GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE -C ELJE
OB PRIKLJUČITVI TOVARNE OPEKE LOŽNICA
Samoupravni organi našega podjetja in opekarne Ložnica so v mesecu marcu sprejeli sklep, da se Tovarna opeke Ložnica priključi k našemu podjetju in da obe podjetji od
1.	4. 1963 dalje poslujeta pod firmo našega podjetja, t. j. pod firmo Keramične industrije Liboje.
Kakšni so razlogi, ki so privedli oba kolektiva, da brez dolgih debat, ki so običajne ob takih prilikah, sprejmeta takšen ukrep.
Klasično opeko vedno bolj izpodrivajo novi gradbeni materiali, ki so cenejši in imajo določene prednosti, bodisi v sistemu zidanja ali pa v nosilnosti, teži in podobne. Zato se ne samo pred Tovarno opeke Ložnica, marveč tudi pred vrsto drugih opekarn postavlja vprašanje njihove perspektive, oziroma preorientacije na specialne vrste opekarskih izdelkov.
V naši tovarni smo že pred dolo-
čenim časom ugotavljali, da so na evropskem tržišču vlečne fasadne ploščice sorazmerno močan potrošni predmet, da te proizvodnje v Jugoslaviji še ni in da bi zato napori za osvojitev takšne proizvodnje bili ekonomsko upravičeni.
Po nedavnem ogledu tovrstne proizvodnje v inozemstvu, smo prišli do zaključka, da je proizvodnja vlečnih fasadnih ploščic sicer tehnološko bolj zahtevna kot smo to prvotno predvidevali, da zahteva precejšnjo pestrost v dimenzijah ploščic in dekoraciji ploščic, da pa so vsi problemi rešljivi in da razpolagamo mi in Tovarna opeke Ložnica z vsemi agregati, ki so za začetek take proizvodnje potrebni.
Izgledi so, da bo vprašanje tehnologije te proizvodnje v kratkem rešeno. Kot je znano, je določene napore v osvojitev tehnološkega postopka vložil Zavod za raziskavo materialni in konstrukcij Ljubljana,
vendar mu kljub obveznosti, katere je sprejel, proizvodnja v njegovem poizkusnem obratu Gameljnah ni stekla z zadovoljnim uspehom. Ker je potek poizkusov v Zavodu dolgovezen, so nalogo dokončnega osvajanja tehnologije prevzeli naši tovarniški tehnologi.
V prvi etapi bo v Tovarni opeke Ložnica potekalo samo oblikovanje, sušenje in prvo žganje, dočim bo loščenje, sušenje in drugo žganje potekalo v Libojah. V drugi etapi naj bi v Ložnici zgradili primerno peč za drugo žganje, večali proizvodnjo ploščic in počasi opuščali proizvodnjo opeke.
Upamo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo v nekaj letih iz sedanje tovarne opeke ustvariti proizvodni objekt, pomemben za naše gospodarstvo in seveda za oba kolektiva.
T. F.
Vsem bravcem, delavcem, proizvajavcem in upravljavcem
želimo
zadovoljen L maj - naš praznik
DRUŽBENE ORGANIZACIJE UPRAVA IN UREDNIŠTVO
Konferenca osnovne organizacije ZK Keramične industrije Liboje
Novoizvoljeni sekretar TK ZK Keramične ind. Liboje tov. Mežnar Mirko
Dne 18. 2. 1963 je bila letna konferenca osnovne organizacije ZK KIL. Udeležba na konferenci je bila zadovoljiva. Od občinskih forumov se je konference udeležil član obč. komiteja tov. Lesjak. Poročilo, ki ga je podal sekretar tov. Šalej Alojz, je bilo zelo realno in je obravnaval vse aktualnosti, ki se dogajajo v podjetju, ter vse činitelje, ki vplivajo na proizvodnjo.
Razprave po poročilu:
Vitanc Karel: je pričel razpravo in ugotovil več hib, ki so hromile našo organizacijo v preteklem letu. Mnogo premalo se ukvarjamo ne samo s partijskim študijem, ampak splošno z današnjim razvojem, ki zahteva od vsakega državljana, še toliko bolj pa od vsakega člana ZK poglobljenega znanja. Ekonomika je tako neizprosna, da ise mora vsakdo podrejevati oziroma jo spoznavati. Sestanki, ki so bili v preteklem letu, niso bili kvalitetno pripravljeni in dovolj obiskani. S takim delom si partijska organizacija ne more ustvariti ugleda in njeni člani ne morejo ibit-i zaradi nizke razgledanosti dovolj aktivni. Potrebno bi ibolo, da z nekakšnim testiranjem ugotovimo zrelost člana ZK. Za vse tiste, ki ne bi dosegli minimum političnega znanja pa bi organizirali tečaje. S takim delom bi lažje aktivi-zirali našo organizacijo, da bi opravljala svojo vlogo. Tempo razvoja je namreč tako hiter, da ni dovolj, če rečemo., da napredujemo ampak je treba hitro nadaljevati. Zgodi se, da zaradi takšnega hitenja ne utegnemo pohvaliti aktivne člane ZK.
Ing. Bauer je osvetlil nekaj slabosti iz proizvodnje. Povprečni osebni dohodki lanskega leta so namesto, da bi se višali, celo padli izpod povprečnih osebnih dohodkov predlanskega leta. To pa navsezadnje ni čudno, 27 %-ni šlkart v naši proizvodnji zni-
žuje naše osebne dohodke in sklade. Kvaliteta naših izdelkov se mora bistveno dvigniti in doseči evropsko povprečje. S tako proizvodnjo nas potem ne bo strah, četudi bomo uvozili keramiko iz drugih držav. Treba je iskati vse te notranje razmere, da bomo dosegli boljšo in cenejšo proizvodnjo. Tudi obrtniški način proizvodnje resno zavira napredek podjetja. Potrebno bo postaviti na vodilna delovna mesta sposoben kader, ker bo samo takšen lahko rešil omenjene probleme. Z rešitvijo teh problemov bodo prav gotovo tudi narastli osebni dohodki, ki bodo zmanjšali ogromno fluktuacijo delovne sile.
V	poročilu je bilo izneseno, da bodo novejši stroji iz inozemstva dvignili storilnost v našem podjetju, kakor tudi osebne dohodke. Smatram, da z novimi stroji še ne bo mnogo rešenega, če teh strojev ne bodo posluževali strokovno izobraženi ljudje. Naloga sindikata bi bila, da rešimo problem Strokovnega izpopolnjevanja že zaposlenih delavcev.
Tudi o delu mladinske organizacije je bilo v poročilu vse premalo povedano. Tem ljudem bi bilo treba posvetiti več pozornosti, predvsem pa morajo delati člani ZK mladine v mladinski organizaciji bolj aktivno.
Tilinger Franjo je govoril o zaključnem računu za leto 1962. Za ključni račun je pokazal boljšo sliko, kot smo je pričakovali. Proizvodnja II. polletja lanskega leta se je od
I.	polletja popravila. Tako je končni obračun pokazal, da smo letni financ plan presegli za 4 %.
Glede usposabljanja ljudi, ki bodo delali na strojih, nabavljenih iz inozemstva, je rekel, da je v letošnjem letu predvideno strokovno usposabljanje v inozemstvu.
V	poročilu sekretarja je bilo navedeno,»da nismo v lanskem letu sprejeli niti enega člana v našo organizacijo-, tako da je številčno stanje padlo. Nekako nejasni so v današnjem času kriteriji za sprejem v članstvo ZK.
Član občinskega komiteja tovariš Lesjak je poudaril, da se mu zdi poročilo pomanjkljivo v tem, ker ni bilo podano kako so bili rešeni sprejeti Sklepi na lanskoletni konferenci. Tudi današnja konferenca mora prinesti gotove zaključke o bodočem delu, katere pa je treba v tekočem letu izvesti. Ob koncu leta pa podati o tem poročilo. Iz dosedanje razprave je razvidno, da v vaši tovarni ni rožnatega stanja, izato pa je toliko bolj potrebno, da drži organizacija ZK situacijo v rokah.
Glede sprejemanja novih članov v
naši organizaciji je dejal, da smo prešli iz ene skrajnosti v drugo. V prejšnjih letih smo namreč množično sprejemali nove člane, zdaj pa jih izključujemo. Poleg tega je treba nemoteno tudi skrbeti za številčni porast osnovne organizacije in vključevati vse tiste, ki so pripravljeni aktivno delovati v naših družbenih organizacijah. Kriterij, za sprejem v članstvo ZK je prav ta aktivnost, pridnost na delovnem mestu, moralna kvaliteta in odnos do religije. O izobraževanju je bilo že precej povedanega. Tudi člane delavskega sveta je treba pripraviti do tega, da bodo bolj razumeli svojo vlogo v delavskem samoupravljanju.
Tovariš Lesjak smatra, da je osnovna organizacija ZK premalo naredila za aktiviranje ljudske mladine. Svoje člane, ki so obenem tudi mladinci naj 'bi bolj konkretno zadolžila za delo mladinske organizacije. To ni pomoč ampak dolžnost osnovne organizacije ZK, saj vendar odgovarja za vse organizacije v podjetju.
Oblak Franc. Ne zdi se mu prav, da bi bila organizacija še nadalje razdeljena na tri grupe v takšnih kriterijih kot je sedaj. Organizacija naj bi imela svoje področje delovanja, oziroma obsegala nekatere oddelke in Ibila za te tudi odgovorna. V tretji grupi so zbrani člani ZK iz uprave, iz strojne in mizarske delavnice, šoferji in ljudje iz proizvodnih obratov. Glede slabe proizvodnje v podjetju so po njegovem mnenju precej krive lanskoletne razprtije vodilnih ljudi v podjetju. Ti so namreč zbirali okrog sebe svoje grupe, imeli v proizvodnji svoje linije in delali eden -proti drugemu. Takšno delo je moralo imeti tudi svoj odraz v proizvodnji. Tudi kadrovsko vprašanje se ne rešuje pravočasno. Od nekaterih ljudi se zahteva toliko dela, da ga ne zmorejo, druge člane ZK pa se pusti v miru oziroma se jih pozneje kritizira za-kaj nič ne delajo. Tako je bilo s predsednikom mladinske organizacije, ki je dobro pričel delovati, pa se mu je takoj dodalo še delo urednika »Keramika«. Toliko dela en -človek ne more opravljati. Na splošno mladina rada izvršuje vsako delo, če je le dobro organizirano. V preteklem letu je mladina precej pomagala strelski družini pri čiščenju stare opeke za zgraditev strelišča in betoniranje zaklona. Zelo nerodno se -mu zdi, da se organizacija v tovarni tako malo briga, če umye kakšen njen član oziroma upokojenec te tovarne. Na nekem zadnjem pogrebu namreč ni bilo nikogar, ki (Nadaljevanje na 3. str.)
(Nadaljevanje z 2. str.)
KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE
bi spregovorili vsaj nekaj besed pri odprtem grobu, niti je zaigrala godba in tudi ipevcev ni bilo. Izgled je bil tako slab, da so se udeleženci pogreba dobesedno zgražali.
Pantelič Rado. Ce hočemo biti samokritični, moramo priznati, da naša organizacija v preteklem letu ni odigrala v celoti svoje vloge. Vemo, da smo imeli veliko problemov, katere pa ni reševala. Sestanki so bili sklicani samo zaradi sestankov in samo enkrat se je razpravljalo o proizvodnji. Spominja se burne seje v prvem polletju, ko je bilo pri nas zelo kritično stanje. Diskusija se je razvijala o pojavu odpadanja lošča. Na tem sestanku so nekateri člani kritizirali, vendar jim je bilo pozneje žal, da so to storili. Pravi, da je govoril z večino članov ZK, ki pravijo, da se ne upajo govoriti oziroma kritizirati. V tem času je bil na delovnem mestu lanserja in bi se analize, ki jih je delal lahko koristno uporabile, vendar pa niso odigrale svoje vloge. Vedno se je kritiziralo samo neizvršeni plan strugarne in livarne ni se pa ničesar pokrenilo proti tako velikemu porastu loma. To me je bolelo in zato nisem videl nujnosti, da še dalje delam na tem delovnem mestu.
Oblak Franc. Predvsem moramo gledati, da bomo mladino vzgojili za sprejem v članstvo ZK. Ker nismo na tem področju doslej ničesar storili se nam je to maščevalo.
Šalej Alojz. Treba se je pogovoriti o tem koliko grup bomo v bodoče imeli v naši organizaciji in če bo še obstojal tovarniški komite. Dalje bi bilo v bodoče treba polagati več pozornosti na izvajanje sklepov, ki si jih zadamo na sestankih. Res smo bili preveč ozki pri sprejemanju novih članov. En alko je treba vzgojno vplivati na člane ZK. Predvsem pa je v zadnjem času zaradi novega načina pobiranja članarine precej kritike, nekateri člani pa se celo zoperstavljajo plačevanju članarine po novi lestvici.
Dvojmoč Štefka pripominja, da je škoda, ko si na vsakem sestanku zadajamo samo naloge, ki jih pa potem ne izvršimo. Tudi naši sestanki so zelo slabo obiskani. Na njih se vidijo vedno eni in isti člani.
Ing. Bauer. Člani so premalo zadolženi z raznimi nalogami. Ne razume zakaj bi se član ZK ne upal vsakomur povedati v obraz njegove napake. Sklepi niso izvedeni zato, ker se nikoli ne vprašamo zakaj jih nismo izvedli. Naj slabše je to, ker nismo navajeni samokritike. Lep uspeh bomo dosegli, če bomo od zadanih nalog opravili vsaj 80 %. Posebno pa se je treba posvetiti mladini. Predlaga, da ostanejo še nadalje 3 grupe. Tudi razdelitev članov v te grupe se mu zdi pravilna.
Deršek Ivan. Kar se tiče vprašanja, da člani ne upajo govoriti, bi pripomnil samo to, da še na nobenem sestanku nisem bil tiho. V našem podjetju ise trenja med posameznimi člani vedno ponavljajo. Vedno mora biti za to nekdo kriv. Nujno je vodilni kader pojačati z ljudmi, ki bodo odgovarjali za ta delovna mesta. Štab tehničnega kadra se -mora pojačati ali pa organizirati strokovno izobraževanje ljudi, ki so na teh delovnih mestih. Vemo, da bomo dobili nove avtomate, in če ne bomo usposobili delavcev za upravljanje z njimi, smo vrgli denar skozi okno.
Ing. Bauer. Ne bi rad, da bi se delavci bali strojev, ker bodo mislili, da bodo potem brez dela. Dela bo v našem podjetju dovolj, saj mislimo pričeti s proizvodnjo grafitnih loncev in fasadnih ploščic. Tudi nadgla-zuma peč še ni v popolnosti izkoriščena, ker nam primanjkuje slikarjev. Posebno nepravilna je naša dosedanja metoda dela, da smo takoj,, ko se je pokazala malo višja prekoračitev norme, isto popravili. S tako politiko
sigurno ne borno pridobili delavcev. Naloga komunistov je,, da storijo vse s čimer bi dosegli dvig standarda, zboljšati kvaliteto itd.
Predlog kandidacijske komisije je bil enoglasno osvojen.
Dalje je konferenca osvojila predlog, da bo komisija za sklepe na podlagi diskusije izdelala sklepe za bodoče delo ter jih predložila članom na prvem sestanku.
Ob koncu je tovariš Lesjak želel novoizvoljenim članom komiteja obilo uspeha pri delu seveda s sodelovanjem vseh članov. Potrebno je, da bomo v bodoče bolj sistematično delali pri sprejemu novih članov, posebno pa je važno pravilno uvajanje v delo teh članov. Predvsem je važno, da se vedno pregledajo vsi sklepi in v kolikor se niso izvršili ugotoviti zakaj se niso izvršili. S tem ko smo postali člani ZK smo sprejeli tudi vse dolžnosti, ki jih ima član ZK, tega se moramo zavedati.
Delovni predsednik se je vsem članom kakor tudi tpvarišu Lesjaku zahvalil za sodelovanje ter zaključil konferenco.
Zakaj odhajajo delavci od nas?
Nekatere osebe, ki so v zadnjem času zapustile podjetje so mi zaupale nekatere podrobnosti o vzroku odhoda.
Namen tega sestavka je, prispevati nekaj misli o problemu odhoda iz podjetja.
Večina tistih, ki se poslavljajo od podjetja, svoji okolici skrbno prikrivajo pravi odhod. Šele ko zapustijo zadnjo postajo — kadrovski sektor se jim razveže jezik. Največkrat se za ta korak, po njihovih trditvah, odločijo zaradi večjih osebnih dohodkov v drugem podjetju. Pogostokrat pa se odločijo za odhod iz drugih vzrokov, ki ne delajo časti niti podjetju niti delavčevi okolici, pa tudi tistemu ne, kil odhaja.
V takih primerih So njihove besede polne grenkega pelina in mnogi po krivici obsojajo za svoje neuspehe podjetje kot celoto, in ne pomislijo, da je za njihovo slabo počutje pogostokrat krivo njihovo okolje v podjetju ali izven njega. Za mnoge, zlasti za strokovnjake nam ni vseeno, če odhajajo.
Na podlagi razgovorov z odhajajočimi iz podjetja navajam poglavitne vzroke njihovega odhoda, ovire, (ki so nastale pri njihovem delu, njihove predloge za izboljšanje in spremembe, ki bi jih moralo podjetje napraviti za dosego večjih uspehov. V zvezi z vzroki odhoda iz podjetja so na prvem mestu prenizki osebni dohodki, na drugem je naporna vožnja z avtobusom od doma do podjetja, na tretjem pa stanovanjski problem, nato neustrezno delovno mesto, nezdravi in neurejeni medsebojni odnosi, troizmensko delo, premajhna stro-
kovna usposobljenost, pomanjkljiva organizacija dela, družinske razmere, zdravstveni razlogi, previsoke norme itd.
Zanimive so tudi izjave odhodni-kov o tem, kaj jih je oviralo pri njihovem delu, da niso dosegli takšnih uspehov kot so jih želeli. Na prvem mestu je pomanjkljiva strokovna usposobljenost in pomanjkanje izkušenj, nato sledi slaba organizacija dela — in previsoke norme — neurejeni medsebojni odnosi — naporna vožnja z avtobusom — starost — slabo sodelovanje med nadrejenimi in podrejenimi — neustrezno delovno mesto — neurejene družinske razmere
—	pomanjkanje orodja in drugo.
V zvezi z vzroki za odhajanje iz podjetja so tudi odgovori odhodni-kov na vprašanje: »Kaj hi moralo — po vašem mnenju — podjetje napraviti oziroma spremeniti, da delavci ne bi zapuščali našega podjetja«. Na prvem mestu navajajo višje osebne dohodke, na drugem mestu je treba urediti stanovanjski problem, nato urediti medsebojne odnose oziroma se bolj zavezati za izboljšanje le-feh
—	bolje organizirati delo — doseči več sodelovanja med nadrejenimi in podrejenimi — uvesti realnejše norme — omogočiti nekvalificiranim delavcem napredovanje — poskrbeti za vičjo discipliniranost delavcev na delovnem mestu — nuditi delavcem večjo strokovno pomoč — izboljšati notranji transport in drugo, in na vprašanja kaj bi bilo potrebno ispre-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Mladina v naši tovarni
Vsakdo že na pogled opazi, da je v naši tovarni polovica delavcev mladine. Če pa pogledamo mladinsko organizacijo, kaj opazimo? Od cca. 200 mladincev je organiziranih samo 60. Seveda maramo nekaj odšteti, ker so poročeni ali hodijo v kakršnokoli šolo ali tečaj in jim je vsled tega delo v -mladinski organizaciji otežko-čeno. Je pa tudi dosti takšnih, ki nočejo, odnosno se ne zavedajo dolžnosti, ki jih nalaga družba — domovina. Ne znajo ceniti tega kar so jim priborili starejši, to je svobodo.
V lanskem letu je mladina -pokazala vidne uspehe saj je sodelovala v raznih proslavah; začela je s čiščenjem opeke. Zadali smo si nalogo zgraditi športni objekt. Na sestanku se je govorilo samo »-bomo« in tako pridobiti čimveč mladine v organizacijo. Nismo znali konkretno rešiti nalog in ta »bomo« še vedno ni rodil zrelega sadja. Kje so ostale zadane -naloge. Vemo, da nam v preteklem letu podjetje zaradi finančnih težkoč ni moglo v polni meri pomagati. Največ pa 'smo krivi sami, ker se premalo zavedamo, da enkrat moramo pričeti z delom. Mislim, da je v nas samih tudi nekakšen čut, ki nas odvrača od dela. Morda ni kdo zadovoljen na svojem delovnem mestu ali da opravlja delo do katerega nima veselja, ne dosega norm, da je v nesoglasju s starejšimi delavci ali, da se počuti manj vrednega od drugih.
Vse takšne stvari bi lahko reševala mladinska organizacija — odnosno klub proizvajalcev, ki se je osnoval na zadnjem skupnem sestanku mladincev. Ustanovljene so bile tri grupe po oddelkih, vendar so le te ostale nekje v ozadju. Vodja vsake grupe bi -moral vsaj enkrat v mesecu če že ne vsak teden, sklicati skupaj svoje člane in jih seznanjati z delom, vodja pa mora dobiti pomoč od strokovno sposobne osebe. Vem, da je dosti mladincev -in mladink v tovarni, ki niso seznanjeni s procesom izdelave keramičnih izdelkov, iker niso vsi hodili v vajeniško šolo in ji-m tako ni bila omogočena teoretična izobrazba. Klub proizvajalcev bi se moral v prvi meri uveljavljati -pri delu in bi
moral o vseh takih problemih seznanjati novo prišle mladince. Moral bi skrbeti, (la ne bi obstajala neka moralna meja med priučenimi in izučenimi mladinci.
Ni dosti, da dobiš gotovo gmo-to v roke in delaš z njo, ne da bi vedel iz česa je sestavljena. Marsikdo si misli: »Glavno je da izdelek naredim in da d-obiim zanj plačo«. Pa to ni res. Vsak mora čutiti odgovornost za svoje delo in se zavedati, da ni samo proizvajalec ampak hkrati tudi -upravljalen
Nadalje bi moral odb-or usposabljati nekoga, ki bi naslednje leto prevzel funkcijo predsednika. Vsak mladinec ali mladinka pa se mora pripravljati in usposabljati za poznejšega upravljalca, da bo v samoupravnih organih uspešno reševal družbeno problematiko. Ni važno, da že o izdelanem predlogu pove -sv-oje mnenje ampak moraš vse skozi sodelovati v raznih stališčih in mnenjih in razpravljati o njih. Sem mnenja, da bi morala obstojati tudi posebna tako imeno-vana organizacijska akcijska po-dgrupa. -Le ta m-o-ra imeti stalen program dela, mora najti delo s katerim si lahko po-maga -priti do finančnih sredstev; nadalje mora -pomagati slabo delujočim aktivom na terenu, ker nimajo takšnih pogojev k-o-t mladina v podjetju. Mora skrbeti za priprave za letne in -polletne konference, za -proslave, za okrasitev dvorane. Organizacijsko akcijska p-o-d-gr-upa pa mora biti stalno v stiku imenovane organizacije. Potrebna bi bila študijska akcijska grupa, ki bi mo-rala dati nasvete -odn. -pomagati tistim, ki se v šolah slabo učij-o. Ravno -tako -bi bile mladinske ure, OZN klubi, debatni krožki. Program za vse te oblike življenja pa bi pripravili mladinci -sami iz področja, ki jim je najbližje in ga dobro poznajo, razpravljalo naj bi se predvsem o načelih socialistične morale, o političnih dogajanjih doma in v -svetu, obravnavali naj bi o odkritjih znan-os-ti in tehnike, o literaturi, kulturnem življenju in spolni vzgoji.
Za vse to pa nam spet manjka prostor, kjer bi lahko imeli poslovne
stvari. Ta prostor, naj bi bil opremljen -s stvarmi, ki so za mladega človeka privlačne. Namizni tenis, šah itd. Tu naj bi bila predavanja in -krožki in vem, da bi vsak mlad človek po nekajkratnem obisku v tako opremljenem prostoru začutil privlačnost in bi udobno preživel svoj prosti čas. V programu smo imeli tudi plesne vaje, da pa jih nismo izvedli je bilo premalo prijavljenih in manjkal nam je magnetofon. Zaradi nezainteresiranosti mladincev pa je odpadla -tudi šola za življenje. Ta bi se pričela ob 15. uri tako, da bi morali tisti, ki gredo ob 13. uri čakati, ker 2 uri je pa zopet ovira zaradi oddaljenosti ter prevoza. Ena -tehtnih ovir pa je, da delajo nekateri v dveh ali treh izmenah, vajenci v šolah, tako, da je res težko dobiti vse skupaj. Mladinska -organizacija m-ora biti povezana z vsemi osnovnimi organizacijami v podjetju in občinskim komitejem -ZMS. Mo-ra biti vedno pripravljena -priskočiti na pomoč, kjer se -gradi kakršnikoli objekt, -ki bo v korist gospodarstva in turizma v komuni. Vsaka prostovoljna opravljena ura -razbremenjuje proračun, krepi in h-krati dviga družbeni standard naših proizvajalcev. Le tako bo mladina (pokazala, da je vreden nosilec socialistične družbe. Vsaka oblika življenja v okviru mladinske organizacije pa naj kaže pravo pot mlademu človeku v družbi.
JA
ZAKAJ ODHAJAJO DELAVCI OD NAS?
(Nadaljevanje s 3. strani) meniti, da bi dosegli v podjetju še večje uspehe, so odh-odniki predlagali naslednje: boljše organizirati delo — pospešiti produktivnost dela — povečati kvaliteto proizvodov — dvigniti socialistično zavest delavcev — -povečati discipliniranost delavcev na del-oivnih mestih — posvetiti večjo pozornost varnosti pri delu — uvesti sodobnejše tehnološke postopke — omogočiti priučenim delavcem -nadaljnjega izpopolnjevanja.
Načrtno in uspešno reševanje teh težav bo zmanjševalo fluktuacijo delavcev, dvigalo delovno zavest zaposlenih, pospeševalo proizvodnjo in s tem prispevalo k še večjemu -razmahu in napredku podjetja ter skupnosti.	ur
PRVI, KI SO POKLICANI SODELOVATI PRI ČASOPISU, SO PREDSEDNIKI OBRATNIH DS, SEKRETARJI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK, PREDSEDNIKI SINDIKALNIH PODRUŽNIC IN MLADINSKIH ORGANIZACIJ. PRIČAKUJEMO ODZIV!
Prodaja naših izdelkov v letu 1962
Prav bi bilo, da bi o tem kaj več objavili že v prvi številki našega lista. Ker pa zbiranje .podatkov ob zaključku leta zahteva svoj čas, mi to ni uspelo, zato sedaj pišem te vrstice in upam, da mi bodo člani kolektiva zamudo oprostili.
V letu 1962 prodajni službi našega podjetja ni uspelo postavljen plan v. celoti realizirati in je bil plan dosežen 88,2% Po količini in 89,2% po vrednosti.
Na splošno bi morda lahko trdili, da je bilo preteklo leto v zgodovini obstoja našega podjetja eno najtežjih let. Sicer so bile težave že nekaj let nazaj, vendar pa so bile v pogledu prodaje težave preteklega leta izredne. Največja stagnacija je nastala na tržišču že v II. četrtletju. V tem času je bilo na tržišču največ zmede in nejasnosti. Določene spremembe v trgovski mreži so povzročale pasivnost posameznih trgovskih organizacij. Čiščenje večjih zalog uvoženega blaga pri grosističnih podjetjih in forsiranje 'tega zaradi večjih zaslužkov je povzročilo zapostavljanje prodaje naših izdelkov. Povečano proizvodnjo domačih podjetij s skupno zmogljivostjo 6.241 ton in še 1108 ton uvoženega blaga je količina, ki je o njej potrebno resneje misliti. Po podatkih Saveta nemetala je bilo ob zaključku leta v vseh štirih tovarnah (Veles, Zaječar, Zapre-šič, Liboje) ca. 1293 ton zalog. 82% te količine je imelo na zalogi podjetje »Boriis Kidrič«. Že iz tega lahko, vidimo, da so tudi druge tovarne v preteklem letu imele podo-bne težave kot mi, »Boris Kidrič« morda celo večje.
S tem ne mislim reči, da se moramo v bodoče prav tako bati zastoja v prodaji in da povečane proizvodnje ne bo mogoče prodati. Uvoz je za leto 1963 omejen le na 350 ton visokoikvalitetnega porcelana. Z izvozom se bodo morale, prav tako kot mi, srečati tudi ostaile jugoslovanske tovarne. Če tu upoštevamo, še pasivnost nekaterih področij v naši državi, ki bodo z razvojem postale absorbent naših izdelkov, potem bojazni ni. V letošnjem letu je predvideno, da 'bo domača industrija izdelala 7000 ton izdelkov. Uvoza naj 'bi bilo 350 ton, je skupaj 7350 ton. Glede na to, da normalno z razvojem potrošnja iz leta v leto raste in tudi orientacija podjetja na izvoz, potem ta količina ne bi smela biti problematična za prodajo. Naj s številkami podkrepim izjavo o porastu potrošnje. Pregled prodaje za dobo 4 let izgleda takole, če je leto 1959 vzeto za 100:
1959	1960	1961	1962
100	109	114	118
Radi	bi pa	kljub	temu poudarili,
da ne	smemo	biti preveliki	optimi-
sti. Zgrešeno bi bilo misliti: težav
ne bo, vse se bo dalo prodati. Prav to ne. Vedno nam mora biti na umu to>, da se bodo dali prodati le kvalitetni in estetsko lepi izdelki. Da bomo lahko zasedli svoj delež v celokupnem plasmanu, bomo morali zares mnogo misliti na to, kaj in kako delati.
O pravem času bomo morali najti najprimernejši asortiment. Tako bi nam na primer temeljita obdelava turističnih krajev lahko prinesla dobre rezultate in izdelava tovrstnega asortimenta bo reducirala zaloge ostalih izdelkov.
Vse do sedaj povedano je bistven činitelj, ki vpliva na prodajo izdelkov, vendar ne edini. Cena in zadovoljivi prodajni pogoji lahko prispevajo k uspešni prodaji. Žal je naša proizvodna cena še vedno tako visoka, da ne more v tem pogledu s konkurenco v korak. Medtem ko daje »Boris Kidrič«, Titov Veles in »Ju-gokeramika« Zaprešič na splošno 6% rabata in 4% sconta in Zaječar celo 6, 8 in 12% rabata na dekorativno keramiko, smo mi potrošili za rdbat in sconto skupaj 5,5 procenta. Ostala konkurenčna podjetja dostavljajo vsem kupcem blago s kamioni, zato smo to primorani tudi mi. V preteklem letu je bilo v ta namen izplačano 13,675.525 din ali 1,9% več na realizacijo, kot v preteklem letu. Težave so v tem, da smo prejšnja leta lahko kombinirali prevoze z blagom iz Cinkarne, sedaj pa to ni več mogoče. Cinkarna večino blaga sedaj prevaža z železnico. Naše blago je volumensko in zavzema vedno več prostora, kot pa je stvarna teža tovora. Zato moramo v primeru polnega kamiona pač priznati registrirano nosilnost kamiona in tako plačati v povprečju 20% mrtve voza-rine.
Se majhen prikaz prodaje po posameznih področjih:
Srbija	1961 41	1962 44,7
Makedonija	4	3,7
Hrvatsika	30	27,3
BiH	6	7,7
Slovenija s Pulo in Varaždinom	19	16,3
Črna gora	—	0,5
Procentualno se je	100 promet	1.000 v Sr-
bi ji in BiH povečal, promet v Sloveniji in Hrvatski pa je padel. V Črno goro je bilo od septembra dalje prodano za 0,5% blaga od skupne realizacije. Za to področje pridejo v poštev predvsem kosovne pošiljke, seveda pa te stroške odpreme znatno povišujejo. Na račun padca prodaje v Sloveniji in Hrvatski je predvsem pripisati zmanjšano prodajo krožnikov na tem področju.
O izvozu je bilo dovolj napisanega v eni izmed prejšnjih številk našega lista zato naj tu povem samo to, da je bil plan v celoti dosežen.
Iz vsega prednjega je razvidno, da so težave bile in še bodo. Ne mislim pri tem samo na težave v prodaji, vem, da ima tudi proizvodnja težave, ki jih cesto uspešno reši le z velikimi napori. Vendar bi kljub temu še enkrat poudarila, brižna izdelava izdelkov, dobra kvaliteta, lep izgled in znižanje lastne cene so najvidnejši faktorji uspehe prodaje. Dajmo uvesti nekaj več samodiscipline in bo rešena vsaj polovica tega problema. Naj kar pojasnim, kako mislim. Vsak na svojem delovnem mestu naj poskuša delati kar najbolj brižno in vestno. Nič nam ne bo koristilo, če bodo štirje delali dobro, eden poleg njih pa nič. Izdelek, ki je bil slabo izdelan ne bo prišel med gotove izdelke od tu pa v prodajo. Vzemimo na primer, da nekaj tovarišic blago lepo pazljivo sortira, ena med njimi pa brez vsake odgovornosti, sortiranje na tak način ne bi veljalo nič. Podobno je s pakiranjem. Samo ena delavka naj (površno pakira — pojavil se bo transportni lom. Kaj vse bo ta povzročil:
1.	slab glas o naši kvaliteti,
2.	nezadovoljstvo pri kupcu,
3.	finančno škodo,
4.	stroške v zvezi z reševanjem reklamacije.
Podobne primere bi lahko našla za vsako posamezno fazo dela.
Znižane cene:
1.	dobro preštudirana nabava,
2.	ekonomičen prevoz,
3.	pazljivejše skladiščenje surovin,
4.	zmanjšanje procenta odpadkov,
5.	manj uporabnega in neuporabnega loma,
6.	štednja z dekorativnimi materiali.
Posebej poudariti bi hotela le dve postavki:
1.	Lom — ali se zavedamo tega, da ena sama skleda za sadje, ki jo ubijemo, stane toliko, kot je plača enega delavca za en dan.
2.	Štednja z dekorativnim materialom — ali se zavedamo tega, da stane 1 g zlata 250 din in 1 g listra 30 din.
Poudarjam, da s tem nisem mislila nikomur očitati, ampak le opozoriti na tisti dve postavki, ki lahko občutno prispevata k znižanju lastne cene.
Le s prizadevanjem celotnega kolektiva bomo lahko premagali težave in ohranili dober glas izdelkov našega kolektiva in tako zagotovili možnost prodaje celotne proizvodnje.
G. M.
Volili smo nov izvršni sindikalni odbor
Vsako leto, nekako po zaključnem računu oz. bilanci za prejšnje leto gospodarjenja v podjetju, dajemo skupno z DS podjetja tudi mi kot sindikalni izvršni odbor poročilo o našem celoletnem delu. V ta namen skličemo sindikalni občni zbor članov, na katerem se naši člani seznanijo podrobno z gospodarjenjem, problemi podjetja ter z vsemi raznimi drugimi skrbmi, ki tarejo naše člane, obenem tudi volimo nov izvršni odbor sindikalne podružnice.
Letos 16. marca je naš prejšnji sindikalni odbor sklical občni zbor svojih članov v kino dvorani »Svobode« Liboje.
Občnega zbora se je udeležilo 280 članov, opravičeno odsotnih 150, neupravičeno 50. Iz navedenega sklepamo. da naše člane le zanima, ka-
Predsednik simi. podružnice keramične industrije Liboje
ko se gospodari v podjetju oziroma kako is mo gospodarili in kako bomo v bodoče gospodarili.
Diskusija, mislim od strani samih delavcev — proizvajalcev, ni bila ravno pohvalna. Lahko bi bila bolj konkretna, saj ni delavca v naši tovarni, ki ga ne bi trle kakšne težave. Naj odkrito omenim, če ne drugo, pa nas tarejo osebni prejemki. Vendar je bilo nekaj pozitivne diskusije od strani delavcev in vodij oziroma šefov 'sektorjev.
Naj omenim še to, da večina naših članov z veseljem pozdravlja obvestilo tov. direktorja o rekonstrukciji podjetja, saj si vsak na' tihem misli, mogoče pa bo pri strojih delo fizično lažje pa še kakšen dinar več bo na koncu meseca. Vsi upamo, da bo v bližnji prihodnosti tako.
Naj navedem člane, ki so bili izvoljeni na tem občnem zboru v izvršni odbor naše sindikalne podružnice:
1.	Planinšek Rudi
2.	Avsec Jože
3.	Nedeljko Ignac
4.	Ing. Bauer Venceslav
5.	Čadej Jožica
6.	Železnik Franc
7.	Polanc Ernest
8.	Babič Cilka
9.	Adrinek Ciril
10.	Krk Jerica
11.	Pinter Marjan
Dne 12. 4. 1963 je imel novi izvršni odbor svojo prvo sejo, na kateri je bil izvoljen za predsednika tov. Nedeljko Ignac, tajnika Čadej Jožica, blagajnika Železnik Franc, blagajničarko samopomoči pa Krk Jerica. Na tem sestanku je bil sprejet sklep, da
Čeprav se je naše poslovanje v letošnjem prvem četrtletju odvijalo pod sorazmerno težkimi delovnimi pogoji, tu mislimo predvsem nenormalno ostro zimo, so rezultati v naši proizvodnji za to obdobje celo boljši, kot smo to s planom predvidevali.
Poglejmo si konkretno podatke:
a) proizvodnja v letu 1962
	od 1. 1.	do 31. 3.	
Mesec	Izvršeno komadno	Izvršeno količinsko v kg	Izvrš. vred. z uporabnim lomom v din
Januar	431.518	162.356	38,435.302
Februar	474.791	163.075	44,043.883
Marec	450.767	158.953	46,418.562
Skupaj:	1,357.076	484.384 128,897,747	
b) Izvršenje osnovnega od 1. 1. do 31. 3. Planirano			plana
S S	V Cti I	c5 iM o 42	% O ti ll
s	ti	>	> >
Januar	473.720	156.250	51,562.500
Februar	454.770	150.000	49,500.000
Marec	492.672	162.500	53,625.000
Skupaj: 1,421.160 468.750 154,687.500
bomo na prihodnji seji razpravljali o programu dela izvršnega odbora sindikalne podružnice za leto 1963.
Novi izvršni odbor je izvoljen za dobo dveh let, s tem pa ni mišljeno, da se sedaj dve leti ne vidimo. Ne, vsake pol leta se bomo sestali po EE, ob koncu leta pa spet skupaj v naši dvorani, takrat skupno z našimi člani iz Opekarne Ločnica in njihovim oziroma našim novim sindikalnim pododborom.
Tovariši in tovarišice, še enkrat prisrčna hvala vsem, ki so sodelovali, na kakršen koli način pri našem občnem zboru ter prosim vse člane za nadaljnje sodelovanje.
NI
Izvršeno
Mesec	Komadi	Količina
Januar Februar Marec	478.265 551,311 603.199	142.425 164.392 174.685
Skupaj :	1,632.775	481.502
°/o izvršenja		
v reanosu po kom. po kol.		po vred.
45,809.491 59,137.775 60,223.256 165,170.522	100,9	91,1 121,2	109,5 122,4	107,5 114,8	102,7	89,0 119,4 112,1 106,8
Letošnja	proizvodnja je	sicer po
količini za skoraj 3 tone nižja, je pa po vrednosti za več kot 28 % večja kot v istem obdobju lanskega leta. Brez dvoma lep uspeh.
Še nekoliko besed o vzrokih, zakaj rezultati niso še boljši. Primanjkljaj kapic zaradi slabe kvalitete je že tako pereč, da bistveno vpliva na koriščenje delovnega časa in na sam obseg proizvodnje. V prvih dveh mesecih smo imeli pereče izpade zaradi poškodovanih vozičkov. Tudi nezadostno število modelov je precej vplivalo na proizvodnjo. Važnejši problem so pa vsekakor preveliki izmečki v vseh fazah proizvodnje. V veliki meri je to rezultat neprimernega vskladiščenja surovin, saj zaradi tega prihaja med osnovne surovine veliko snovi, katere ne spadajo med ta material.
Primanjkovalo nam je tudi določenih materialov, to je raznih barv in še nekoliko drugih materialov.
Uspehi, ki pa so kljub vsem težavam vendarle doseženi nas navdajajo z optimizmom, saj je zaradi težkih pogojev, ki smo jih imeli zaradi ostre zime pričakovati, da bo proizvodnja v naslednjih mesecih, ko bodo splošni delovni pogoji normalni, povečana.	TF
Kljub težavam lep uspeh
Trenutna situacija prodaje zadovoljivejša
V nekaj besedah bom kolektiv seznanila s stanjem prodaje v I. četrtletju 1963.
Prav vse prve tri mesece je povpraševanje po naših izdelkih občutno porastlo, tako, da je ip-ri nekaterih artiklih celo presegalo proizvodne zmogljivosti. Prav pri krožnikih je bilo zabeleženo za to obdobje 8,000.000 din neizdobavljene vrednosti. Na našo nesrečo je sezona za prodajo krožnikov največja prav v zimskem času, to je takrat, ko imamo v proizvodnji zaradi mraza izrfedno težavne pogoje in ne moremo proizvajati s polno 'kapaciteto. V tem obdobju smo prodali izdelkov za največjo vrednost do sedaj. Za pregled navajam primerjavo prvih četrtletij za obdobje 5 let nazaj:
1959	1960	1961	1962	1963
100	122	120	149	159
Kljub tolikšnemu uspehu ne smemo biti zadovoljni, ker moramo računati s tem, da so -to ibili meseci, ko je največja sezona za prodajo naših izdelkov. Zaloge krožnikov smo sicer razprodali, -ni pa nam uspelo dokončno razčistiti zalogo okrasnih skled kar najboljše dokazuje kako važna je dekoracija. Računati moramo s tem, da prihajajo meseci mrtve sezone, ki Ibod-o od nas ponovno zahtevah posebne iznajdljivosti in elastičnosti. Iskati bomo morali novih oblik in dekorjev talko, da bomo redno od časa do časa prihajali na trg z določenimi novostmi. Upajmo, da ibo k temu prinesla zadovoljive in pričakujoče uspehe vsakoletna razstava novih izdelkov ,v podjetju. O organiziranju razstave je že -razpravljal UO na svoji -zadnj-i seji. Odredil je komisijo', kateri bo poverjena vsa skrb okrog organizacije razstave. O -tem bi -več spregovorila na drugem mestu, -tu bodi povedano -le-ito, da naj bi ta razstava bila pred zagrebškim velesejmom tako, da bi najboljše izdelke lahko razstavljali tudi na sejmu. Glede na kratek čas se bo treba za njo začeti pripravljati tak-oj, da ne bo v zadnjih dneh nepotrebnega tekanja ah zaradi naglice celo neuspelih eksponatov. Pravico sodelovanja ima vsak član kolektiva. Najboljši izdelki bodo nagrajeni, nekateri uspeli pa odkupljeni. O vseh podrobnostih Ibo postavljena komisija izdala navodila, smernice in pravila.
Glede na -sedanji asortiment sem mnenja, da je grupa figuric najbolj revna. Dve figuri, ki sm-o jih v tem letu dali v proizvodnjo (pingvin in konj mali) so praznino deloma že izpolnile, vendar to še ni dovolj. Na. trgu bi se m-ogle lepo prodati figure narodnih noš in bo potrebno, da bomo tudi v tej smeri preizkusili svoje
sposobnosti. Grupa vaz po obliki in dekorju -trenutno zadovoljuje, vendar -bo že sedaj misliti na to, kako tudi tu vnesti v naslednjem letu nekaj no-vosti. Sklede za sadje bomo morali izdelovati res le najlepše, da bomo is temi odprodali tudi zaloge. Nove izdelke, -ki smo j ih dali na trg v tem letu (511 skodelico, garnituro 2563/511) je ta dobro sprejel, le s servisom 2563 nismo uspeli. Ne zaradi oblike, -ampak zaradi slabe kvalitete. Do sedaj smo izdelali vse servise v »B« kvaliteti, izgubili pri tem 400.400 din in pokvarili renome.
Trenutno Ibo potrebno izkoristiti turistično sezono in maksimum proizvodnih zmogljivosti usmeriti za to akcijo. Na ta način bi mogli nadoknaditi sicer zmanjšan-o povpraševanje po izdelkih redne proizvodnje v poletnih mesecih. Do sedaj je s te strani obdelana le Slovenija in deloma Črna gora. Samo v Sloveniji je bilo prodanih teh izdelkov preko 30.000 komadov. Del teh izdelkov je že dobavljen, del pa je še v proizvodnji. Interes za te izdelke -postoji, van-dair nismo v stanju vsem pravočasno dostaviti vzorce, kar bo morda v nekaterih primerih celo preprečilo pro- -dajo, To ne bi smeli dopustiti, ampak moramo ravno s temi izdelki pohiteti, da ne bomo zamudili sezone.
Prodaja -po republikah se v tem obdobju ni bistveno spremenila. Pro-
V besedilu prvotnega osnutka ustave je pri izdelavi predloga ustave prišlo do številnih sprememb, vendar ne v koncepciji in v idejnih osnovah ter v bistvenejših določbah, temveč vsebuje končni predlog ustave pomembne spremembe in dopolnitve v smeri močnejše okrepitve in podrobnejšega preciziranja določenih načel iz prvotnega osnutka ustave.
Takšno spremembo je predvsem doživel tekst uvodnega člena tako, da so po novem besedilu natančneje formulirani zgodovinski pogoji, cilji in odnosi združitve jugoslovanskih narodov v zvezno republiko oziroma v socialistično federativno skupnost. Do spremembe v besedilu predloga ustave je prišlo tudi v nazivu naše državne -skupnosti, ki se bo odslej imenovala Socialistična federativna republika Jugoslavija.
Podrobnejše so tudi precizirane družbeno ekonomske in pravne značilnosti družbene lastnine nad sred-
in et v Sloveniji je narastel in to ravno na račun turističnih izdelkov. Promet v Črni gori je padel, kar je čisto naravno, če upoštevamo izredne težke vremenske razmere v teh mesecih:
IZVOZ:
V tem mesecu smo poslali eno pošiljko blaga na Malto, en vagon izdelkov v Belgijo. Manjše so bile vzorčne pošiljke za Kanado, Belgijo, Sudan in Nemčijo. Vse kupce razen firme de Jaeok je šteti za nove. Kupec iz Beirutha, ki smo mu v jeseni prvič poslali blago, je dal že novo naročilo za ca. 8.000 dolarjev, ki je pravkar v proizvodnji.
Iz Sirije smo dobili odgovor na poslane vzorce. Po vsej verjetnosti bo prišlo do posla v vrednosti 7.000 dolarjev. Interesantna za nas ibo firma Eiokmeier, za katero pridejo v poštev le dekorativni izdelki -in vagon-ske pošiljke. Odpade prekomorsko embaliran j e kar je ugodno za nas. Rezultat o tem pričakujemo v začetku ima j a, ko se bo kupec odločil na osnovi vzorcev, ki smo mu jih pravkar poslali.
Za boljšo afirmacijo naših izdelkov smo se prijavili na 10 sejmih v tujini. Stroške za -te sejme nosi Zavod za pri vredno propagando v Beogradu.
Po vsem, kar je za izvoz bilo storjenega smemo upati, da bo to delo končno rodilo rezultate in bomo postavljen plan, ki je za 280 procentov večji kot laini, dosegli.
GM
stvi za proizvodnjo tako, da je še bolj poudarjeno načelo, da ne more nihče na nobeni posebni pravno-last-ninski osnovi upravljati z družbenimi proizvajalnimi sredstvi ali z njimi razpolagati ali pa si na -tej osnovi prisvajati proizvode družbenega dela, s čimer je na ta način zavarovano načelo, da je delo praviloma edina osnova upravljanja družbenih proizvajalnih sredstev in razpolaganja z njimi ter edina osnova družbenega položaja človeka ter prisvajanja proizvodov dela in pridobivanja osebnega dohodka.
Do sprememb v prvotnem osnutku ustave je tudi prišlo v poglavju, ki obravnava družbeno-ekonomsko ureditev. Prišlo je do natančnega formuliranja osnovnih norm za socialistično samoupravljanje v proizvodnji in delu ter za razdelitev družbenega proizvoda, ustvarjenega v delovni skupnosti.
V istem poglavju je prišlo do sprememb v besedilu končnega predloga
(Nadaljevanje na 8. strani)
Spremembe v ustavi v primerjavi z besedilom prvotnega osnutka ustave
Kaj je naš občutek odgovornosti?
Zeilim se dotakniti treh točk subjektivnega značaja: odnos do tovarne, kolektiva in do dela, na osebno odgovornost in na površnost.
Večji del naših ljudi še vedno gleda našo tovarno ne kot »naše« podjetje, ampak kot na podjetje, s katerim so v mezd en e m odnosu. Še toliko lahko govorimo o samoupravljanju, toda če nam samoupravljanje ne bo prišlo v kri in če čut naše dolžnosti do tega ne bo v nas vseh, ne bo napredka. Problemov ne bomo reševali, če bomo gledali posamezno EE, ker vsaka EE gleda samo nase. Če mi ne bomo ekonomski, če ne bomo kvalitetno in gospodarsko delali v cilju enotne politike, potem tudi posamezna EE tega ne more. Pri vsaki napaki, neodgovarjajoči kvaliteti moramo najprej pogledati sami nase in šele potem qpozarjamo oddelek pred nami ali za nami, češ, da ima tudi pri tem svoj delež.
Kar se tiče osebne odgovornosti, če o njej govorimo je vprašanje ali mislimo tisto odgovornost, ko pomotoma kaznujemo samo delavca, ne pa mojstra. Mislim, da tudi z kaznovanjem ne pridemo daleč. Če ne bi imel vsak čuta odgovornosti za delo so vse besede prazne. Ta občutek odgovornosti moramo pridobiti vsi pa bo vse naše poslovanje in delo boljše. Mnogokrat posamezniki odstopajo od postavljenih regulativov in predpisov glede tehnološkega postopka ali varnosti piri dedu ter pride zato do napak. Za take ne moremo govoriti, da se čutijo odgovorne. Če smatramo, da je treba predpis spremeniti, se moramo posvetovati z merodajnimi.
Še o površnosti. Vem, da mi boste dali prav, če rečem, da je številnim reklamacijam, slabšim izdelkom itd. vzrok površnost, ki pa ;se začne že pri sklepanju na sejah in komisijah, kjer ne predlagamo več možnosti, ki lahko vplivajo. Če bomo hoteli vse naše naloge izpolniti in tudi naloge v perspektivi moramo izpolniti, če hočemo naprej »živeti« in imeti osigu-ramo mesto na tržišču, potem bomo morali najprej odpraviti površnost in biti kot Slovenci znani po točnosti in natančnosti pri delu. Brez tega mislim ne bo kvalitetnih grafitnih loncev, ne bo fasadnih ploščic in stalnih kvalitet. Pri nas največkrat, ko izdelujejo neke poizkuse, Stoji pri njih vse, da ddbro izpadejo. Velikokrat nam čestitajo, ko začnemo z redno proizvodnjo, vendar potem ne pridemo naprej. In nihče ne ve zakaj, zakaj ne gre! Ker smo pri izdelavi površni, ker pri serijski izdelavi ne-pazimo toliko 'kot takrat ko jo razvijamo. Ta površnost ipa ni samo v oddelkih in ne samo v proizvodnji in ji končno velifcrat najdemo tako imenovane objektivne vzroke, češ da je preveč dela, preveč sestankov, pa-
pirja, obiskov in ne vem kaj še vse. Menim, da je na tem nekaj resnice. Toda, če teh napak ne bi bilo, potem vsega tega ne bi bilo treba, ker bi se vse samo po sebi zmanjšalo.
Naša naloga v bodoče je prav to, da bomo vse te tri čisto subjektivne
slabosti odpravili, popravili odnos do dela, izboljšali čut odgovornosti in odpravili površnost. Le tako se nam v bodočnosti ne bo treba bati in lahko začnemo z kvalitetno keramiko v Jugoslaviji.
ur
Spremembe v ustavi v primerjavi z besedilom prvotnega osnutka ustave
(Nadaljevanje iz 7 str.) ustave tudi v tistih ustavnih določilih, ki se nanašajo na razvijanje šoti j stvu. Spremembe se nanašajo na etatističnih družbenih odnosov v kme-popolnejše formulacije besedila teh določb tako, da sta sedaj jasneje poudarjeni dve osnovni smeri na področju socialistične preobrazbe kmetijstva in. to ena smer v razvijanje velikih družbenih kmetijskih gospodarstev in druga v smeri kooperacije socialističnih delovnih organizacij s kmeti, bodisi preko zadruge, ali pa v obliki specifičnega neposrednega sodelovanja kmetijskih, industrijskih in drugih organizacij z individualnim kmetijskimi proizvajalci. V besedilu ustave je poudarjeno določilo o zemljiškem maksimumu tako, da je privatna lastnina na obdelovalnem zemljišču omejena in zajamčena na 10 ha na eno gospodarstvo, dočim pa je glede gozdov določeno, da so prišli pod posebno zaščito družbe, problemi s tem v zvezi pa se bodo urejevali z zakonodajo posameznih republik.
Končno vsebuje poglavje o družfoe-no-ekonomski ureditvi spremembe tudi še v tistih določilih prvotnega osnutka ustave, ki se nanašajo na mehanizem družbenega samoupravljanja predvsem v delovnih organizacijah. Do dopolnitve je prišlo tudi v določilih, ki obravnavajo načela za statute delovnih organizacij, za razdelitev odgovornosti in za notranje odnose v organizaciji na sploh.
Do sprememb je prišlo tudi v poglavju prvotnega osnutka ustave, ki obravnava svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana. Predvsem gre za spremembo v tem smislu, da je pasivna pravica za volitve v organe upravljanja delovne skupnosti razširjena na vse člane delovne skupnosti, bilo določeno za proizvajalce, ki še niso dopolnili 18 let. Novost v končnem predlogu ustave je tudi v določitvi 42 urnega delovnega tedna, nadalje določba o pravici državljanov, da lahko izjavijo, kateri narodnosti pripadajo, prav tako pa so bolj razčiščene pravice in položaj posameznih narodnosti oziroma narodnostnih manjšin.
V poglavju o temeljih političnega sistema je prišlo prav tako do sprememb v tem smislu, da je še bolj razširjena in zajamčena materialna
osnova samoupravi j an j a občine in republike. Se bolj je poudarjeno dejstvo, da rastejo predstavniški organi širših teritorialnih skupnosti neposredno iz delovnih skupnosti občine kot osnovne družbeno gospodarske skupnosti. Bolj je tudi poudarjeno, da predstavljajo skupščine konstituirane delegacije občanov in delovnih skupnosti.
V poglavju, ki govori o zvezni' skupščini je prišlo do sprememb v tem smislu, da so bolj določneje formulirani delovno področje in posli zborov skupščine. Tudi je bolj poudarjena okrepljena vloga komisije za volitve in imenovanja, prav tako pa so tudi bolj razširjene določbe, ki govorijo o pravicah in dolžnostih poslancev v volilni enoti. Spremembo so doživele tudi določbe prvotnega osnutka ustave, ki govorijo o rotaciji, s tem, da so te določbe bolj dopolnjene in da se bolj elastično postavljajo.
Tudi v poglavju prvotnega osnutka ustave, ki obravnava položaj predsednika republike, je prišlo do spremembe tako, da se v to poglavje na novo uvaja še položaj podpredsednika republike.
Končno je prišlo do spremembe tudi še v poglavju prvotnega osnutka ustave, ki obravnava Zvezne upravne organe. Po teh spremembah bi v okviru organov zvezne uprave obstojala samo dva državna sekretariata in sicer Državni sekretariat za zunanje zadeve in Državni sekretariat za narodno obrambo, dočim pa bi se drugi organi Zvezne uprave imenovali bodisi Zvezni sekretariat oziroma zvezni komite. Takšna rešitev je utemeljena s tem, ker samo na področju zunanje politike in narodne obrambe zvezni organi uprave ne le upravljajo državne zadeve iz pristojnosti federacije, temveč jih opravljajo tudi neposredno. V zvezi s to spremembo zato v -republiških ustavah niso več predvideni državni sekretariati.
Razen navedenih sprememb je bil skupščini stavljen tudi dodatni predlog o posameznih spremembah in dopolnitvah prvotnega besedila osnutka ustave, katere spremembe pa so pretežno redakcijske narave in se prvotno besedilo bistveno ne spreminja.
Nekaj nasvetov tistim, ki pri delu preveč stojijo ali sedijo
Ni je med nami, ki si ne želi biti zdrava in ki si ne želi biti negovana. Toda prenekatera ne stori prav nič, da bi to dosegla. Precej je takih med nami, ki samo tožijo, čeprav bi si lahko precej tudi same pomagale. Res je, posamezni poklici so različno utrujajoči in obremenjujoči za posamezne organe. Zato morda ne bo škodovalo, če vam svetujemo, drage bravke, kako težave omilite, če so že nastopile.
Laiki menijo, da sedenje človeka ne utruja. Tisti, ki pri svojem poklicu mnogo sedijo, pa vedo, da ni tako. Tudi sedenje ima za organizem slabe posledice. Spodnji del telesa namreč vedno miruje in navadno so zato preobremenjene roke in rame. Prvo, kar nas opozori na prekomerno sedenje, so bolečine v hrbtu in glavobol. Kaj rado pride tudi do
slabe prebave, ponavadi pa vedno do nabiranja odvečne maščobe na bokih.
Kako si pomagamo? Predvsem se moramo prepričati, če ne sedimo pri svojem delu previsoko ali prenizko. Če sedite ves dan za pisalnim strojem, pazite da zavzemajo roke med pisanjem pravokotno smer proti trupu. Sedite kolikor mogoče vzravnano in držite glavo pokonci, ne pa nemarno in sključeno. Pokončna drža je najboljše sredstvo proti podbradku, proti odvečni maščobi in proti ohlapnosti mišic.
Ko začutite utrujenost, se poskusite sprostiti; najbolje s preprosto vajo kar med delom. Izmenoma dvigajte in spuščajte rame in otresajte
Kakor smo željno pričakovali nad-glazume peči, pa nas je istočasno skrbelo, kako jo bomo nasitili. Obveščeni smo bili, da bo kapaciteta peči 1500 kg na dan, mi pa smo bili navajeni še na stare peči, ki je dajala povprečno v lanskem letu 400 kg.
z rokami, kakor da hočete otresti z njih kapljo vode. Boste videle, kako olajšanje bo to! Če imate slabo prebavo, popijte zjutraj na tešče kozarec vode z nekaj kapljicami limoninega soka ali med kosilom kozarec mineralne vode.
Če pri delu veliko stojite, mislite predvsem na noge, ki so najbolj obremenjene. Večkrat zaradi predol-
gega stanja otečejo, v križu pa začutite hude bolečine. Predpogoj, da pritisk na stopala omilite, je primerna obutev. Ta mora biti udobna in s srednjevisoko peto. Odmor izkoristite za to, da položite noge visoko in s tem poživite krvni obtok. Med odmorom in jedjo nikoli ne stojte. Zvečer nikdar ne pozabite okopati noge izmenoma v vroči in mrzli vodi. Potem jih narahlo masirajte z mehko krtačo in vsakokrat natrite z oljem. Pri delu ne nosite pretesne obleke in pretesnih pasov, ki ovirajo krvni obtok in pospešujejo nastajanje krčnih žil ter drugih nevšečnosti. Obleka za delo naj bo vedno udobna, seveda pa tudi lična.
Res je, da se je število slikarjev povečalo od 51 v lanskem letu, na 60, ik-i jih je, trenurtno pa se je proizvodnja dvignila na 794 kg dnevno, kar je povprečje v mesecu marcu.
V začetku drugega polletja pride iz vajenske šole še 11 vajencev in
predvidevamo, da se bo dnevna proizvodnja dvignila na 100 kg dnevno, seveda pri normalnem asortimentu, kar je za 60 od s tokov več kot v lanskem letu.
S tako proizvodnjo zadostimo kapaciteto peči, seveda pa še ona ne obratuje z največjo zmogljivostjo.
Liboje, dne 16. 4. 1963.	OR
Beograd, 14. 4. 1963
Spoštovani delavci!
Mislim, da bi ne bilo napak, če se Vam kot bivši član delovnega kolektiva malo oglasim.
Vojaški rok služim v Valjevu. To je še dokaj lepo mestece v stari Srbiji. Če bi bil zdrav, bi tukaj ostal 4 mesece, potem pa bi šel kot graničar na madžarsko mejo; tako pa mi zdravje zelo peša. Noga se mi je zelo poslabšala in me poleg tega po celem telesu napada sklerodermija. Sedaj sem na zdravljenju v Vojni medicinski Akademiji v Beogradu. Tu sem se z zdravniki posvetoval o moji bolezni. Pravijo, da bodo nje širjenje preprečili, poiskali vzroke obolenja, napravili izvide s katerimi se bom potem lahko zdravil v domačem kraju, pa ne vem, če bo že pred iprvim majem. Če se vrnem, potem Vas prosim, da ne pozabite, kar ste mi pred odhodom v JLA obljubili.
Pišite mi, kako je še kaj v tovarni, ali kaj dobro prodajate. Če mi lahko pošljete Keramika, bi Vam bil zelo hvaležen zanj, tako bi bil vsaj malo povezan s proizvodnjo in člani delovnega kolektiva Vaše — moje tovarne.
Na koncu Vas, kakor tudi vse člane delovnega kolektiva lepo pozdravljam ter vam želim obilo uspehov pri delu.
Želim si skorajšnjega svidenja
Vojna medicinska akademija Zupan Franc Kožna klinika, soba št. 1 Beaograd
SMRT NAPREDKA
Smrt lastnega obrata :se začne že, če na dobronamerne predloge odgovarjate:
»Tu v našem podjetju ni izvedljiv!
Že večkrat smo to poizkušali.
S tem ibi na glavo postavili vsa naša osnovna načela...
S tem bo nastala preveč radikalna sprememba.
Nekaj takega se v našem podjetju še nikoli ni delalo.
Z vašim predlogom prehitevate čas za dve leti.
Zakaj 'sploh kaj spreminjati, če gre tudi talko popolnoma v redu in dobro?
Za rešitev tega problema moramo imenovati komisijo.
Za zdaj bi to zadevo preložili do nadaljnjega.
ur
Na levi sliki vidite elegantne čevlje z visoko peto, ki pa niso za na delo — zato se odločite raje za take, ki jih prikazuje desna slika
Kapaciteta nadglazurne peči
Personalne vesti
Prišli v mesecu januarju 1963:
Klep Anica, PU; Ing. Bauer Venčeslav, VSI; Džiudarič S tip o, NK; Draikšič Vladimir, NK; Rotar Alojz, K; Zcme Florjan, NK; Novak Franc, NK; Vengust Franc, NK; Habrun Josip, NK.
Prišli v mesecu februarju:
Rogi Jože, K; Zupanc Mihael, NK; Hlupič Peter, PK; Debelak Jože, NK; Novak Andrej, NK; K er k Alojz, NK; Jesen ek Vlado, K.
Prišli v mesecu marcu:
Novak Andrej, NK; Dolanc Franc, NK; Š uister Silva, K; Glasenenik Marija, PK; Bogatin Jakob, K; Miško vič Mile, NK; Goloba č Štefan, K; Jagarindc Štefan, NK.
Odšli v mesecu januarju:
Levovnik Marija, NK; Dvojmoč Jože, SSI; Goter Anton, NK; Škrlin Ivanka, PK; Taeiiga Stanko, NK; Gaberšek Janez, NK; Rogi Jože, K; Vengust Franc, NK.
Odšli v mesecu februarju:
Džudarič Stipo, NK; Zupanc Mihael, NK; Vetrih Erika, PK; Krajnc Ivanka, PU; Novak Andrej, NK; Ivanjko, Marii j a NK; Grm Marija, PK; Njivar Jože, NK.
Odšli v mesecu marcu:
Haimpovčan Mirko, K; Krejan Marija, K; Zupanc Mihael, NK; Narberger Vili, K; Kelner Alojz, NK; Zupanc Franc, K; Potočnik Gabrijel, K; Težak Jože, PK; Krajnc Ivanka, II. PK.
Mi vprašujemo - vi,,,
Vedeti bi želeli, v kolikor seveda perspektivni razvoj podjetja ni poslovna tajnost.
1.	Kaj bo delala PE Ložnica v kolikor ibo izdelovala opeko se javljam na natečaj za novo ime podjetja (da vam izdam tajnost. Moj predlog je LOKI).
2.	Predčasno se je Opekarna Ložnica obvezala, da nam bo za poizkuš-njo izdelala nekaj deset tisoč fasadnih ploščic. Nato smo jih nekaj tisoč dobili od Inš. za preiz. mater, in konstr. LRS obrat Gameljne. Sedaj je opeicarna Ložnica združena z našim podjetjem. Kdo bo sedaj izdeloval ploščice?
3.	Koliko fasadnih ploščic bi lahko prodali od avgusta 1962 do sedaj in kdaj jih bomo začeli prodajati.
4.	Kdaj se predvideva začetek proizvodnje grafitnih loncev?
5.	Kdaj se predvideva začetek in konec rekonstrukcije strugarne ter montaža transportnih naprav v ostalih oddelkih.
6.	Kako deluje centralno dvigalo, ki bi naj bilo montirano v mesecu marcu ali v začetku aprila 19 ...?
7.	Dobil sem honorarno delo, pa se ga ne upam sprejeti, ker ne vem, ali je izdelava organizacijskih shem administrativno ali tehnološko strokovno delo.
Za razvedrilo
— Hudiča, spet za izvoz!	gg U
Spet bo treba dvigniti kvaliteto!
— Jaka: Ste že pričeli z rekonstrukcijo?
Pepe: O, seveda Jaka: !!!?
Pepe: No ja, pometli smo že... Jaka: ???
Pepe: ???
IZ
POGOVOR:
Grafitni lonci, fasadne ploščice. Lonci grafitni, ploščice fasadne .. . Kaj pa kombinacija: fasadni lonci oziroma lonci brez fasade, kaj? ______________________IZ
DOPISUJTE V NAŠ LIST
Nekaj o volitvah
II. VOLITVE V OBČINSKO SKUPŠČINO BODO:
—	24. 5. 1963 v zbor delovnih organizacij ;
—	26. 5. 1963 v občinski zbor.
1. VOLITVE V OKRAJNO IN REPUBLIŠKO SKUPŠČINO BODO:
— 3. 6. 1963 — voli občinska skupščina kandidate za okrajno skupščino in kandidate, ki jih bodo delovne organizacije predlagale za republiško skupščino.
Na isti seji bo občinska skupščina predlagala kandidate za republiški in zvezni zbor.
—	16. 6. 1963 bodo neposredne volitve poslancev v republiški in zvezni zbor.
2. OBRAZLOŽITEV:
— Občinska skupščina bo štela 72 obornikov, od tega šteje občinski zbor delovnih organizacij 36 odbornikov.
— V zboru delavnih organizacij je 75 °/0 (27 odbornikov) iz gospodarstva, 25 % (9 odbornikov) iz družbenih služb, zdravstva, prosvete, in ostalih družbenih organizacij.
— Po številu volivcev (upoštevan od zadnjega uradnega štetja) se voli na vsakih 637 volivcev za občinski zbor 1 odbornik. Skupina gospodarstva pa voli po doseženem bruto produktu.
Tako voli:
industrija 18 odbornikov, kmetijstvo 9 odbornikov, prosveta 3 odbornike, zdravstvo 4 odbornike, uprava LO, sodišče in pol. org.
2 odbornika.
skupaj 36 odbornikov.
Po volilnem zakonu bodo z občinskim odlokom, ki bo sprejet v soboto, dne 14. 4. tega leta določene volilne enote, da bo na vsaki volilni enoti izvoljen 1 odbornik, izjema bo le pri tovarni nogavic Polzela, Keramični industriji Liboje in Rudniku Zabukovica, kjer bosta na eni volilni enoti izvoljena dva odbornika. Tako bo na področju občine 69 volilnih enot.
M. M. javi se naslovniku! Konspiracija zajamčena!
DIREKTOR
Izdaja Keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Hrovat Danijel. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk CP »Celjski tisk« Celje.