoto. Tak indosatar je tudi upravičen, prenesti to svojo pravico z nadaljnim pooblastilnim indosamentom na koga drugega. Nasprotno pa celo takrat ni upravičen, s pravim indosamentom prenesti menico, če je imel pooblastilni indosament pristavek: „ali na ukaz 11 („oder Ordre 11 ). 4. Prezentacija v akcept. Člen 18. Imetelj menice je upravičen, takoj prezentirati menico v akcept trasatu in, če je ni akceptiral, levirati protest; kak drugačen dogovor nima meničnopravne moči '). Samo semenjske ali tržne menice se smejo izjemoma v akcept prezentirati, in če se niso akceptirale, protestirati šele ob tistem ') Glej opombo 2. na strani 125. Akccptacija. 129 času, ki ga določa zakon za dotične semnje ali trge. (Glej §§ 2. do 4. uvodnega zakona na strani 123.) Že, če je kdo le v posesti menice, je upravičen, prezentirati menico v akcept in dvigniti akceptni protest. Člen 19. Imetelj samo takih menic, ki dospevajo določen čas po vpogledu, jih je dolžan prezentirati v akcept (v vpogled). Take menice se morajo prezentirati v akcept oh času, ki je določen v menici sami, ali pa, če ni te določbe, v dveh letih po izdaji, ker hi sicer ugasnile menične pravice nasproti indosantom in izdatelju. ’) Ako je pristavil kak indosant svojemu indosamentu na taki menici poseben rok za prezentacijo (v akcept), tedaj ugasne njegova meničnopravna obveza, ako se v predpisanem roku ni prezentirala menica v akcept. Člen 20. Ako se menica, dospevajoča določen čas po vpogledu, ne akceptira, ali pa če trasat 2 ) noče pristaviti svojemu akceptu datuma, tedaj mora ugotoviti imetelj menice pravočasno prezentacijo s tem, da dvigne protest v določenem prezentacijskem roku, ker hi sicer izgubil svoje menične pravice proti indosantom in izdatelju. Dan leviranega protesta velja v tem primeru za dan prezentacije. Če se protest ni podal, tedaj se šteje dospetek menice nasproti akceptantu, ki ni pristavil akceptu datuma, od zadnjega dne prezentacijskega roka (dveletnega). 5. Akceptacija. Člen 21. Akcept menice mora biti na menici zapisan. Vsaka na menico zapisana in od trasata podpisana izjava velja za neomejen akcept, če ni v izjavi izrecno rečeno, da trasat ali sploh noče akceptirati ali pa le z določenimi utesnitvami. Prav tako velja kot neomejen akcept, če podpiše trasat brez kakega pristavka svoje ime ali svojo tvrdko na prvo stran menice. Drž ko se je dal akcept, se ne more več preklicati. Člen 22. Trasdt omeji lahko akcept na delni znesek vsote, zapisane v menici. ') Glej člen 31., odstavek II. 8 ) Praviloma bi se moralo glasiti »akceptant«. 9 130 Varnostni regres. Ako se pristavijo akceptu druge utesnitve, tedaj je smatrati, kakor da bi se bil odrekel sploh vsak akcept, vendar pa jamči akceptant meničnopravno v zmislu vsebine svojega akcepta. Člen 23. Trasdt je vsled svojega akcepta meničnopravno obvezan, da plača akceptirano vsoto ob dospetku. Tudi izdatelju jamči trasat na podlagi akcepta meničnopravno. Nasproti pa trasat nima menične pravice do izdatelja. Člen 24. Ako je na menici napisan plačilni kraj, ki je različen od trasatovega bivališča, tedaj mora trasat ob akceptu pripomniti 1 ), kdo naj plača v plačilnem kraju, če že v menici ni to povedano. Ako trasat tega ni povedal, tedaj je misliti, da hoče plačati sam v plačilnem kraju. Tzdatelj domicilirane menice zaukaže lahko v njej prezentacijo v akcept. Kdor se ne ravna po tem ukazu, izgubi regres nasproti izdatelju ter indosantom. 6. Varnostni regres. a) Vsled n e a k c e p t a. Člen 25. Če se menica sploh ni akceptirala, ali le z utesni¬ tvami, ali za manjšo vsoto, tedaj so indosanti in izdatelj menično¬ pravno obvezani, dati proti izročitvi akceptnega protesta zadostno varnost za to, da se bode ob dospetku plačala v menici zapisana vsota ali pa neakceptirani znesek in da se bodo takrat tudi povrnili stroški, ki jih je provzročil neakcept. Način, kako se da varnost, in kraj, kjer naj se shrani v varnost dana stvar, sta odvisna od dogovora strank. Ako se stranke ne morejo o tem zediniti, tedaj se mora položiti pri sodišču v gotovini ves znesek, ki ga je treba zavarovati (osigurati). Menični upnik ima zastavno pravico na stvari, ki se mu je dala v varnost, tudi če se mu ni izrecno dovolila 2 ). Člen 26. Remitent in vsak indosatar je vsled posesti akcept¬ nega protesta upravičen, zahtevati od izdatelja in drugih prednikov varnost in jo iztožiti z menično pravdo. Regresant pri tem ni vezan na povrstni red indosamentov in na svojo prvo izbiro. ') seveda pismeno. 2 ) Ogrski menični red nima tega 3. odstavka. Izpolnitev menične obveznosti. 131 Regresantu pa ni treba, da predloži menico in dokaže, da je dal on svojim naslednikom varnost. Člen 27. Dana varnost ne jamči samo regresantu, ampak tudi vsem naslednikom tistega, ki je dal varnost, če vzamejo proti njemu varnostni regres. Nadaljno varnost smejo zahtevati le tedaj, če morejo utemeljiti ugovore proti načinu ali visokosti dane varnosti. Člen 28. Dana varnost se mora vrniti: a) brž ko se je menica naknadno popolnoma akceptirala; b) če se ni v enem letu od dospetka menice tožil na menično plačilo tisti, ki je dolžan dati regres in ki je dal tudi varnost; c) če se je menica plačala, ali pa če je ugasnila nje veljavnost. b) Radi nesigurnosti akceptanta. Člen 29. Če se je menica popolnoma ali deloma akceptirala, tedaj se sme zahtevati varnost za akceptirano vsoto le: a) če se je razglasil o akceptantovem premoženju konkurz ali če je akceptant ustavil tudi samo plačila; b) če je bila po izdaji menice kaka izvršba na akceptantovo premoženje brezuspešna, ali če se je odredila zoper njega radi izpolnitve kake plačilne obveze izvršitev osebnega zapora. Ako se v teh primerih ni dobila varnost od akceptanta in se je zato dvignil zoper njega protest ter tudi na menici imenovani menični naslovi niso po izkazu protesta akceptirali menice, tedaj sme zahtevati imetelj menice in vsak indosatar od svojih prednikov varnost proti temu, da jim izroči protest (člen 25. - 28.). Sama posest menice namestuje pooblastilo, da se sme zahte¬ vati varnost od akceptanta v primerih, navedenih pod točko a in b, in dvigniti protest, če je ni dobiti. 7. Izpolnitev menične obveznosti. a) Plačilni dan. Člen 30. Če je označen v menici določen dan kot plačilni dan, tedaj nastopi dospetek ta dan. Ako je določen plačilni čas s sredo kakega meseca, tedaj dospe menica dne 15. imenovanega meseca; ako je plačilni čas 9* 132 Izpolnitev menične obveznosti. določen z začetkom ali koncem meseca , tedaj je utreti s tem določilom prvi ali zadnji dan v mesecu '). Pripomba: V ogrskem meničnem redu ima § 30. isto določilo, razen tega pa še sledeči dostavek : Ako je določen plačilni čas le z mesecem in dnem, letnice pa ni, tedaj je umeti tisto leto, v katerem se je menica izdala; če je plačilni dan v tem letu že minil, tedaj dospe menica prihodnje leto '). Ako je določen dospetek s sredo meseca, tedaj se razume 15. dan v mesecu kot zadnji dan. Člen 31. Menica, plačljiva na vpogled, dospe pri vpogledu (pokazu). Taka menica se mora prezentirati v plačilo ob času, ki je določen v menici sami, če pa ni te določbe, v dveh letih po izdaji, ker bi sicer ugasnile menične pravice nasproti indosantom in izdatelju. Ako je pristavil kak indosant svojemu indosamentu na taki menici poseben rok za prezentacijo, tedaj ugasne njegova menično- pravna obveza, če se ni prezentirala menica v tem roku‘). Člen 32. Menice, plačljive po preteku določenega roka p o vpogledu ali po izdaji, dospevajo: 1. če je rok določen z dnevi, zadnji dan v tem roku; pri preračunu tega roka pa se ne vpošteje dan, katerega se je izdajnica izdala ali povpoglednica v akcept prezentirala; 2. če je pa rok določen s tedni, meseci ali z dobo, ki obsega po več mesecev (leto, pol leta, četrt leta), tisti dan plačilnega tedna ali meseca, ki ima enako ime ali enako število kakor dan izdaje ali prezentacije; če ni tega dne v plačilnem mesecu, dospe menica zadnji dan plačilnega meseca. Izraz „pol meseca“ je smatrati za 15 dni. Ako je menica izdana na en ali več celih mesecev in še pol meseca, tedaj se šteje 15 dni nazadnje. Člen 33. Ozimih dni ni. ’) Glej opombo 2.) na strani 125. 2 ) Menica, izdana 23. januarja 1903. 1. z dospetkom 7. septembra (brez letnico), dospe 7. septembra 1903. Ako pa se je izdala menica dne 7. septembra 1903.1. z dospetkom 23. januarja (brez letnico), tedaj dospe, ker je ob izdaji dan 23. januarja 1903. 1. že minil, dne 23. januarja 1904 . V Avstriji bi bila taka menica neveljavna. 8 ) Primerjaj člen 19., odstavek 2. in 3, Izpolnitev menične obveznosti. 1 133 Pripomba: V ogrskem meničnem redu je določeno: Plačilo se mora izvršiti plačilni dan do 12. ure dopoldne. Člen 34. Ako je izdajnica, plačljiva v tozemstvu, izdana v kaki deželi, kjer se šteje po starem časoštetju, in ni pripomnjeno, da je menica datirana po novem časoštetju, ali pa če je datirana po obojem časoštetju, tedaj se izračuni dospetek po tistem dnevu novega časoštetja, ki je enak dnevu izdaje po starem časoštetju. Člen 35. Semenjske in tržne menice dospevajo ob plačilnem roku, ki ga določajo zakoni semnjišča ali tržišča, in če takega določila ni, na dan pred zakonitim zaključkom semnja ali trga. Ako traja* semenj ali trg le en dan, tedaj dospe menica ta dan. Pripomba: Ogrski menični red določa v § 35.: Menice, izdane na tozemske semnje, dospevajo : 1. na dan semnja, če traja le en dan ; 2. zadnji dan semnja, če traja dalje nego en dan, pa ne več nego osem dni; 3. osmi dan semnja, če traja več nego osem dni. b) Plačilo. Člen 36. Imetelj indosirane menice je legitimiran kot lastnik menice s strnjeno, do njega segajočo vrsto indosamentov. Prvi indosament mora torej biti podpisan z imenom remitenta, vsak sledeči indosamčnt pa z imenom tistega, ki ga označuje prejšnji indosament kot indosatarja. Ako sledi slepemu indosamentu kak nadaljni indosament, tedaj se smatra, da je dobil indosant tega indosamenta menico s slepim indosamčntom. Izčrtani indosamčnti se smatrajo pri presoji legitimacije za nepisane. Plačnik ni dolžan preiskovati pristnosti indosamčntov. člen 37. Ako se glasi menica na tak denar, ki ni v prometu v plačilnem kraju, ali na kako računsko vrednoto, tedaj se sme plačati menična vsota ob dospetku po njeni vrednosti v deželnih novcih, če ni izrecno z besedo „efektivno“ ali s kakim drugim pristavkom enakega pomena določil izdatelj plačila z novci v menici imenovanimi. Člen 38. Imetelj menice celo takrat ne sme odkloniti ponu¬ jenega delnega plačila, če se je dal akcept za ves znesek v menici zapisane vsute. 134 Plačilni regres. Čleu 39. Menični dolžnik je dolžan plačati le proti izročitvi kvitirane menice. Ako je dal menični dolžnik delno plačilo, sme zahtevati le, da se mu odpiše plačilo na menici in da se mu da pobotnica na menični kopiji. Člen 40. Ako se ob dospetku menice ne zahteva plačilo, tedaj sme akceptant, ko preteče rok za leviranje plačilnega protesta, deponirati pri sodišču menično vsoto na nevarnost in stroške imetelja. Imetelja ni treba povabiti k sodišču. 8. Plačilni regres. Člen 41. Da se sme ob neplačilu vzeti regres proti izdatelju in indosantom. je potrebno: 1. da se je menica prezentirala v plačilo in 2. da se je izkazalo s pravočasno leviranim protestom, da se je menica prezentirala in da plačila ni bilo dobiti. Protest se sme levirati že plačilnega dne, mora se pa najkasneje drugi delavnik po plačilnem dnevu. Pripomba: Enako določbo ima § 41. ogrskega meničnega reda, le zadnji stavek se glasi tako-le: Protest se sme levirati plačilnega dne po 12. uri, mora so pa najkasneje drugi delavnik po plačilnem dnevu. Člen 42. S pozivom, naj se ne dvigne protest („brez protesta", „brez stroškov"), se izpregleda le dolžnost'), dvigniti protest, ne pa dolžnost, pravočasno prezentirati. Menični dolžnik, ki je zapisal ta poziv, mora prevzeti dokaz, ako taji, da se je izvršila prezentacija pravočasno. Ta poziv pa nikakor ne obvaruje dolžnosti, povrniti stroške protesta. Člen 43. Domicilirane menice se morajo prezentirati v plačilo domiciljatu ali, če domiciljat ni imenovan, trasatu samemu v tistem kraju, kamor je menica domicilirana, in če ni dobiti plačila, v tem kraju protestirati. Ako se proti domiciljatu pravočasno ne protestira, se ne izgube menične pravice samo nasproti izdatelju in indosantom, marveč tudi nasproti akceptantu. ne vzame pa pravica. Plačilni regres. 135 Člen 44. Za to, da se obdrže menične pravice nasproti akceptantu, ni treba, izimši v členu 43. omenjeni primer, niti plačilnega dne prezentirati, niti dvigniti protesta. Člen 45. Imetelj menice, protestirane vsled neplačila, je dolžan v dveh dneh po narejenem protestu pismeno obvestiti svojega neposrednega prednika o neplačilu; v to zadostuje, da odda pismeno obvestilo v tem roku na pošto. Vsak obveščen prednik mora obvestiti na enak način svojega neposrednega prednika v istem roku, štetem od dneva prejetega obvestila. Imetelj ali indosatar, ki sploh ne odpošlje obvestila ali pa ne obvesti svojega neposrednega prednika, je dolžan povrniti vsem ali pa izpuščenim prednikom škodo, ki jim je nastala vsled opuščenega obvestila. Tudi izgubi nasproti tem osebam pravico do obresti in stroškov, tako da sme zahtevati le menično vsoto. Pripomba: Ogrski menični red določa v zadnjem odstavku § 45.: Razen tega izgubi proti tem osebam pravico, zahtevati stroške in obresti za čas od dospetka do tistega dne, ko se je vročilo razsodilo o menični tožbi. Člen 46. Kadar gre za dokaz, da se je pravočasno poslalo predniku pismeno obvestilo, zadostuje v to svrho dokaz s poštnim potrdilom, da je odposlal dotičnik imenovanega dne naslovljencu kako pismo, če se ne dokaže, da je imelo došlo pismo drugo vsebino. Tudi dan sprejema došlega pismenega obvestila se lahko dokaže s poštnim potrdilom 1 ). Člen 47. Ako je oddal indosiint menico dalje, kraja pa ni pristavil indosamčntu, tedaj se mora obvestiti njegov prednik 2 ). Člen 48. Vsak menični dolžnik ima pravico zahtevati, da mu izroči imetelj kvitirano menico in pa plačilni protest proti izplačilu menične vsote z obrestmi in stroški vred. Pripomba: Ogrski menični red določa v § 48.: Vsak menični dolžnik je upravičen zahtevati, da se mu izroči menica s pripadajočimi listinami, ako je plačal menični dolg. Ako ponudi to plačilo več sotožencev, ima prednost tisti, ki oprosti več prednikov. Člen 41). Imetelj menice, protestirane vsled neplačila, sme vložiti menično tožbo proti vsem meničnim dolžnikom, ali le proti <) Važno, ker se prične s tem dnem dvadnevni rok za notifikacijo naduljnemu predniku. 2 ) torej drugiaprednik, ker naslov prvega ni znan. 136 Plačilni regres. nekaterim, ali le proti enemu, ne da bi izgubil s tem pravico do izpuščenih dolžnikov. Na zaporedno vrsto indosamentov ni vezan. Člen 50. Tisti imetelj, ki je dal protestirati menico radi neplačila, sme zahtevati kot regres le: 1. neplačano menično vsoto s 6% letnih obresti od dospetka dalje; 2. stroške protesta in druge izdatke; 3- 7 3 % provizije. Navedeni zneski se morajo plačati, če stanuje regresat v kakem drugem kakor v plačilnem kraju, v tisti kurzni vrednosti, katero ima pokaznica, potegnjena od plačilnega kraja na bivališče regresata. Ako v plačilnem kraju ni kurza za to bivališče, tedaj se vzame kurz za tisti kraj, ki je regresatovemu bivališču najbližji. Kurz se mora na zahtevanje regresata posvedočiti s kurznim listom, izdanim pod javno avtoriteto, ali s potrdilom zapriseženega mešetarja, ali pa, če teh ni dobiti, s potrdilom dveh trgovcev. Člen 51. Indosant, ki je plačal menico ali jo dobil kot rirneso, sme zahtevati od prejšnjega indosanta ali izdatelja: 1. vsoto, ki jo je plačal ali ki je bila poravnana z rimeso, s 6°/„ letnih obresti od dne plačila; 2. stroške, ki so mu nastali; 3. V«°/o provizije. Nevedeni zneski se morajo plačati, če stanuje regresat v kakem drugem kraju kakor regresant, v tisti kurzni vrednosti, katero ima pokaznica, potegnjena od bivališča regresanta na bivališče regresata. Ako v bivališču regresanta ni kurza za regresatovo bivališče, tedaj se vzame kurz za tisti kraj, ki je regresatovemu bivališču najbližji. Glede posvedočbe kurza velja določba člena 50. Člen 52. Določbe členov 50. in 51., št. I in 3, ne izključujejo pri regresu na kak inozemski kraj višjih postavk, če so tam dopustne. Člen 53. Regresant lahko potegne za znesek svoje terjatve povratno menico na regresata. V tem primeru priraste k terjatvi še mešetarina za razpečavo povratne menice in morebitna kolkovina. Intervencija. 137 Povratna menica mora biti plačljiva na pokaz in potegnjena naravnost (a drittura) '). Člen 54. Regresat je dolžan plačati le proti izročitvi menice, protesta in kvitiranega povratnega računa. člen 55. Vsak indosant, ki je izplačal kakega svojega naslednika, sme prečrtati svoj in svojili naslednikov indosament. 9. Intervencija. a) Častni akcept. Člen 56. Ako se nahaja na menici, protestiram vsled neakcepta, na plačilni kraj glaseči se menični naslov, tedaj se mora zahtevati akcept od meničnega naslova, predno se sme zahtevati varnost. Izmed več meničnih naslovov ima prednost tisti, ki oprosti s svojim plačilom največ obvezancev. Pripomba: Ogrski menični red določa v § 56.: Izmed več meničnih naslovov se mora menica vedno prezontirati najpreje tistemu, ki ga je označil kak prejšnji menični dolžnik kot menični naslov; ako ni razvidna prijoriteta iz menice, tedaj se prepušča prezentantu, da prezentira, v katerem redu hoče. Člen 57. Imetelj ni dolžan sprejeti častnega akcepta od osebe, ki na menici ni označena kot menični naslov. Člen 58. Častni akceptant mora zahtevati, da se mu proti povračilu stroškov izroči akceptni protest, in si mora dati pri¬ pomniti častni akcept v dodatku k protestu. On mora obvestiti honorata o svoji intervenciji in hkratu mu poslati protest ter mora v dveh dneh po protestu oddati to obvestilo s protestom vred na pošto. Ako tega ne stori, je odgovoren za škodo, nastalo vsled te opustitve. Člen 59. Ako ni pripomnil častni akceptant v svojem akceptu, v čigavo čast je bil akceptiral, tedaj je smatrati izdatelja za honorata. člen 60 . Častni akcept&nt se z akceptom meničnopravno obveže vsem honoratovim naslednikom. Ta obveznost ugasne, če se ni v plačilo prezentirala menica častnemu akceptantu najkasneje drugi delavnik po plačilnem dnevu. ‘) namreč na regresata. 138 Razmnožitev menice. Člen 61. Ako je v čast akceptiral menico kak menični naslov ali kak drug intervenijent, tedaj nimajo imetelj in honoratovi nasledniki varnostnega regresa, ima ga pa honorat in njegovi predniki. Pripomba: Ogrski menični red ima združene določbe člena 60. in 61. v § 60. b) Častno plačilo. Člen 62. Ako se nahajajo na menici, katere trasat ni plačal, ali na kaki kopiji menični naslovi ali častni akcept, ki se glase na plačilni kraj, tedaj mora imetelj menico v plačilo prezentirati najkasneje drugi delavnik po plačilnem dnevu vsem meničnim naslovom in častnemu akceptantu ter si mora dati uspeli pripomniti v plačilnem protestu ali njegovem dodatku. Ako tega ne stori, izgubi regres proti adresantu ali honoratu in njunim naslednikom. Če odkloni imetelj v častno plačilo, katero ponudi kak drug intervenijent, izgubi regres proti honoratovim naslednikom. Člen 63. Častnemu plačniku se morata izročiti proti povračilu stroškov menica in plačilni protest. S častnim plačilom stopi honorant v pravice imetelja (člena 50. in 52.) proti honoratu, njegovim prednikom in akceptantu. Člen 64. Ako jih več ponudi častno plačilo, ima prednost tisti, ki oprosti s svojim plačilom največ meničnih dolžnikov. Intervenijent, ki plača, čeprav je razvidno iz menice ali iz protesta, da je hotel plačati menico kdo drug, ki bi mu bil moral prepustiti prednost, nima regresa proti tistim indosantom, kateri bi bili oproščeni vsled plačila, ki ga je ponudil oni ')• Člen 65. Častni akceptant, ki ne pride do tega, da bi plačal, ker je plačal trasat ali kak drug intervenijent, je upravičen, zahtevati od plačnika ’/ 3 % provizije. 10. Razmnožitev menice. a) Menični duplikati. Člen 66. Izdatelj * 2 ) trate je dolžan dati remitentu na njegovo zahtevanje več enako glasečih se meničnih izvodov. ‘) namreč izpodrinjenec. 2 ) Menični zakon rabi izraz »izdatelj« za tistega, ki izda lastno ali tujo menico. Praviloma bi se imenovala ta oseba pri lastni menict »izdatelj«, pri trati pa »trasant«. Razmnožitev menice. 139 Ti morajo biti označeni v tekstu kot prva, druga, tretja menica i. t. d. (prima, sekunda, tercija), ker bi se sicer smatral vsak izvod kot zase obstoječa menica (edina menica). Tudi indosatar lahko zahteva duplikat menice. Obrniti pa se mora v to svrlio na svojega neposrednega prednika, ki se obrne zopet do svojega prednika, dokler ne dospe ta zahteva do izdatelja. Vsak indosatar sme zahtevati od svojega prednika, da se ponove prejšnji indosamenti na duplikatu. Člen 67. Ako je plačan eden izmed več izdanih izvodov, izgube vsi drugi veljavo. Vendar pa ostanejo obvezani po ostalih izvodih: 1. indosant, ki je indosiral več izvodov iste menice različnim osebam, in po svojih indosamentih vsi poznejši indosanti, katerih podpisi se nahajajo na izvodih, ki se niso vrnili pri plačilu; 2. akceptant, ki je akceptiral več izvodov iste menice, po akceptu na tistih izvodili, ki se niso vrnili pri plačilu. Pripomba: Ogrski menični red ima v § 71. isto določilo, le glede akceptanta določa, da ostane samo v toliko obvezan po izvodili, ki se pri plačilu niso vrnili, v kolikor iz več akceptov ni razvidno, da so se dali le s pogojem, da se še ni bil akceptiral noben izvod. Člen 68. Kdor je poslal izmed več izvodov menice en izvod v akcept, mora pripomniti na drugih izvodili, pri kom se nahaja v akcept poslani izvod. Opustitev te pripombe pa ne vzame menici menične veljave. Shranitelj v akcept poslanega izvoda ga je dolžan izročiti tistemu, ki se za sprejem legitimira kot indosatar ali na kak drug način. člen 69. Imetelj duplikata, na katerem je pripomnjeno, pri kom se nahaja v akcept poslani izvod, ne more vzeti, ako ni dobil akcepta, varnostnega regresa in, če ni dobil plačila, plačilnega regresa, dokler ne ugotovi s protestom: 1. da mu shranitelj ni izročil v akcept poslanega izvoda in 2. da tudi na duplikat ni mogel dobiti akcepta ali plačila. bj Menične kopije. Člen 70. Menične kopije morajo imeti prepis menice in na menici zabeleženih indosamentov in opomb ter zaznamek: „Do tukaj kopija" ali kak enak pristavek. 140 Prešle menice. Nepristne menice. Na kopiji se mora pripomniti, pri kom se nahaja v akcept poslani izvod. Opustitev te pripombe pa ne vzame indosirani kopiji menične veljave. Člen 71. Vsak na kopiji zapisani izvirni indosament veže indosanta ravno tako, kakor če bi bil napisan na izvirni menici. Člen 72. Shranitelj izvirne menice je dolžan jo izročiti imetelju kopije, imajoče en ali več izvirnih indosamentov, če se legitimira za sprejem kot indosatar ali na kak drug način. Ako shranitelj ne izroči izvirne menice, je imetelj menične kopije šele potem in le proti tistim indosantom, katerih izvirni indosamenti se nahajajo na kopiji, upravičen, vzeti varnostni regres, ko se je leviral v členu 69., št. 1, omenjeni protest — in plačilni regres, ko je nastopil na kopiji zabeleženi dospetek. 11. Prešle menice. Člen 73. Lastnik prešle menice sme predlagati pri sodišču plačilnega kraja nje amortizacijo. Sodišče, pri katerem se je vložila prošnja za amortizacijo menice, mora razglasiti edikt, v katerem pozove imetelja menice, naj jo predloži sodišču. V ediktu mora določiti rok 45 dni in nastaviti začetek tega roka na prvi dan po dospetku menice, če menica še ni dospela. Po uvedbi amortizacijskega postopanja in po dospetku menice sme zahtevati lastnik od akceptanta plačilo le, če da varnost do amortizacije menice. Brez take varnosti sme samo zahtevati, da se deponira vsled akcepta dolžna vsota pri sodišču. Člen 74. Po določilih člena 36. legitimirani imetelj menice se sme le takrat siliti, da izroči menico, če jo je dobil v slabi veri, ali če je zakrivil pri nabavi menice veliko malomarnost. Pripomba: Kavno tako določilo ima § 80. ogrskega meničnega reda, razen tega pa še sledeči pristavek: Po dokončani amortizaciji je sodno priznani lastnik menice upravičen, z menično tožbo zahtevati, da plača akceptant menico. 12. Nepristne menice. člen 75. Tudi če je podpis meničnega izdatelja nepristen ali ponarejen, obdrže pristni akcept in pristni indosamenti menično- pravno moč. Menično zastaranje. 141 Člen 76. Po menici z nepristnim ali ponarejenim akceptom ali indosamentom ostanejo meničnopravno olbvezani vsi indosanti in izdatelj, katerih podpisi so pristni. Pripomba: Ogrski menični red ima sledeča določila : § 81. Na menici napisani nepristni in ponarejeni podpisi ne vplivajo nič na menično veljavo pristnih podpisov na menici. § 82. Ako je menica ponarejena, tedaj jamčijo tisti indosanti, ki so jo oddali pred ponaredbo, po izvirni menični vsebini, oni pa, ki so jo indosirali po izvršeni ponaredbi, po ponarejeni vsebini. V dvomu se domneva, da so indosamenti izza časa pred ponaredbo. 13. Menično zastaranje. Člen 77. Menične pravice proti akceptantu zastarajo v troh letih od dneva dospetka. Člen 78. Pravice regresa, ki jih ima imetelj proti izdatelju in ostalim prednikom, zastarajo: 1. v treh mesecih, če je bila menica plačljiva v Evropi, izimši Izlandijo in Farorske otoke; 2. v šestih mesecih, če je bila menica plačljiva v primorskih deželah Azije in Afrike na obalah Sredozemskega in Črnega morja ali pa na otočjih, spadajočih k tema morjema; 3. v 18 mesecih, če je bila menica plačljiva v kaki drugi neevropski deželi, na Izlandiji ali na Farorskih otokih. Zastaranje se pričenja proti im e tel ju z dnem leviranega protesta. Plen 7!). Pravice regresa, kijih ima indosant proti izdatelju in ostalim prednikom, zastarajo: 1. v treh mesecih, če stanuje regresant v Evropi, izimši Izlandijo in Farorske otoke; 2. v šestih mesecih, če stanuje regresant v primorskih deželah Azije in Afrike na obalah Sredozemskega in Črnega morja ali pa na otočjih, spadajočih k tema morjema; 3. v 18 mesecih, če stanuje regresant v kaki drugi neevropski deželi na Izlandiji ali na Farorskih otokih. Proti indosantu se pričenja zastaranje z dnem plačila, če je plačal, predno se je bila vložila proti njemu menična tožba, v vseh drugih primerih pa z dnem, ko se mu je vročila tožba ali sodno vabilo. 142 Tožbena pravica meničnega upnika. Člen 80. Zastaranje (člen 77. do 79.) premine z vročbo tožbe in le proti tistemu, proti komur je naperjena tožba. Vendar pa v tem pogledu nadomešča tožbo toženčevo naznanilo o začeti pravdi. Pripomba: Ogrski menični red ima sledeča določila: § 87. Zastaranje premine z vložbo tožbe, toda le proti tistim meničnim dolžnikom, proti katerim je tožba naperjena. Indosant, kateremu se je izrekla menična zahteva, je upravičen, da obvaruje svoje lastne menične pravice zastaranja, naznaniti svojemu predniku začeto pravdo, ne da bi dvignil tožbo. Zastaranje pravic do regresa, ki jih ima naznanitelj začete pravde, se začne s tistim trenotkom, v katerem postane proti njemu izdana sodna odločba pravnomočna. § 88. Uradoma se na zastaranje ne ozira. § 89. Med konkurzom, razglašenim proti meničnemu dolžniku, se zastaranje ne prične in premine, če se je že začelo. 14. Tožbena pravica meničnega upnika. Člen 81. Menična obveznost zadene meničnega izdatelja, akceptanta, indosanta in vsakega, ki je z drugimi vred podpisal menico, menično kopijo, akcept ali indosament, celo takrat, če se je označil le kot poroka (per aval). Te osebe so dolžne vse to, kar sme terjati imetelj menice radi neizpolnjene menične obveznosti. Imetelj menice prime lahko enega samega za celo menično terjatev; dano mu je pa na izbiro, katerega meničnega dolžnika hoče prijeti najprej. Pripomba: Ogrski menični red določa v § 94.: Kompenzacija obojestranskih terjatev je le tedaj dopustna, ako ima dolžnik proti vsakokratnemu tožitelju resnično in že zapadlo menično terjatev ali pa kako protiterjatev, slonečo na pravnokrepni sodbi ali sodni poravnavi. Člen 82. Menični dolžnik sme uporabljati le take ugovore, ki izhajajo iz meničnega prava samega ali pa mu pristoje neposredno proti vsakokratnemu tožitelju. Člen 83. Ako je ugasnila menična obveznost izdatelja ali akceptanta vsled zastaranja ali vsled tega, ker so se zamudila v obrano meničnih pravic zakonito predpisana opravila, ostaneta ta dva le v toliko obvezana imetelju, v kolikor sta obogatela na njegovo škodo. Take obveznosti pa nimajo indosanti, katerih menična ob¬ veznost je ugasnila. Inozemsko zakonodajstvo. — Protest. 143 15. Inozemsko zakonodajstvo. Člen 84. Sposobnost inozemca, prevzemati menične obveznosti, se presoja po zakonih tiste države, katere podanik je. Vendar postane inozomec, ki po zakonih svoje domovine nima menične sposobnosti, meničnopravno obvezan po meničnih obvezali, sprejetih v tozemstvu, če ima po tozemskih zakonih menično sposobnost. Člen 85. Bistvenosti menice in vsake druge menične izjave, izdane v inozemstvu, se presojajo po zakonih tistega kraja, kjer se je dala izjava. Ako pa zadostujejo v inozemstvu izdane menične izjave zahtevam tozemskih zakonov, tedaj se ne more ugovarjati pravni obveznosti pozneje v tozemstvu na menico zapisanih izjav, da so one po inozemskih zakonih nedostatne. Prav tako so pravno veljavne menične izjave, s katerimi se je obvezal v inozemstvu tozemec drugemu tozemcu, ako le zadoščajo zahtevam tuzemskega zakonodajstva. Člen 8(i. Glede oblike meničnih opravil, ki jih je izvršiti z menico v kakem inozemskem kraju v izvrševanje in obrano meničnih pravic, odloča tam veljavno pravo. 16. Protest. Člen 87. Vsak protest mora napraviti notar ali kak sodni uradnik. Pričam in zapisnikarju ni treba biti navzočnim. Člen 88. Protest mora obsegati: 1. doslovni prepis menice ali kopije in vseh na njej zapisanih indosainentov in opomb; 2. ime ali tvrdko oseb, za katere in proti katerim se je dvignil protest; 3. zahtevo, ki seje izrekla osebi, proti kateri se je protestiralo, njen odgovor ali pa pripombo, da ni dala odgovora ali da je ni bilo dobiti; . 4. kraj, dan, mesec in leto, v katerem se je izrekla ali brez uspeha poskusila izreči zahteva (št. 3); 5. ako je dal kdo častni akcept ali častno plačilo, pripombo, kdo, za koga in kako je ponudil ali dal eno ali drugo; 6. podpis notarja ali sodnega uradnika, ki je napravil protest, in pa uradni pečat. 144 Kraj in čas prezenlacije in drugih opravil pri meničnem prometu. (Hen 89. Ako se mora zahtevati kaka menična storitev od več oseb, tedaj je napraviti o več zahtevah le eno protestno listino. Člen 90. Notarji in sodni uradniki so dolžni proteste, ki so jih napravili, po vsej vsebini dan na dan vpisovati po vrsti datuma v poseben register, v katerem mora biti označen vsak list s tekočo številko ')■ 17. Kraj in čas prezentacije in drugih opravil pri meničnem prometu. Člen 91. Prezentacija v akcept ali v plačilo, leviranje protesta, zahtevanje meničnega duplikata ter tudi vsa druga menična opravila, ki jih je opraviti pri določeni osebi, se morajo izvršiti v njeni poslovalnici, in če je ni, v njenem stanovanju. Na kakem drugem kraju, kakor n. pr. na borzi, se sme zgoditi to le, če sta s tem zadovoljni obe stranki. Da se poslovalnica ali stanovanje ni moglo pozvedeti, je smatrati šele potem za dognano, če je notar ali sodni uradnik pri krajevni policiji brezuspešno povprašal; ta okolnost pa se mora v protestu pripomniti. Pripomba: Ogrski menični red ima v § 102. sledeče določilo: Prezentacija v akcept ali v plačilo, leviranje protesta ter tudi vsa tista opravila, ki se morajo opraviti v zmislu tega zakona pri določeni osebi v izvrševanje in obrano meničnih pravic, se morajo izvršiti v njeni poslovalnici, če je pa ni, v njenem stanovanju, in sicer med 9. in 12. uro dopoldne, oziroma med 2. in 5. uro popoldne. Člen 92. Ako zapade menica v nedeljo ali v občen praznik, tedaj je plačilni dan šele prihodnji delavnik. Tudi izročitev menič¬ nega duplikata, izjava o akceptn ter tudi vsaka druga izjava se smejo zahtevati le na delavnik. Ako se nameri čas, v katerem se sme najkasneje zahtevati kako prej omenjenih opravil, na nedeljo ali občen praznik, tedaj se sme zahtevati to opravilo šele prihodnji delavnik. Ravno to določbo je uporabiti tudi pri leviranju protesta. Člen 93. Ako obstoje v kakem meničnem kraju splošni plačilni dnevi (Kassiertage), tedaj ni treba pred prihodnjim plačilnim dnem plačati menice, zapadle med plačilnimi dnevi, če menica ni plačljiva na vpogled. Vendar pa se ne sme prekoračiti v členu 41. določeni rok za leviranje plačilnega protesta. *) Naša sodišča nimajo takega registra, torej sme napraviti protest pri nas le notar. Ncdostatni podpisi. — 0 lastnih menicah. 145 18. Nedostatni podpisi. Člen 94. Menične izjave, ki se niso izvršile z imenom, nego le s križci ali z drugimi ročnimi znamenji, imajo menično veljavo le tedaj, če so ta znamenja poverjena po sodišču ali notarju. Pripomba: Ogrski menični red določa v § 104.: Menične izjave, ki se niso izvršile z imenskim podpisom, nego le s križcem ali s kakim dragim ročnim znamenjem, praviloma nimajo menične veljave. Menične izjave tistih, ki ne morejo vsled kake telesne hibe podpisati svojega imena, so pravno veljavne, ako je pristavljeno namesto podpisa od sodišča ali notarja poverjeno ročno znamenje. Člen 95. Kdor podpiše kako menično izjavo kot pooblaščenec drugega, ne da bi bil pooblaščen v to, jamči osebno ravno tako, kakor bi bil jamčil izmišljeni pooblastitelj, če bi bil dal pooblastilo. Isto velja o varuhih in drugih zastopnikih, ki izdado menične izjave, prestopivši svoje pravice. Tretji oddelek. O lastnih menicah. Člen 96. Bistvenosti lastne (suhe) menice so sledeče: 1. v menični tekst privzeto označilo „menica“ ali pa enak izraz v tujem jeziku, če je izdana menica v kakem tujem jeziku; 2. navedba denarne vsote, ki jo je plačati; 3. ime osebe ali tvrdke, kateri ali na katere ukaz hoče plačati izdatelj; 4. navedba časa, ob katerem se mora plačati; 5. podpis izdatelja z njegovim imenom ali z njegovo tvrdko; 6. navedba kraja, leta, meseca in dneva izdaje. Člen 97. Kraj izdaje velja pri lastnih menicah, če ni naveden poseben plačilni kraj, za plačilni kraj in hkratu za bivališče izdatelja. Člen 98. Sledeči v tem zakonu za trate dani predpisi veljajo tudi za lastne menice: 1. člen 5. in 7. o menični obliki; 2. člen 9. do 17. o indosamentu; 10 146 O lastnih menicah. 3. člen 19. in 20. o prezentaciji menice v določenem čas po vpogledu, z izpremembo, da se mora prezentirati izdatelju; 4. člen 29. o varnostnem regresu, z izpremembo, daje dopusten, če je izdatelj nesiguren; 5. člen 30. do 40. o plačilu in pravici, pri sodišču položiti zapadlo menično vsoto, z izpremembo, da jo sme položiti izdatelj; 6. člen 41. in 42. ter člen 45. do 55. o plačilnem regresu proti indosantom; 7. člen 62. do 65. o častnem plačilu; 8. člen 70. do 72. o kopijah; 9. člen 73. do 76. o prešlih in nepristnih menicah, z izpremembo, da mora plačati izdatelj v primeru člena 73.; 10. Člen 78. do 96. o splošnih pravilih meničnega zastaranja, o zastaranju pravic do regresa nasproti indosantom, o tožbeni pravici meničnega upnika, o inozemskih meničnih zakonih, o protestu, o kraju in času prezentacije in o drugih opravilih pri meničnem prometu ter o nedostatnih podpisih. Člen 99. Domicilirane lastne menice se morajo prezentirati v plačilo domiciljatu ali, če domiciljat ni imenovan, izdatelju v tistem kraju, kamor je domicilirana menica in, če ni dobiti plačila, v tem kraju protestirati. Ako se proti domiciljatu pravočasno ne protestira, se izgubč menične pravice proti izdatelju in indosantom; sicer pa ni treba v ohrano meničnih pravic proti izdatelju niti plačilnega dne prezen¬ tirati, niti dvigniti protesta ')• Člen 100- Menične pravice proti izdatelju lastne menice zastarajo v 3 letih od dneva meničnega dospetka. ‘) G loj opombo 2.) na strani 125, Dodatek I. Ogrskega meničnega reda posebna določila. 1. O poroštvu. § 66. Poroštvo mora biti zapisano na menici sami, ali na njeni kopiji, ali pa na listku, ki je privit menici ali kopiji (alonž), in mora biti podpisano tako, kakor je določeno v 5. odstavku § 3., sicer ne nastane menična obveza. § 67. Menično poroštvo, ustvarjajoče solidarno plačilno obvezo, je tudi takrat veljavno, ako nima pasivne menične sposobnosti tisti, za kogar se je prevzelo poroštvo. Ako ni izrecno pripomnjeno, za koga se je prevzelo poroštvo, se smatra, da se nanaša na akceptanta in, če menica še ni akceptirana, na izdatelja. § 68. Imetelj menice je dolžan, da pridobi in ohrani menične pravice, oziroma pravice regresa proti poroku, storiti vse to, kar ukazuje pričujoči zakon v obrano tožbene pravice, oziroma pravice regresa proti onim meničnim dolžnikom, za katere se je prevzelo poroštvo. § 69. Ako je porok plačal menico, dobi pravico do menične tožbe proti onemu, za kogar je plačal. Proti ostalim meničnim dolžnikom ima pravico do tožbe ali regresa le v toliko, v kolikor bi bil imel to pravico ob plačilu tisti, za kogar je plačal'). 2. O zastavni in retencijski pravici. a) Zastavna pravica. § 106. Imetelj menice sme iz tistib predmetov, na katere si je privatno pridobil zastavno pravico, meničnim potom samega sebe spolnoma poplačati, ako ni izpolnil dolžnik svoje obveznosti pravočasno, in sme v to svrho: 1. porabiti premičnine v zmislu predpisov meničnega postopanja; 2. ob dospetku prodati na borzi vrednostne papirje, ki imajo borzni kurz, če pa ni v plačilnem kraju borze, tretji dan po ') namreč porok. 10 * 148 Ogrskega meničnega roda posebna določila. dospetkn na najbližnji borzi, ali pa pridržati te papirje do višine svoje terjatve po kurzu dotičnega dneva. Vendar pa mora pismeno obvestiti o tem dolžnika v 24 urah potem, ko je izvršil kako izmed zgoraj navedenih dejanj. Za najbližnjo borzo je smatrati glede vrednostnih papirjev, ki so notirani na kaki tozemski borzi, tozemsko, glede drugih vrednostnih papirjev pa inozemsko borzo; 3. izterjati menične in druge terjatve ali pa jih sam obdržati do višine svojih terjatev. Te pravice ima imetelj menice tudi takrat, če je zabredel menični dolžnik med tem v konkurz. Vendar pa je dolžan, ako je dobil celo plačilo, izročiti dolžniku, oziroma konkurzni masi izvirno menico in morebitni prebitek. § 107. Če je zakrivil imetelj menice tako zamudo, ki je provzročila delno ali popolno izgubo zastavljene reči ali terjatve, tedaj je dolžan dolžniku povrniti škodo. b) Retencijska pravica. § 108. Imetelj menice ima za svojo zapadlo terjatev reten¬ cijsko pravico glede tistega dolžnikovega denarja ter glede tistih njegovih premičnin in vrednostnih papirjev, ki so prišli na zakonit način v njegovo posest ali v njegovo dispozicijo. Ta pravica se ne more izvrševati, ako so prišle zgoraj omenjene reči v upnikovo posest vsled dispozicije, ki jo je ukrenil dolžnik ali kaka tretja oseba pred izročitvijo ali pa ob izročitvi. Menični upnik ima retencijsko pravico tudi glede terjatve, ki še ni zapadla, če je zabredel dolžnik v konkurz ali če je ostala brezuspešna izvršba, začeta proti njemu radi kake denarne terjatve. V tem primeru ne ovira izvrševanja retencijske pravice niti dolžnikovo naročilo ali nkrenjena dispozicija, čo so nastopile omenjene okoliščine potem, ko so bile te stvari že izročeno, ali če je bil upnik obveščen o teh okoliščinah šele potem, ko je bil prevzel te reči. Imetelj menice, ki ima retencijsko pravico v zmislu tega paragrafa, mora obvestiti dolžnika o izvršitvi retencijske pravice. § 109. Retencijska pravica, ki jo je možno uveljavljati s tožbo, ima isti učinek kakor ročna zastava. Dodatek II. Poglavitne razlike važnejših meničnih zakonov. Menična sposobnost. Ogrsko. Analfabeti načeloma nimajo menične sposobnosti, ker so v zmislu § 104. pravnoveljavna samo legalizirana ročna znamenja tistih oseb, ki se ne morejo podpisati radi kake telesne liibe. Nemško. Vojaki in častniki imajo menično sposobnost. Francosko. Mladoletniki, ki niso trgovci, nimajo menične sposobnosti, pač pa mladoletni trgovci. Ženske imajo menično sposobnost samo tedaj, če so javne trgovke. Angleško. Na Škotskem in Irskem še ni odpravljena osebna izvršba (zapor) radi meničnih dolgov. Rusko. Tudi na Ruskem je še osebna eksekucija. Ženske imajo menično sposobnost samo tedaj, če so javne trgovke. Zakoniti zahtevki. Ogrsko. Ako so izgovorjene razen meničnega zneska tudi postranske pristojbine, kakor obresti i. t. d., tedaj je smatrati, kakor bi te pristojbine ne bile zapisane, menica pa ostane veljavna. Če je navedenih v menici več plačilnih krajev, velja prvi. Če je kak zakonit bistveni del na menici nalašč prečrtan, je ravno tako, kakor bi ga sploh ne bilo. Dokler se ne dokaže nasprotno, je smatrati, da je bil zahtevek nalašč prečrtan. Nemško. Določba dospetka z izrazom „a piacere“ je ne¬ dopustna. 150 Poglavitne razlike važnejših meničnih zakonov. V menici zapisano obljubo obresti je smatrati, kakor bi ne bila zapisana (menica je torej veljavna). Saško. Za lipske semenjske menice je smatrati le tiste menice, katerih dospetek ni izražen s kakim mesecem ali dnem, marveč s kakim lipskim semnjem. Bavarsko, Saško, Saški Vajmar in Saški Alten- burg. Pri inozemskih običaj nicah se šteje dospetek 14 dni po prezentaciji. Francosko. Besedica „menica“ ni neogibno potrebna, pač pa mora biti označena listina kot prima, sekunda i. t. d., se mora glasiti na ukaz in mora biti potegnjena na kak drug kraj. Valuta se mora kvitirati v menici in v indosamentu 1 ). Menice na lastni ukaz so veljavne le, če imajo kak indosament, ki se glasi na drug kraj. Pri izdajnicah se sme določiti dospetek le po mesecih in dnevih. Običajnice so veljavne; zakon določa, koliko časa šteje en uzo (običajka). Angleško. Zakon ne zahteva besede „menica“ in tudi ne navedbe, kdaj se je menica izdala. Menice, glaseče se na prinesite!ja, so veljavne. Ime remitenta se lahko izpusti ali pa na kak splošen način označi, n. pr. župan ljubljanskega mesta. Menice z obljubljenimi obrestmi in menice naobroke so veljavne. Za menice pod 5 £ obstoje posebni predpisi. Menice na odpoved so veljavne. Menice at sight (na vpogled) in on demand (na zahtevo) nimajo ozirnih dni 2 ). O običajnicah velja to, kar na Francoskem. Rusko. O kvitiranju valute velja to, kar na Francoskem. Označilo kot prima in sekunda je zakonito zapovedano. Dospetek povpoglednice nastopi 24 ur po njenem akceptu. O običajnicah veljajo taki predpisi kakor na Francoskem. Različne menice. Ogrsko. Domiciliranili lastnih menic ni treba protestirati, če je domiciljat hkratu tudi imetelj menice. 1 ) Povsod so mora povedati: vrednost v blagu i. t. d. a ) torej se morajo izplačati tudi v nedeljo ali v praznik. Poglavitne razlike važnejših meničnih zakonov. 151 Ge dospetku ni pristavljena letnica, je razumeti leto izdaje; če je pa v letu izdaje že minil datum dospetka, dospe menica drugo leto'). Menica se mora plačati ob dospetku do 12. ure opoldne; protestirati se sme šele po 12. uri opoldne. Na inozemski semenj glaseča se menica dospe šele 8. dan, če traja semenj dalje nego 8 dni. Ako je akceptiral akceptant več izvodov ene menice, je obvezan po vseli akceptih le tedaj, če ne izhaja iz teh akceptov, da so se dali le s pogojem, da še ni akceptiran noben izvod te menice. Francosko. Ako plača akceptant neakceptiran izvod, ostane obvezan po akceptiranem izvodu, če ga ni zahteval pri plačilu nazaj. Kasatorno klavzulo zahteva zakon. Angleško. Trasirana lastna menica je lastna menica 2 ). Kdor akceptira za račun tretje osebe, se lahko brani plačati, če ni dobil ob dospetku pokritja. Menica, ki nima označenega dospetka, velja za pokaznico. Duplikati morajo imeti kasatorno klavzulo. Rusija. O Rusiji velja to, kar o Francoski. Indosament. Ogrsko. Indosament se sme napisati le na hrbet menice. Ako se je indosirala menica potem, ko je že dotekel rok za plačilni protest, zadobi indosatar pravico indosanta, ki pa ni meničnopravno obvezan. Menične pravice se lahko preneso tudi s cesijo na ta način, da sme uveljavljati cesijonar svoje pravice proti akceptantu in prednikom čeden ta meničnopravno. Cesija mora biti zapisana tako kakor indosament na m niči, kopiji ali na alonžu. Francosko. Slepi indosament ima pomen pooblastilnega indosamenta. Prenos menice p o dospetku velja le za cesijo. Indosament mora imeti kvitirano valuto in pa datum. Privezane menice in privezani indosamenti niso priznani. ‘) Glej stran 132., op. 2. 3 ) pri nas trata. 152 Poglavitne razlike važnejših meničnih zakonov. Angleško. Prenos menice po dospetku velja le za cesijo. Indosament je veljaven, če pritisne indosant na mesto podpisa trgovski pečat. Tudi privezane menice se lahko veljavno indosirajo. Rusko. Prenos menice po dospetku velja le za cesijo. Prezentacija v akcept. Francosko. Trasat ima 24 ur pomisleka; če je obdržal prezentirano menico več nego 24 ur, je odgovoren imetelju za škodo. Akcept se sme omejiti le glede menične vsote. Akcept mora biti izražen z besedo ,,acceptč“ in s podpisom. Angleško. Pokaznice in povpoglednice se morajo prezentirati v akcept kolikor mogoče kmalu. Trasat je akceptiral, če je zapisal datum in ime ali pa samo besedo „akceptiral“, ali pa če je zapisal na menico samo naslov kake osebe, ki plača zanj. Obljuba, da se bo menica akceptirala, velja pri inozemskih menicah kot akcept, tudi če se je dala le ustno. Ako se akcept ni dal, se mora takoj notificirati prednikom. Severna Amerika. Semtertja velja tudi ustni akcept. Rusko. Vsaka trata se mora prezentirati trasatu v akcept v 24 urah, ali pa tisti dan potem, ko jo je dobil kdo. Ako se ni dal akcept, se mora takoj protestirati. Trasat mora v 24 urah izjaviti, ali akceptira. Pokaznice in povpoglednice se morajo pre¬ zentirati vsaj v 12 mesecih. Akcept se mora označiti vselej z besedama „sprejeto“ ali „akceptiranoin s podpisom. Varnostni regres. Ogrsko. Dana varnost se mora vrniti: 1. če se je menica pozneje popolnoma akceptirala; 2. če se ni zahteval regres od prednika, ki je dal varnost, v enem letu od dospetka; 3. če se je menica plačala, ali če ugasne menična obveznost tistega, ki je dal varnost; 4. če je akceptiral menico pozneje kak menični naslov; 5. če je dal pozneje akceptant popolno varnost. Poglavitne razlike važnejših meničnih zakonov. 15.3 Tožiti na regres radi premajhne varnosti se sme le tedaj: 1. če je zabredel akceptant v konknrz in 2. če je bila po akceptaciji, oziroma po izdaji menice kaka izvršba radi denarne terjatve proti akceptantu brezuspešna. Nemško. Namesto 2. odstavka v členu 25. se glasi v nemškem meničnem redu: „Vendar so te osebe tudi upravičene, na svoje stroške deponirati menično vsoto pri sodišču ali pri kakem drugem oblastvu ali zavodu, ki je upravičen sprejemati depozite. 11 Menični upniki torej nimajo zakonite zastavne pravice do varščine. V varnost dana stvar ni da bi se morala deponirati pri sodišču. Francosko. Namesto varnosti radi neakcepta se lahko zahteva takojšnje plačilo menice, tudi če ni bilo domenjeno. Varnostni regres se sme vzeti le, če je regresant lastnik menice, ali pa če je dal regres že kakemu drugemu regresantu. Ako akceptant, trasant ali izdatelj napravi konkurz in ako še ni akceptirana menica, so dolžni dati varnost drugi menični dolžniki, če nočejo raje menice takoj plačati. Angleško. Ko se je napravil akceptni protest, se sme vzeti plačilni regres. Prezentacija v plačilo. Ogrsko. Če ni izdatelj menice v tej sami izrecno določil vrste denarja (z besedo „efektivno“ ali s kakim podobnim izrazom), se plača lahko z novci, običajnimi v deželi, po tistem kurzu, ki je enak povprečni ceni kurza, notiranega za te vrste denarja dan pred dospetkom na efektni budimpeštanski borzi. Nemško. Vsota se sme deponirati pri sodišču ali pri kakem drugem oblastvu ali zavodu, ki je upravičen sprejemati depozite. Francosko. Vpliv višje sile (force majeure), kije zabranila pravočasno prezentacijo od zunaj došle menice, se vpošteva. Plačilo se mora zahtevati ob dospetku, oziroma prihodnji delavnik, protest pa se mora dvigniti dan po dospetku ali prihodnji delavnik. Angleško. Angleško pravo ima 3 zakonite ozirne dneve. Menica se prezentira in protestira lahko šele tretji dan po dospetku. Izjema je le pri menicah na vpogled in na zahtevo. Višja sila se vpošteva (n. pr. če dojde ladja z menico prepozno i. t. d.). 154 Poglavitne razlike važnejših meničnih zakonov. Rusko. Zakoniti ozirni dnevi obstoje; pri semenjskih menicah se mora pa dvigniti protest že dan po plačilnem dnevu. Višja sila se vpošteva. Regres radi neplačila. Ogrsko. Protest se sme dvigniti plačilnega dne po 12 . uri opoldne in prihodnja dva delavnika med 9. in 12 . uro dopoldne ter 2. in 5. uro popoldne. Nepotrebno je levirati protest pri takih domiciliranih menicah, na katerih ni označena kot domiciljat nobena od trasata različna oseba, ali pri katerih je domiciljat tudi imetelj menice. Imetelj menice, ki opusti notilikacijo, izgubi pravico, zahtevati obresti in druge stroške, narasle od dospetka do vročitve sodnega odločila o tožbi. Dalje omenja § 50. '/3 % menične provizije in dostavlja: Te zneske si lahko zaračuni imetelj menice tudi tedaj, če je naperil tožbo edino le proti akceptantu. V §§ 50. in 51. se omenja povprečni kurz namesto kurza. Končno določa § 52. še posebej: r Enako pravico ima tudi inozemski regresant pri regresu na tozemstvo glede tistih višjih postavk, ki jih je moral plačati. 1 ' Povratnica mora biti potegnjena neposredno na regresatovo bivališče. Nemško. Ob konkurzu se mora prezentirati menica vendar trasatu, ne oskrbniku mase, in se mora tudi tu protestirati. Saško. Z ozirom na člen 92. se sme izvršiti leviranje protesta in notiiikacija vedno v treh delavnikih, izmed katerih je prvi dan dan dospetka ali protesta. Prusko. Zamudne obresti v meničnih zadevah se računijo od dneva protesta, ali če se protest ni dvignil, od dneva sodnega vabila po šest od sto. Vse domicilirane menice se morajo protestirati, če so se prezentirale brez uspeha. Francosko. Notiiikacija in uveljava regresnih pravic se mora izvršiti v 14 dneh, če je oddaljen prednik le pet mirjametrov; za večje daljave in za inozemstvo so določeni roki od 15 dni do dveh let. Ge je treba vzeti regres hkratu proti več prednikom, se ta rok primerno podaljša. Angleško. Notiflkacija je zakonito zapovedana. Kdor jo opusti, izgubi pravico do regresa. Poglavitne razlike važnejših meničnih zakonov. 155 Plačilnega protesta in plačilne notiflkacije ni treba, če sta se izvršila že akceptni protest in akceptna notitikacija, ker daje že to podlago za plačilni regres. Rusko. O notifikaciji velja to, kar na Angleškem. Regres je navezan na vrsto indosamentov. Intervencija. Ogrsko. Ob več meničnih naslovili se mora prezentirati menica najprej tistemu, ki ga je bil napisal kak prejšnji prednik, če pa to ni razvidno iz menice, ni navezana prezentacija na noben red. Imetelj menice ne sme odkloniti popolnega plačila, danega vsled častnega akcepta, naj ga ponudi kdorkoli, če ga odkloni, izgubi regres do honorata in njegovih naslednikov. Nemško. Častni akceptant sme plačati menico, prodno se je leviral plačilni protest, mora pa potem kot imetelj protest dvigniti, da more izvrševati svoje pravice proti honoratu, njegovim prednikom in akceptantu. Francosko. Imetelj menice mora dopustiti vsak častni akcept, vendar pa ne izgubi s tem pravice do regresa. Angleško. To menično pravo pozna tudi akceptacijo v čast trasata. Ta akceptacija je tudi v prid trasantu in vsem naslednikom, če je imel trasant pravico zahtevati, da akceptira trasat menico. Prešle menice. Ogrsko. Kdor prosi za amortizacijo, mora priložiti prepis menice ali pa vsaj navesti njeno bistveno vsebino in dokazati, da je imel menico preje v posesti. Sodišče prepove akceptantu plačati menico. Rok 45 dni se šteje pri dospelih menicah od dne potem, ko se je prijavil edikt v uradnem listu. Imetelj menice sme zahtevati amortizacijo takih domiciliranih menic, pri katerih je domiciljat od trasata različna oseba, le tedaj, če dokaže s protestom, da je pravočasno prezentiral menico domiciljatu, Ako prezentira imetelj menico v določenem roku, tedaj se ustavi amortizacijsko postopanje. Prepoved, izdana v prid prosilca, se prekliče in prosilec se napoti na redno pravdo, da uveljavi svojo lastninsko pravico. Nemško. Člen 45. se glasi: Lastnik prešle menice sme predlagati nje omortizacijo pri sodišču plačilnega kraja. Po uvedbi 156 Poglavitno razliko važnejših meničnih zakonov. amortizacijskega postopanja sme zahtevati od akceptanta plačilo, če da varnost do izvršene amortizacije. Ako ne da varnosti, sme zahtevati le, da se deponira na podlagi akcepta dolžna vsota pri sodišču ali pri kakem drugem oblastvu ali zavodu, ki je upra¬ vičen jemati depozite. Francosko. Če se je izgubila neakceptirana menica, sme zahtevati lastnik menice, da se mu plača sekunda, tercija, kvarta i. t. d. Lastniku izgubljene menice se je obrniti radi pridobitve nadaljnih izvodov do svojega prednika itd. 1 ). Stroške trpi imetelj izgubljene menice. Angleško. Na podlagi take izgubljene menice, ki bi se lahko oddala dalje, se ne more dvigniti menična tožba, treba je marveč menico predložiti in izročiti. Nepristne in ponarejene menice. Ogrsko. Tisti, ki so indosirali že ponarejeno menico, jamčijo v zmislu ponarejene vsebine. V dvomu je domnevati, da so indo- samenti izza časa, ko menica še ni bila ponarejena. Nemško. Ako se ponaredi menična vsota, postane menica sploh neveljavna 3 ). Menica, ki se je popravila ali radirala v bistvenih delih, nima popolne dokazilne moči in je vsled tega navadno neveljavna. Menična zamuda in zastaranje. Ogrsko. Tisti indosant, proti kateremu seje izrekla zahteva meničnega regresa, je upravičen, da obvaruje svoje lastne menične pravice zastaranja, svojemu predniku naznaniti začeto pravdo, ne da bi dvignil tožbo. Zastaranje pravic do regresa, ki jih ima naznanitelj začete pravde, se začne s tistim trenotkom, v katerem postane proti njemu izdana sodna odločba pravnomočna. Uradoma se na zastaranje ne ozira. Med konkurzom, razglašenim proti menič¬ nemu dolžniku, se zastaranje sploh ne prične in premine, če se je že začelo (§§ 87., 88. in 8,9.). Francosko. Pri notifikaciji navedeni roki so obenem roki, v katerih zastara menica. Po preteku teh ro,kov se sme držati ’) Primerjaj čl. 66. našega meničnega reda. ■) To ni zakon, marveč razsodba višjega državnega trgovinskega sodišča. Poglavitno razlike važnejših meničnih zakonov. 157 imetelj menice le še trasata, trasanta ali indosanta, ki je dobil pokritje za izplačilo menice in je torej za toliko obogatel. Po preteku 5 let zastarajo vse menične pravice tako, da je dopusten le še protidokaz s prisego o tem, da obstoji še dolg. Menično- pravno zastaran akcept pa obdrži še moč navadne zadolžnice. O višji sili velja to, kar je bilo že pri prezentaciji v plačilo povedano. Angleško. Tožbe radi obogatitve so nedopustne. O višji sili velja to, kar je povedano pri prezentaciji v plačilo. Rusko. Roki, v katerih zastarajo menice, so različni. Po preteku teh rokov je možna le še civilna pravda. Višja sila se priznava. Menična tožba in menično poroštvo. Ogrsko. Glej stran 146. V menični pravdi mora biti zastopana vsaka stranka po odvetniku; ta določba velja tudi v naši državni polovici. Protest. Ogrsko. Protest napravi notar ali sodišče. Osebe, ki napra¬ vijo protest, morajo izročiti izvirnik protesta takoj, navadne ter poverjene prepise protesta pa, kadar se zahtevajo, seveda proti povračilu stroškov. Kraj in čas prezentacije. Ogrsko. Prezentacija se sme izvršiti le med 9. in 12. uro dopoldne in 2. in 5. uro popoldne. Splošnih plačilnih dni ne pozna ogrski zakon. Francosko. Kadar dospe menica na dan zakonitega praznika, tedaj zapade prejšnji dan v plačilo, protestirati pa se sme šele prihodnji delavnik. Rusko. Ako je plačilni dan nedelja ali kak v tabeli zapisan praznik, tedaj se plača šele drugi dan. Če pa je več praznikov zaporedoma, tedaj se mora čakati plačila le do prvega praznika. Menični tehnični izrazi 0. Adresa = (menični) naslov — die Notadresse, Adresse. Adresant = naslovitelj — der Adressant, Notadressant; nadpisalec*. Adresat = naslovljenec — der Adressat, Notadressat. A drittura = naravnost. Akcept = sprejem, sprejetje — das Akzept, die Annahme; vzetje*. „ častni = častni sprejem, častno sprejetje — das Ehrenakzept. die Elirenannahme, Honoration. „ slepi == slepi sprejem, slepo sprejetje — das Blankoakzept. Akceptaeija — sprejetje — die Akzeptation, die Annahme. Akcept ant — sprejemnik — der Akzeptant. „ častni = častni sprejemnik — der Ehrenakzeptant, Honorant. Akceptirati = sprejeti — akzeptieren, annehmen. Akceptni = sprejemni — mangels Annahme. Alonž — privitek, podaljšek — die Allonge. Amortizacija = umrtvitev — die Amortisation. Amortiziran = umrtven — amortisiert. Amortizirati — nmrtviti — amortisieren. Apunti = razstavek — Appunti. Aval = menično poroštvo — der Aval. Avalist = menični porok — der Avalist. Ažijo = nadavek — das Agio, das Aufgeld. Blanko — = slepi — Blanko — ; slepo = in blanko; prazen.* Časoštetje — die Zeitrechnung. Dan ozirni — der Respekttag. „ plačilni — der Zahlungstag. „ splošni plačilni, pobiralni — der Kassiertag. Deponirati, pri sodišču, sodno položiti — deponieren. Deviza — die Devise. ') Z zvezdico (*) oznamenjoni izrazi so iz rokopisa drja Škofiča. Menični tehnični izrazi. 159 Diskontirati = eskontirati = menico kupiti (prodati) — diskontieren, eskontieren. Dispozicija = razpolaga, razpolaganje — die Disposition. Dnevnica — der Tag\vechsel. Dolžnik glavni — der Hauptscliuldner. „ menični — der Wechselschuldner. „ regresni — der RegreGschuldner. Domicil = menično domovje — das Domizil. Domieiliran = udomovljen — domiziliert. Domiciljant = udomovitelj — der Domiziliant. Domieiljat = udomovljenec — der Domiziliat; domovalec*. Domneva — die Vermutung. Domnevati — vermuten. Dospetek — der Verfalltag, die Verfallzeit; zapadni čas*. Dospeti — fallig werden; steči se*. Duplikat = dvojnik — das Duplikat. Edikt = oklic — das Edikt. Efektivno —- effektiv. Eksemplar = izvod — das Exemplar. Eskontirati — eskontieren. Golica menična — das Wechselblankett. Honoraeija — častno sprejetje, častno plačilo — die Honoration, Ehrenannahme, Ehrenzahlung. Honorant = častni sprejemnik, častni plačnik — der Honorant, Ehren- akzeptant. Honorat = čaščenec — der Honorat, der Ehrenzahler; častenec*. Imetelj — der Inhaber, der Detentor. Indosament = hrbtopis, nahrbtnica • — das Indossament, das Giro. „ pooblastilni — Prokura-Indossament. „ popolni — vollstandiges (ausgefiilltes) Indossament. „ pravi — eigent.liches Indossament. „ slepi — Blanko-Indossament. Indosant = hrbtopisec, prenosnik, prenesitelj, prepustitelj — der Indossant. Indosatar = nahrbtenec, presnemnik, vzetelj — der Indossatar. Indosirati = prenesti, prepustiti — indossieren. Intervencija = menično posredovanje — die Intervention. Intervenijent = menični posredovatelj — derlntervenient; posredovalec*. 160 Menični tehnični izrazi. Izdaja — Ausstellung; izdate v*. Izdajniea = dato-menica — Datowechsel. Izdatelj — der Aussteller (Trassant). Izjava — die Erklarung, die Aufierung. Izvirnik = original — das Original. Izvod =■ eksemplar — das Exemplar. Izvršiti menično opravilo — eine Wechselhandlung, ein Wechsel geschiift vornehmen. Jamčiti — haften. Klavzula kasatorna — die kassatorische Klansel. „ privezna = rekta-klavzula — die Rektaklausel. Kolek — der Stempel. Kolkovina — die Stempelgebiihr. Kolkovni urad — das Stempelamt. Komisijski = naročeni — Komissions — . Kompenzacija — pobotanje, pobota — die Kompensation. Konkurz = stečaj — der Konkurs. Kopija = prepisek — die Kopie. Kraj izdaje — der Ausstellungsort. „ plačilni — der Zahlungsort. Kvitiran = s pobotnico — quittiert; kvitirana menica, menica s pobotnico*. Legalizirati = poveriti — legalisieren, beglaubigen. . Legitimirati se = izkazati se — sich legitimieren. Lestva — die Skala. Levirati = dvigniti — leviren; narediti*. Listina — die Urkunde. Malomarnost — die Fahrl&lMgkeit. Menica — der Wechsel. „ avalirana — avalierter Wechsel. „ dishonorirana — dishonorierter Wechsel. „ distančna — der Distanzwechsel. „ dolgoroka — langsiclitiger Wechsel. „ druga = sekunda — der Sekundavvechsel. „ edina = sola — der Solawechsel. „ iz roke — Wechsel von der Hand. „ krajevna — der Platzvvechsel. „ kratkoroka — kurzsichtiger Wcchsel. Menični tehnični izrazi. 161 Menica, lastna — eigener Wechsel. „ mracnica — der Kellerwechsel. „ na lastni ukaz — Wechsel an eigene Ordre. „ na obroke — Ratenwechsel. „ na odpoved — Kiindigungswecksel. „ na prinesitelja, imetelja — Inhaberwechsel, auf den Uberbringer lautender Wechsel. „ narejena — gemachter Wechsel. „ naslovljena —■ adressierter Wechsel. „ nepristna — falscher Wecbsel. obrestovana - — Wechsel mit Zinsenversprechen, Zinsemvechsel. „ očito neveljavna — iiufierlich ungiltiger Weehsel. „ ordrska = menica na ukaz — • Ordrewechsel. „ pokritna — Deckungswechsel. „ ponarejena — verfalschter Wechsel. „ povratna — Riickwechsel, Retourwechsel, Ritratte. „ prejudicirana = zamujena — prajudizierter Wechsel. „ prehodna — Transitowechsel. „ privezana = rekta — menica — Rektawechsel. „ prolongacijska = odgodilna — Prolongationswechsel. „ prva = prima — menica — Primawechsel. „ semenjska — Me6wechsel; sejmska menica*. „ skrito neveljavna — innerlich ungiltiger Wechsel. „ slepa = blanko — menica — der Blankowcchsel. „ srednjeroka — mittelsichtiger Wechsel. „ suha — trockener Wechsel. „ temeljna — Grrundwechsel. „ trasirana lastna — trassiert — eigener Wechsel. „ trgovska — der kaufmiinnische Wechsel. „ tuja — fremder Wechsel, Tratte. „ založna — Depotwechsel. „ zamujena == prejudicirana — prajudizierter Wcchsel. „ zastarana — verjahrter Wechsel. Menična golica — das Wechselblankett. „ kopija = prepisek — die Wechselkopie. „ obveza (obveznost) — die Wechselverbindlichkeit(wechselmafiige ■ Ilaftung). „ pobotnica — die Wechselquittung. „ sposobnost — die Wechselfahigkeit. 11 162 Menični tehnični izrazi. Menična zloraba — die Wechselreiterei. Menični dolžnik — der Wechselschuldner. „ duplikat = dvojnik — das Duplikat. „ izraz — wechselmafiiger Terminus. „ naslov — die Wechseladresse, Notadresse. „ red — die Wechselordnung. „ upnik — der Wechselglaubiger. „ zapor —■ der "VVechselarrest, die Wechselschuldhaft. Menično plačilo — die Wechselzahlung. ,, poroštvo == aval — die Wechselbiirgschaft, der Aval. „ „ skrito — die verdeckte Wechselbiirgschaft. „ pravo — das Wechselrecht. „ zastaranje — die WechselverjShrung. Mešetar — der Sensal, der Miikler. Mešetarina — die Sensarie, die Maklergebiihr. Moratorij — das Moratorium. Mračniea — der Kellerwechsel. Naperjen — gerichtet. Naredba = ukaz, povelje — die Ordre, die Order. Naslednik — der Nachmann. Naslov menični — die Adresse, Notadresse; zasilni nadpis*. Našlovitelj — der Adressant, Notadressant. Naslovljenec — der Adressat, Notadressat. Naznanilo o začeti pravdi — die Streitverkiindigung. Naznaniti začeto pravdo ■— den Streit verkiindigen. Neplačevit — zahlungsunfahig. Nepristen — falsch (unecht). Nesiguren = negotov — unsicher. Nesigurnost — die Unsicherheit. Notifikaeija = menično obvestilo — die Notifikation. Notifleirati = obvestiti — notifizieren. Notiran == zabeležen — notiert. Običaj — uzanca — die Usanco, die Gewohnheit. Običaj ka — uzo — der Uso. Običajnica = uzo — menica — der Usowecbsel. Obrok — die Rate. Obveza (obveznost) — die Wechselverbindlicbkeit, Haftung. Oddati — begeben, negoziieren. Menični tehnični izrazi. 163 Oklic = edikt — das Edikt. Opravilo menično — die Wechselhandlung, das Wechselgeschaft. Ordra — ukaz, povelje, naredba — die Ordre. Ordrska menica — der Ordrewechsel. Original = izvirnik — das Original. Ozimi dnevi = respektni dnevi, čakalni dnevi — Respekttage; pri- zanesni dnevi*. Plačati menico — den Wechsel einlosen. Plačilni kraj — Zahlungsort; plačilišče*. Plačilo menice — die Einlosung des Wechsels. „ častno — die Ehrenzahlung, die Honoration. Pobotnica — die Quittung. Podaljšek = privitek — die Allonge. Podpis — die Unterschrift, die Fertigung. Pokazniea — der Sichtvvechsel. Položba (sodna) — die Deponierung. Ponarejen — verfalscht. Pooblastilni = prokura — — Prokura —. Poplačilo — die volle Befriedigung. Poročilo — der Bericht. Poroštvo — die Biirgscliaft, der Aval. Poslovalnica = opravilnica — das Geschiiftslokal. Postavka — die Post, der Satz. Posvedočba — die Bescheinigung. Povelje — ukaz, naredba — die Ordre. Poveriti — beglaubigen, legalisieren. Povpogledniea — der Zeitsichtvvecbsel. Povratna menica — der Riickvvechsel, Retourvvechsel, die Ritratte; nazajna menica*. Povratni račun — die Retourrechnung. Pravni — Reehts —. Pravnomočen = pravnokrepen — rechtskraftig. Pravo — das Redit. Prezentacija = predložitev — die Prasentation; predočba*. „ v akcept = predložitev v sprejetje — die Pršisentation zur Annahme. „ v plačilo = predložitev v plačilo — die Prasentation zur Zahlung. Prezentant — predložitelj — der Priisentant. 164 Menični tehnični izrazi. Prezentat = predloženec — der Prašen tat. Prezentirati = predložiti — prasentieren; predočiti*. Prednik — der Vormann. Prejudiciran = zamujen — priijudiziert. Prekiniti — unterbrechen. Preminiti — unterbrochen werden, aufhoren. Prima — = prva — Prima — . Prinesitelj r— der Uberbringer. Pristavki (menični) običajni — die usancenmafiigen Zusiitze. Privitek =- podaljšek, alonž — die Allonge. Prokura — — pooblastilni — Prokura — . Prolong-aeija = odgoditev — die Prolongation. „ zakonita — die notwendige oder gesetzliche Prolongation. Protest = izpričba — der Protest. „ akceptni = sprejemna izpričba — der Protest mangels Annabme. „ deklaracijski == napovedna izpričba — der Deklarationsprotest. „ levirati = izpričati, protest dvigniti — den Protest erheben, levieren. „ na izdajo — der Protest auf Herausgabe (der Prima, Sekunda etc.). „ nasprotni — nasprotna izpričba — der Kontraprotest. „ odsotnostni = izpričba odsotnosti — der Windprotest. „ plačilni = plačilna izpričba — Protest mangels Zahlung; radi neplačanja*. „ radi nedatiranja — Protest mangels lieisetzung des Datums. „ varnostni = varnostna izpričba — Sicherbeits- oder Sekuritiits- protest. Protestirali = izpričan — protestirt. Protestirati — izpričati — protestieren. Račun povratni — die Retourrechnung; račun nazajni*. Razmnožitev menice — die Vervielfiiltigung des Wechsels. Razstavek — Appunti. Regres izbirni = izbirno menično povračilo — der springende Regrefi. „ plačilni = plačilno povračilo — der Regrefi mangels Zahlung. „ sprejemni = sprejemno povračilo — der Regrefi mangels Annahme. „ varnostni = varnostno povračilo — der Regrefi mangels Sicher- heit; regres za zavarovanje*. Regresant == povračilojcmnik — der Regressant. Regresat = povračilodajec — der Regressat; regresni dolžnik*. Menični tehnični izrazi. 165 Rekta — — privezni — Rekta — . Remitent = prvojemnik — der Remittent. Reteneija = pridržba — die Retention. Retencijska pravica = pravica pridržbe — das Retentionsrecht. Rimesa — die Rimesse. „ naročena — die Kommissionsrimmesse. Rok — der Termin. Sekunda == druga menica — die Sekunda. Shranitelj — der Verwahrer. Sila — die Not. „ = zabresti v silo — in Not geraten. „ višja — hohere Gewalt — vis major — foroe majeure. Slepi — Blanko —. Sola = edina menica — die Sola. Sposobnost — die Fahigkeit. Storitev — die Leistung. Tereija — tretja menica — die Tertia. Trasant — pozvalec — der Trassant (Aussteller). Trasat — pozvanec — der Trassat, der Bezogene; potezovnik*. Trasirana lastna menica = pozivna (potegnjena) lastna menica — trassiert — eigener Wechsel. Trasirati = pozvati z menico, potegniti menico — trassieren, ziehen. Trata = potežka, pozivlca — die Tratte, fremder Wechsel. „ krajevna = krajevna pozivlca — die Platztratte. „ naročena = naročena pozivlca, potezica — die Kommissionstratte. Tržna menica — der Marktwechsel. Ugasnitev meničnih pravic— dieErloschungderwechselma6igen Anspriiclie. Ugotoviti — feststellen. Ukaz = povelje, naredba — die Ordre. Uradoma — von Amts wegen. Uveljava — die Geltendmachung. Uveljaviti — geltend machen. Uzanca = običaj — die Usance. Uzo = običajlca — der Uso. Valuta = vrednost — die Valuta, der Wert. Varnost — die Sicherheit; zavarovanje*. Vera dobra — guter Glaube ; v dobri veri — im guten Glauben — bona lide. 166 Menični tehnični izrazi. Vera slaba — schlechter Glaube; v slabi veri — im sehleehten Glauben — mala fide. Vpogled = pokaz — Sicht; vid*. Vrednost = valuta — der Wert, die Valuta. Vročiti — behandigen, einhiindigen. Vsota — die Summe. Zahteva — der Anspruch. Zahtevek —• das Erfordernis; der Bestandteil, das Roquisit. Zakonit — gesetzmafiig, rechtmliGig, Zamuda = das Versaumnis. Zapor menični — der VVechselarrest, die VVechselschuldhaft. Zastaran — verjahrt. Zastaranje — die Verjahrung. Zastarati — verjahren. Zastava — das Pfand. Zavarovanje — die Sicherstellung. Zaznamek — der Vermerk. Zloraba menična — die VVechselreiterei. Znamenje ročno — das Handzeichen. Žirant (glej indosant) — der Girant — 1.) Indossant, 2.) Wechselbiirge. Žiratar (glej indosatar) — der Giratar. Žirirati (glej indosirati) — girieren. Žiro — das Giro. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJILNICA 00000476274