Posamezna Številka I Um. mesečno, čt ie spreiema list v unravi. naročnina 4 Din, ua dom in Fio poŠti dostavljen isl 5 Din • Celo-letnn naročnina je 50 Din. pollr-tnn 1°> Din. četrtletno 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VOJSEDEEJSKI Uredništvo: Kopitar lev a ul. št.b/lll Telelon št 2010 in J1>| 6 — Rokopisi se ne vračajo llpruva. Kopitarjev« ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Zasedanje Zveze narodov Mreža intrig okrog naše pritožbe Naše jasae in upravičene zahteve bi radi zamotali v čisio ločene in tuje politične načrte — Pogreb Ph. Berthetota Neuilly, 25. nov. b. Bane« dopoldne je bil svečan pogreb ambasadorja Filipa Berthe-lota, bivšega generalnega tajniku zunanjega ministrstva. Pogreba sta se udeležila med drugimi tudi vojni in mornariški minister Kaj pravi Francija? Pariš, 25. nov. b. Tukajšnji poluradni »Temps« objavlja uvodnik o jugoslovanski pritožbi proti Madjarski, v katerem v ostrih besedah odobrava jugoslovanski korak, ker je bil potreben, da se vse kulturne države vendar enkrat z združenimi močmi uprejo tiraniji tistih mednarodnih politikov, ki se sprehajajo po Evropi z revolverji v rokah in morijo po svoji mili volji državnike in vladarje. »Jugoslovanska pritožba jc sprožila važno vprašanje, ki ga je treba rešiti in pri katerem bo Francija z vso svojo močjo pomagala, da se reši pravilno. Toda kar napravlja stvar nekonko boli zamotano, pravi »Temps«, je dejstvo, da se za pravnim vprašanjem skrivajo politična nasprot-stva, ki bodo z vso silo izbruhnila na dan. Na-sprotstva med Jugoslavijo in Madjarsko, nasprot-stva med Italijo in Jugoslavijo, prijateljstva med Madjari in Italijani, napetosti med Malo zvezo in med Mussolinijevo trozvezo. Vse to se je sedaj razgibalo. V ozadju pa stoji smehljajoča Nemčija, ki ji ie vsak politični poires v Evropi dobrodošel in ki s pridom išče vsako špranjico, da bi vaujo gasadila nož.« »V tem silno rahločutnem položaju ima Francija dve nalogi, ki jih mora izpolniti do dna: ona je zaveznica Jugoslavije, ona je bila tudi z Jugoslavijo vred žrtev marsejskega zločina, slednjič pa je ona tudi najbolj zvesta zagovornica Zveze narodov. Iz teh razlogov se Francija nikakor ne more in ne sme, ter se tudi ne bo_ odmaknila svoji dolžnosti, da z vsemi silami podpira popolno razčiščenje odgovornosti za marsejsko zločinsko dejanje. — Toda na drugi strani je Francija tudi prijateljica Italije, prijateljica miru, moralnega miru in materijelnega miru, in mora vsled tega storiti vse, kar je v njenih močeh, da preiskava, ki je potrebna, ne zaide na napačna pota in ne gre mimo cilja, ki si ga je postavila.« Francija je hvaležna, da je ta cilj jasno obrazložen v jugoslovanski pritožbi, ki bo prišla v obravnavo šele v januarju 1935. Takrat bodo duhovi že mnogo bolj pomirjeni in takrat bo mogoče to vprašanje obravnavati bolj objektivno, brez strasti in s trdnim namenom, da pridemo do praktičnih uspehov. ... in kaj bi radi Nemcic Zakaj tako hitro? I'ariz, 25. nov. AA. Vsi pariški listi komentirajo madjarsko zahtevo, naj svet Zveze narodov že na svoji seji 3. decembra postavi na dnevni red ludi zadevo marsejskega atentata. Listi si prizadevajo, da bi ugotovili namene madjarske vlade, ki se skrivajo za to njeno zahtevo pred Zvezo narodov. Tako objavlja n. pr. »Petit Parisien«: Poročilo svojega ženevskega dopisnika Lu-eiena Bourguessa, ki poudarja, da Madjarska dejansko nikakor ne zahteva nujnega, temveč samo pospešeno postopanje, nakar nadaljuje: Ta manever skriva v sebi dvojni namen: 1. da lii se s tem, če bi se debata započela že v bližnjih dneh, onemogočilo članom sveta Zveze narodov temeljiteje proučiti obsežno jugoslovansko obtožnico, in 2. da hi sc ta di hala pomešula z debato n plebiscitu v Posaarju ter na tn način zmanjšalo zanimanje sveta Zveze narodov ter javnega mnenju za razpravo o marsejskem atentatu in glede nalo preprečil velik odmev debute. Jevtičeva izjava Ženeva, 25. r.ov. AA. Dopisniku agencije lin vas je zunanji minister Bogoljub Jevtič glede na to, da je madjarska vlada izročila svetu Zveze narodov zahtevo, naj razpravlja o jugoslovanski pritožbi zaradi marsejškega atentata že na sedanjem rednem zasedanju, izjavil naslednje: Jaz sem pristal na prigovarjanje velesil, naj se jugoslovanska pritožba razpravlja šele na rednem januarskem zasedanju sveta Zveze narodov. Čc stoji stvar lako, da smatra madjarska vlada, naj se In afera razpravlja na izrednem tasedanju sveta Zveze narodov, moram reči, da ustreza lu samo želji jugoslovanske vlade. Jevtič se vrača Ženeva, 25. nov. b. Ker so zasedanja sveta Zveze narodov odgodena do 3. decembra, je odpotoval jugoslovanski zunanji minister Jevtič v Belgrad, kjer bo poročal o delu v Ženevi. V Belgrudu ostane dva dni, nakar se zopet vrne v Ženevo. Tudi dr. Beneš in Titulescu stn odpotovala iz Ženevi', vendar pa se bosta v kratkem vrnila, da prisostvujeta seji. Litvinov nezadovoljen Ženeva, 25 nov. b. Zaradi od Brodit ve seje Sveta Zveze narodov sta nezadovoljna sovjetski komisar zn zunanje posle Litvinov in turški zunanji minister Kuždi hej. Oba sta poslala predsedniku Sveta Zveze narodov dr. ISenešu pismo, v katerem mu očitata, zakaj ne vzame v obzir okoinost, da morajo " ';nteri ministri zaradi važnih poslov v i.iih državah biti domu. Ženeva jc od njunih držav tako oddaljena, da ne moreta potovati domov in zopet nazaj. Davi je prispel v Ženevo jugoslovanski poslanik Spalajkovič, ki je obiskal zunanjega ministra Jevtiča in rnu ikhIuI referat o gotovih vprašanjih, ki interesi rajo našo državo. Sirot; madžarski odgovor ske Ženeva, 25. nov. AA. Zastopnik Madjar-v Društvu narodov Tiliot Eckhart je izročil danes generalnemu tajništvu Društva narodov Avenolu predstav ko svoje vlade naslednje vsebine: V imenu madjarske vlade mi je čast, izročiti preko Vas lo noto svetu DN, ki se bo sestal te dni na izredno zasedanje v Ženevi. Besna kampanja, ki ji je Madjarska izpostavljena po atentatu v Marseillu kakor tudi najbolj fantastične obtožbe, ki se že dolgo časa širijo proti nj j, so žc sedaj ustvarile »olitično atmosfero ki je polna resnih ne- Munchen, 25. nov. b. »Munchener Neueste --------------- „ . . Nachrichten« prinašajo poročilo svojega pariškega varnosti, ne samo za, mirne odnosaje med poročevalca, v katerem hoče opisati položaj v posameznimi državam, v Kvro... y"e Je Parizu po predaji jugoslovanske pritožbe v 2e- tudi takega značaja, da more ogrožati ves nevi Dopisnik trdi, »da je izjava madjarskega svetovni mir. Napetost ki obstoja, je bila se - - " • poostrena s pritožbo, ki jo je jugoslovanska vlada predložila svetu Društva narodov dne 22. novembra in ki sta jo podprli tudi obe drugi državi Male antante. S to pritožbo si siljena izvajati, da zahtevajo življenjski interesi njene države hraniti čast Madjarske proti akciji, katere'edini cilj je kompromitirati lepo reputaeljo madjarskega naroda. Ker spada na drugi strani tudi poleg določb čl. 11 pakta DN, na katerega se jugoslovanska vlada sklicuje v svoji pritožbi, v pristojnost DN (čl. 4 odst. 4), da mora v/.eli v pretres vsa vprašanja, ki ogrožajo mir, spada v dolžnost sveta DN, da postavi to zadevo na dnevni red svojega izrednega zasedanja in tako parira resno nevarnost, ki bi mogla nastati iz položaja, v katerem sina- Pietri in generalni tajnik zunanjega ministrstva Ivogcre. Med številnimi venci je bilo zlasti opaziti venec francoskega zunanjega ministra Lnvaln. romunskega zunanjega mi-n i.st ra Titulescu, češkoslovaškega zunanjega ministra Benešu in nemškega veleposlanika v Parizu. Nadalje so se pogrebu udeležili francoski veleposlanik v Bruslju. doyen tamkajšnjega diplomatskega zbora Chardel in druge ugledne osebnosti. Po nalogu francoskega zunanjega ministru Luvalu je doyon diplomatskega zbora imel velik govor in je v imenu francoskega zunanjega ministra izrazil sožalje ]X)kojnikovi družini. Bertlielota so položili k počitku na starem pokopališču v družinsko grobnico. tra madjarska vlada za svojo dolžnost, da opozori nanj svet Društva narodov. — Tibot Eckhart. Mala Zveza - Balkanski sporazum Ženeva, 25. no\. b. Po seji držav Mnle zveze je bilu seja balkanskega sporazuma pod predsedstvom Teftik Kuždi bejn. Proučila so se vprašanja, ki so bila že na dnevnem redu seje držav Male zveze. Med državami balkanskega sporazuma knkor tudi med državami Male zvezo je v vseh vprašanjih dosežen sporazum. Gombos na lovu ministrskega predsednika povzročila v Parizu za-prepaščenost, ker tam baje niso pričakovali tako ostrega odgovora, češ, Madjarska se bo zadovo Tajinstveni razgovori v Miirzstegu na Štajerskem liila samo z obrambo proti očitkom, ki se naha- drugi državi Male antante. 5» to pritožbo si iaio v pritožbi.« Francoskim političn m krogom bi jugoslovanska vlada dovoljuje, da obtožuje po mnenju nemškega časnikarja bilo neljubo, če Madjarsko in napravlja njene oblasti oclgo- po mnenju bi jugoslovanska pritožba na željo Mad.arov pri {la takoj v obravnavo, ker se bojijo, da bi s tem prišlo čisto jasno do javnega preloma med skupino Italija-Madjarska in med skupino Mala zveza. »Položaj Francije bi bil v tem prmeru težaven, ker bi se potem morala tudi ona opredeliti ali za ene ali za druge. In ker skoraj ni mogoče drugače, kot da bi šla brez kolebanja na stran Male zveze, bi s tem končnoveljavno padli v vodo ▼si načrti za sporazum med Francijo in Italijo. To pa bi bilo v interesu Madjarske in kajpada tndi — Nemčije.« vorne za atentat v Marseillu. Ni pretirana trditev, da je tak položaj nevzdržljiv, zlasti ako bodo Madjarska in njene oblasti še dalje izpostavljene raznim podtikanjem in klevet-niškiin obtožbam, ker mora iz tega nastati resna nevarnost za mir, katerega ohranitev je najbolj nujna naloga Društva narodov. V talcih ramerah smatra madjarska vlada, da bi bilo največje važnosti, če bi svet Društva narodov, na katerega se je jugoslovanska vlada obrnila v tej želji, takoj vzel v pretres to vprašanje. Madjarska vlada je pri- Pogrevanje vzhodnega pakta Francija in Rusija jamčita za vse poljslte mefe fm Na pritisk Rusije in Češkoslovaške Varšava, 25. novem. TG- Iz Ženeve poročajo, da je bil franc. odgovor na poljski predlog glede vzhodnega paleta sinoči odposlan v Varšavo in da ga bo nocoj poljska vlada že imela v rokah. Francoska vlada se Je k temu koraku od-očila na pritisk sovjetskega zunanjega ministra Litvinova in češkoslovaškega zun. ministra dr. Benešu, ki sta imela dolga posvetovanja v noči od petka na soboto ter sla prišla do zaključka, da je neobhodno potrebno, da se napetost na evropskem vzhodu nekoliko razbremeni z novimi predlogi, ki bodo poljski vladi všeč. francoska nota je skrajno prijateljska, a vendar prosi poljsko vlndo, nnj pove svoje jasno stališče glede vzhodnega pakta. Francoska nora vsebuje nekaj, kur so vsi dosedanji fran-cosko-ruski predlogi glede vzhodnega pnkta izpustili, kar pa je bitno za Poljake. Francija je sedaj namreč pripravljena, da s sovjetsko Ru-■ijo sprejme jamstvo za vse poljske meje, vključivši tudi poljsko Pomorje (koridor). Ni Gradec, 25. nov. c. Madjarski predsednik vlade Gombos in kmetijski minister Knllay, ki sta včeraj prišla v Miirzsteg, kjer so ju pričakovali avstrijski zvezni kancler Scliuseiiuigg, zunanji minister Berger-Waldcnegg, italijanski poslanik na Dunaju Pre/.iosi in avstrijski |hhI-kancler knez Starhemberg, s-ta danes nadaljevala razgovore, ki so se začeli včeraj zjutraj in so trajali nožno v noč. Največja tajnost vlada glede vsebine razgovorov, ki tičejo, kar je samo i>o sebi umevno, jugoslovanske pritožbe v ženevi. Prva posledica teh razgovorov je ta, da se je avstrijsko časopisje začelo odkrito zavzemati za Madiarc in da objavlja že grde članke na naslov Jugoslavije. Italijanski poslnnik je baje imel nalogo, da madjarskim in avstrijskim državnikom zagotovi pomoč Italije. Itnli-jun-ki tisk in vlada bosta rajši molčala, toda madjarski predsednik vlade naj ve, da se lahko zanaša na polno diplomatično pomoč svoje itn-lijunske zaveznice. Semkaj so prišle tndi vesti, da so se državniki razgovnrjuli o habsburškem vprašanju, ki da ga je jugoslovanska pritožba le še pospešila. Tajnik avstrijske patrijotične fronte polkovnik Adam je objavil v časopisju zelo surov odgovor na razne očitke, da je vzdrževal stike z vsemi ljudmi, ki so Jngoslavjio sramotili no avstrijskem časopisju in dn jc bil in je še osebni prijatelj polkovnika Perčeviča, ki gu zahtevajo francoske sodne oblnsti kot sokrivca marsejskega umorn. Zagovor polkovnika Adn-ma je eno samo dolgo zmerjanje Jugoslavije, tako, da ga v tej obliki vsi pametni Avstrijci, ki jim je pri srcu, du bi s svojo južno sosedo živeli v miru, z ogorčenjem odklanjajo. Gobbefs ponuja Franciji spravo Berlin. 25. nov. e. Danes se je v veliki dvorani Sportpalnstu vršil slicid bivših nemških bojevnikov. .Nn shodu je govoril <1 r. Gocbbels pred 20.000 poslušalci. Dasi se Goebbols ui buvil nikdar s problemi modna rod ne politike, je danes vendarle posegel nn to polje in izrekel na naslov Francije besede, ki so izzvale v Berlinu veliko senzaci jo. Goebbols je ponovno poudaril, dn so bile Hitlerjeve besede o potrebi spora-zii" 'i s Francijo iskrene in dn ves nemški narod danes sporazum zelo želi. Nemški narod lioce mir in hoče mirno delati v miru. Mir pn je nemogoč brez popolnega in prijateljskega sporazuma s Francijo. Nemški narod nima nikakih čuvstev maščevalnosti do Francije. Ob teh besedah so vsi navzoči priredili manifestacije Goebbelsu in ideji miru. Istočasno objavlja španski dnevnik ^Blnnco e negro< uvodnik generala Goeringa. ki piše, da bo takoj, ko se uredi vprašanje Posaarja, možno pristopiti k sporazumu s Francijo. Nemčija jc zadovoljna z dosedanjim stremljenjem mednarodne diplomacije, ki skuša v posarskem Eroblemu ohraniti mirno kri. Nemčija ve, da sc o 800.000 Posaarccv izjavilo z.a povratek k domovini. Brž, ko se bo to zgodilo, med Francijo in Nemčijo ne bo več problema, ki hi se ne dal sporazumno rešiti. Pošast državljanske vojne lebdi nad Avstrijo Svarila starega voditelia Kunšaka Beneš in Litvinov se razgovarjata še bilo mogoče dognati, če jc Franeijn prevzela jamstva tudi za litevsko mejo, toda zdi se, da je. Tudi glede češkoslovaško-pcljske meje so v francoskem predlogu zanimive podrobnosti, ki bodo povzročile senzacijo, kadar bodo znane. V Franciji pričakujejo, kakor tudi v Pragi, da bodo politične napetosti na severu sedaj odne-hnle, kar je zelo važno v oeigled novih napetosti, ki so nastale v srednji Evropi in nn jugu. Dunaj, 25. nov. b. Snoči je na velikem zborovanju krščansko socialnih delavcev in nameščencev govoril vodja delavskih organizacij državni svetnik Kunscliak, ki je dejal, da mora vsakdo vedno misliti na resnost časa, v kaleretn živi, kajti nad Avstrijo lebdi pošast meščanske vojne. Poleg redne državne vojske jc bila Avstrija prisiljena, da pokliče pod orežje veliko vojsko dobrovoljcev, kar je najboljši dokaz, da zares obstoji nevarnost meščanske vojne. Zaradi lega pozivam vse, je dejal Kunscliak, da s? zavedajo poprej, preden bedo zopel stali nad grobovi novih človeških žrtev. Na to sem opozoril tudi na seii mestnega sveta, ki se je vrši'a 9. februarja, 12. februarja pa so bile ulice že posute z žrtvami. Potrebno je, da se med seboj sporazumemo, spoznamo in spoštujemo. Predvsem je potrebno več svobode tiska, ker v nasprotnem slučaju krožijo vesti, katerim na žalost skoraj vsi verjamejo. Vem, da bodo mnogi nezadovoljni z mojimi besedami, toda jaz jih moram izgovorili. 12. lebruarja niso odločili samo bajoneti in strojnice, temveč tudi ka toliški delavci, ki se po večini niso odzvali pozivu svojih voditeljev. 12. februar jc bil usp.h 40 letnega dela katoliškega delavstva. Kako veliko je bilo naše delo, dokazuje najbolj dejstvo, da je februarska generala stavka bila soglasno odklonjena, ker so se vsi zavedali, da jo želijo samo socialistični pustolovcu Dijaški pretepi v Pragi Praga, 25. nov. c. Danes je prišlo do velikih demonstracij čeških dijakov proti nemškemu di-jaštvu. Dopoldne so se začele zbirati večje množice dijaštva na raznih krajih Prage in so začeli razbijati okna nemških Vgovin. Prišli so ludi pred nemško gledališče, pa jih je policija potisnila v stranske ulice. Vse do večera so trajale po vsem mestu protinemške demonstracije in je policija aretirala nad 40 oseb. Zvečer je policija izdala opozorilo, da bo z vsemi sredstvi preprečila nadaljnje nemire. Zlomljeni fašistični podvigi v Ameriki ...da rešijo kapitaliste Čudne izjave zaprtega „dueeja" generala Buttlerja vzame poveljstvo nad 500.000 bivšimi bojevniki za pohod nad Washington. Namen pohoda ie bU zlom sedanje vlade, ustanovitev fašistične vlade, ki bi rešila kapitalizem pred propadom, ki mu grozi pod Rooseveltovo vlado. Preiskava je nadalje dognala, da so se zadnje čase ustanavljale po vsej Ameriki razne tajne organizacije s fašističnim in plemenskim obeležjem. Tako so nastale »srebrne srajce«, »križani križarji«, redovniki leta 1776«, in druga podobna društvo, ki so vsa dobivala velike denarne podpore od bogatih kapitalistov, katerih zveze z nemškimi narodnimi socialisti so dokazane. Komisija je zaslišala tudi nekatere osebnosti iz Philadelphije, ki jim je baje general Swedley Butler izjavil, da je bil general Johnson, do nedavnega časa še desna roka predsednika in pu vrhovni vodja Rooseveltove gospodarske obnove (N1RA), določen za bodočega fašističnega diktatorja in da je banka Morgan obljubila izdatno denarno podporo. General Johnson in Morgan oba slovesno tajita, da bi bila v kakoršnikoli zvezi s fašističnimi puntarji. Aretirani so bili borzni špekulant Macguire in njegovi tovariši, o katerih ie general Butler izpovedal, da so ga hoteli zapeljati, da prevzame vodstvo upora. Vsi zanikujejo kakoršnokoli udeležbo pri tej stvari. Newyork, 25. nov. c. »New York Herald« objavlja vest, da je prišlo do sprave med Roosevel-tom in Fordom. Ford je vse doslej vodil opozicijo proti Rooseveltu. Po zmagi pa, ki jo je pri zadnjih volitvah odnesel Roosevelt, je Ford borbo opustil in se Roosevelt in Ford jutri sestaneta na skupno večerjo. Otvoritev ceste v Kamniško Bistrico General Swedl«y Butler Newyork, 25. nov. c. Komisija, ki je bila imenovana, da preišče ozadje namerovanega fašističnega udara, je zaslišala aretiranega generala But-lerja, bivšega poveljnika mornariškega pehotnega zbora, ki je izjavil, da je prišla k njemu skupina borznih špekulantov, ki mu je ponudila, naj pre- Strah vzhodne Galicije prijet Pred kratkim so prijeli na Poljskem enega najbolj drznih in nevarnih roparjev, ki so v zadnjem času vznemirjali deželo. Je to poglavar roparske tolpe Maczuga, ki je bil aretiran v vzhodni Galiciji, nakar so ca z močnim policijskim spremstvom prepeljali v l.vov Maczuga je bil strnh in trepet vzhod nogaliških kmetov. Na njegovo aretacijo so bile že ponovno razpisane visoke vsote. Policija mu je bila sicer že dolgo časa neprestano za petami, toda »selej se mu jc posrečilo v zadnjem trenotku uiti nastavljeni pasti. Zlasti v okrnjih Jaroslnv in Przcivork je bila alarmirana vsn policija in orožništvo, kajti tam je pred kratkim pri belem dnevu oropal mestnega župana in še celo vrsto bogatih židovskih lesnih trgovcev. Njegova aretacija sc je izvršila pod zelo dramatičnimi okolnostmi. V poznih večernih urah jc policijo v Pr/evvorku obvestil neki kmet, da se nahaja Maczuga na nekem vriu v kraju Gwizdaj. Kmet je (lolicijo skoraj io-kajc prosil, naj nc izda njegovega imena. Med dežjem, ki je lil kakor iz šknda. je vsa razpoložljiva przevvorška policija obkolila omenjeno zemljišče. Naenkrat pa je zalajal pes in v naslednjem hipu je začel skriti ropar divje streljati na policijo iz svojega skrivališča. Policija ga je večkrat pozvalo, naj se ndu, vendar sc je mož. uda! šele, ko je porabil vso svojo municijo. Svoje skrivališče si je pripravil izredno spretno. Nahajalo se je pod zemljo in je vodila pot do njega skozi pasjo ulico. O delovanju tega gališkega roparja pripoveduje ljudstvo skoraj neverjetne stvari. Izbruhi največje krvoločnosti so se pri njem menjali z dejanji skoraj kavalirskega značaja. Predvsem je znal v ljudeh vzbuditi strah pred e ga je udeležilo 6500 oseb. Okoli 10 so se delegati zbrali v sprevod in odšli na mesto zborovanja, kjer ja bila postavljena tribuna. V sprevodu so nosili 200 državnih zastav. Vzklikali so kralju in Jugoslaviji. Zborovanje je otvoril dr. Kešeljevič, ki se je spominjal tragične smrti Nj. Vel. kralja in zahteval, da vlada dela na to, da se udeležence tega zločina čim strožje kaznuje. Poudarjal je, da so nekateri mislili, da bo s kraljevo smrtjo izginilo njegovo delo, pu so se prevarili, kajti ves narod je složen. Nato so govorniki orisali program stranke. Na shodu sta govorila tudi Slovenca Frane Pohanič in Josip Polanc, rudar iz Velenja. * Belgrad, 25. nov. m. Pod predsedstvom dr. Ravniharja je bil danes v Belgradu kongres Južno-slovanske pevske zveze. Iz poročila, ki je bilo podano na občnem zboru, je razvidno, da je danea organiziranih v tej zvezi okoli 10.000 pevcev, ki so včlanjeni v približno 200 društvih. Tak o naokrog Naša slavna Ljubljana ni veliko mesto in tudi velemesto ni, čeprav bi to rada bila in sc včasih tudi dela tnko, kakor da bi to bila. To pa ni nič hudega; kar še ni, pa še bo, in enkrat bo že še velika, kakor bo velik in velemesten tudi Maribor, ko bo segal tja do Gradca in Zagreba. V malih mestih, kakor je zaenkrat še Ljubljano, je pa dobro to, da se vsi ljudje med seboj poznajo in vsak bolj vč, koliko robcev ima na teden njegov znanec ali prijatelj v perilu kakor on sam. Dolžnost takih dobrih prijateljev in znancev pa je, da se med seboj pozdravljajo. Njega dni so se Ljubljančani pozdravljali z »dobro jutro«, z »dober dan« ali pa z »dober večer«. Za slovo so rekli človeku »z Bogom«; tisti pa, ki so hoteli veljati za bolj mestne in za manj kmečke, so si rekli »adijo«. Tako so se pozdravljali in če so se sreča vali na ulicah, so se drug drugemu tudi globoko odkrivali. Kasneje, v dobi nemškutarstva. so se pozdravljali tudi s »Habe die Ehre«, v dobi narodnostnega boja pa si slišal prav pogosto »Živijo«, »Na zdar« ali pa »Heil«. Danes je to že vse drugače. »Dober dan< je kar izginil — kar v dobi krize ni nič čudnega — in tudi dobrih juter in dobrih večerov ni posebno. Tudi nekdanji »servus« je knr izginil, »heil« pa se je preselil v Nemčijo. Zato pa se toliko bolj udomačil najlepši pozdrav, kar jih poznam, ki je z.a Ljubljano po mojem tudi najprimernejša. To je pozdrav »klanjam se«. Človek, ki je v Ljubljani vpeljal ta pozdrav, je moral biti velik mož in bister opazovalec in dober poznavalec ljubljanskega življenja. Ljubljnnčan namreč nima rnd samo navadnega pozdrava, ampak hoče v pozdrnvu čutiti tvoje priznanje, dn je on »nekaj«, da je nokaj višjega in boljšega, knkor si ti sam, tla je torej on res »gospod«, ti pa nič — v primeri l njim dvakrat nič! Zato je pravi Ljubljančan že od nekdaj vsakomur silno zameril, če se mu kdo no ulici ni odkril. To je bilo razžaljenje, ki ga ni moglo oprali nobeno sodišče — kvečjemu klofuta! Odkrivanje pa je znak hlapčevske ponižnosti; pravi gosi>od se ne odkriva, vsaj ne prvi! Priznanje »gosposkesa« značaja pa je nekdanjim Ljubljančanom b' ruvno tako všeč, kakor «e to priznanje Ljubljančanom še danes, v dobi splošne gologlavosti, dobro zdi, če enemu ali drugemu rečeš: klanjam se! Kadar pa izgovarja besedo »klanjam«, prav mehko seveda in do skrajnosti hinnvsko-ponižno, sc moraš tudi res nekoliko upogniti, sicer jc zamera, večna zamera ... Za ta pozdrav sem ja/. kar navdušen; pa ne zaradi tega, ker je tisti dvojni »a — a« tako lep in blagoglasen, ampak zato. ker leži v njem tndi imenitna — zafrkacija! V Ljubljani poznam namreo več gospodov, ki svoje someščane tnko pozdravljajo; toda pri teh gospodih opazujem vselej, kadar se »a—anjajo«, tako lepo nn nasmeh zategnjcnc ustnice in iz. oči jim kar gore tihe besede: »O. dragi moj gospod Ko/.lo-vič, če te moje »a—anje« res veseli, kar veseli sc; ampak presneto se motiš, čc misliš, dn se ti klanjam jaz — zares!« Pa gredo gospodje po tem pozdravu tnko mivno naprej, knkor da ni nič bilo... Da, oster nožek ic ta »n—nnjnm sc« za ljubljansko bnhavost; tako oster, du ga človek komaj čuti, reže pa lc prav globoko! Počasi se bodo ljudje vendarle otresli tiste hlapčevske ponižnosti in se bodo pozdravljali tako. kakor sc pozdravljajo možje. In naša mladina, na*n gologlnv« mladina? Zakaj ta ne mara več klobučkov? Mar samo zaradi svojih lepih la.s? Ali pa zato ne, ker se noče več odkrivati? Za bnhavost so dandanes res slabi časi. Tudi v Ljubljani. Pred leti — to je bilo še pred vojno, ko so avtomobilisti bili Se mali bogovi —- je objavil neki nemški humoristični list sik o hotelskega vratarja v imenitnem hotelu, kako se mož globoko priklanja v debel kožuh zavitemu šoferju, nn drugi sliki pn mogočno-zaničljivo gleda od zgornj navzdol na moža. ki je napisni na svoj prijavni listek: X. X.. vseučiliški profesor! Na to «liko sem se spomnil v prvi povojni dobi prav pogosto na Posavju. Takole ob lepih nedeljskih popoldnevih smo sedeli na kakšnem vrtu in uživali dobre klobase, hladno pijačo, okusen kruh in božji mir. Bili smo pač navadni ljudje. Pa ti je tisti božji mir presekal rezek in bučen glas avtomobilske trobente in že se je pred vrtom ustavil mogočen stroj, na vrt pa je prilomila družba bahaških kričačev. ln ponižni ljudje so sc »a—unja-li« — komu? Avtomobilu in kožuhom in celi tisti »avto-sportni« pajacadi in denarju! Le nekaj malega nas je bilo, ki smo se smejali že tokrat, dandanes pa se takim pajacndam spieje vse, odkar so začeli z avtomobili prevažati smrdljive stare kosti v tvornico za klej .. Tako prihaja in odhaja vsa čast in slava tega sveta: nekdaj si moral imeti poseben »dresa«, če si se hotel voziti z biciklom, danes se pode po ulicah na biciklih vajenci v za,kr-panih hlačah, ne do bi kaj trpeli nn svoji časti. In kakor avtomobili in bicikli, tako ugašajo najbolj našminkane »filmske in kavarniške zvezde« v najdražjih kožuhih — kaj se hoče? Ljudje pač pravijo: »Da, kožuh je lep in tudi obleka je lopa, ampak tisti plot, na katerem obleka visi — o Bog pomagaj! V Ljubljani je pa vseeno še vedno dosti ljudi, ki take veličine spoštljivo pozdravljajo; ali je za take ljudi kaj bolj primernega, knkor dn se jim pametni ljudje »a—anajo« — smejejo? V takih čudnih časih, ko se vse ruši in podira, kar je nekdaj stalo trdno kakor ljubljanski grad, pa ni nič čudnega, čc človeka prevzame radovednost, kako sc bo vse to razvijalo in končalo. Tudi jfiz sem o tem že mnogo premišljeval, pn zastonj. Zastonj vse dotlej, dokler me ni dober prijatelj opozoril, da živi nekje v ljubljanski okolici imenitna ženska, ki vse natanko ve: kar dvnkrat-trikrat premeša stare, uinazaite kvarte, potem se nekam zazija ali zamakne, pa vse vidi pred seboj, preteklost sedanjost in bodočnost. Mene preteklost ne zanima, ker je že vse zapisano v zgodovinskih knjigah: če tam stoji zapisano, da so svetovno vojno znčeli Francozi, je to pruv tako res, knkor je res, da so jo začeli Nemci, kukor stoji to tudi zapisano. Tudi sedanjost uie ne zanima, ampak samo bodočnost; kaj pa naj s sedanjostjo? Torej samo zaradi bodočnosti, pa ne zaradi svoje, ampak zaradi slavne Ljubljane sem se napotil k naši ljubljanski vedeževalki precej daleč ven v okolico. Ženska, že bolj priletna, je sedela v starinskem naslanjaču. Zraven nje je dremal maček. Soba je. bila temačna, ampak zn silo se je že videlo. Povedal sera na kratko, kaj želim. »Bodočnost Ljubljane?« — se je začudila ženska, »to pa ui lahka stvar! Ne rečem, da je ne bom videla, ampak če hočete to, položite na mizo bankovec za 100 Din, potem sc boljše vidi!« Res sem položil denar na mizo. (Kdor to verjame, je s ..., opomba stavca). Nato je pa ženska vzela iz mizoice nekaj svetlega, morda brušeno steklo in položila predse. V to steklo je dolgo štrlela, potem pa se je zazrla v temo. Po dolgem čakanju je začela: »Vidim jo, Ljubljano, vidim ... Tja daleč g<5ri sega do Bleda, do Kranjske £Ore... šo naprej., tudi Triglav je v Ljubljani... na Triglavu pa ljubljanski grad... gospoda župana ni več... nekdo drugi... pa danes še ni rojen... Save ni več, je pokrita... na obeh straneh pa same hiše, hiše... visoke... in cest, nič koliko ... na cestah avtomobili... gospod župan se pa peljejo na Triglav, na Grad... Rotovža ni več... vse je pomrlo od lakote... tudi univerze ni več... prestavljena nn Vrhniko ... pod most... tudi klavnice ni več... vidim ogromno stavbo tam... nn vratih je napisano ... pod to stavbo silna gneča... vse tišči noter... kazine ne vidim več«. Ljudje pa govore »a—anjam sc« — »a— anjam se«,... sedaj pa ne vidim in ne slišim nič več od same megle...« Ženska si je pomencala oči, vzela denar, jaz sem pa odšel nazaj v Ljubljano premišljevat, kaj pomenijo te zagonetne besede. Mogoče ne bo vse res, kar je povedala ženska, nekaj bo p« že: če nič drugega ne bo držalo, tisto o megli bo! »A—anjam se!« Od Soče čez Žilo Kraji, M ne smemo pozabili, da so slovenski Naši onstran meje Poročali smo le, da eo italijanski finančni organi brez potrebe streljali na kmeta Franca Re-nerja v Stjaku na Krasu, ker je bil osumljen, da je kuhal žganje. Renerja so najprej površno zdravili v Gorici, nato eo mu v Trstu odrezali nogo, nakar je Rener umrL Rener je baje res kuhal žganje. Gospodarska kriza na Goriškem je tako velika, da slovenski kmet ne pozna več deuarja. Z žganjem si je Rener bolel pomagati in priti do denarja, ko bi ga prodal. Sedaj je mrtev. Laški listi skoro vsak dan obširno poročajo Izpred sodišč, da je bila cela vrsta ljudi obsojena zaradi žganjekuhe in tihotapstva. Ljudje so navezani na tak nevarni in bridki zaslužek, 6e nočejo pomreti. Kakor nam poročajo z Goriškega, je tam ze več starejših ljudi umrlo zaradi oslabelosti, ker nimajo dovoljne brane. Dne 20. novembra 6ta stala pred gorišlkimi sodniki Jože Sardoč iz Šmarja na Vipavskem in Jože Germek iz Rihemberga. Obtožena sta bila. da sta skrivaj kuhala žganje. Sardoč je bil obsojen na tri mesece zapora in na 1000 lir globe, Grmok pa na tri mesece :n devet dni ter 1100 lir globe. Emilija Vojska iz Straže pri Cerknem je bila dbtožena, da je iz Jugoslavije prinesla čez mejo nekaj kave. Sodišče je izreklo, da je tihotapka in da je brez dovoljenja Sla čez mejo ter jo obsodilo na 400 lir globe in povračilo sodnih stroškov. Marjana Simonič iz Cerkna je bila obsojena na 500 lir, češ, da je svojo malo hčerko nagovarjala, naj stori zločin in tihotapsko prinese nekaj živil iz Juiosla-▼ije. Jože Curk iz Budanj pri Vipavi je bil obsojen na 400 lir, ker je pobral na prostem nekaj žice, katero eo tam pustili lašk: vojaki. Frane in Vinko Petrovčič iz Hotederšice sta bila obsojena na H400 lir globe, ker sta spravila čez mejo par konj, Jakob Šemerl pa, ker jima je pomagal. Izpred posebnega sodišča Zanimiva sta ta-le dva slučaja: Tirolska Nemca Riliard Meraner in Franc Wal-thaler sta se zagovarjala, kor sta v noči od 15. na 16. septembra L 1. raztrgala italijansko zastavo na hiši nekega Joahima Saltnarija v Bolranu ob obisku princa Humberta. Obsojena sta bila v največjo kazon: S leta ječe in 5 let pod nadzorstvo. Drugi slučaj zadeva Italijana Giovannija Bor-tolona iz Saltria pri Varese v Italiji. Ta je bil obtožen. da je skupaj z Giovannijem Campeggi, ki je pa ušel. organiziral antinacionalno organizacijo in delal za njo propagando. Bortolon je dobil štiri leta ječe. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din I*—; ženi-tovanjski og asi D>b 2'— Najmanjši coeselr za mali oglas Din Iti*—. Mali oglasi se i.ia ujejo takoj pri naroČilu — Pri oglugib reklamnega inačaja se računa enoln slabim vremenom, to pa storit najholj-e tako: vsak \ečer predno greste spat. si nartrmnie kožo zelo nn ahko z N\ea Creme Koža bo postala vaied tega mehka in gibčna, a poleg tega lako odporna, da ji niti slabo vreiue ne more škodovati. Vsled eucerita, ki se nabija v Nlven Creme. prodre cloho'-zabili stare svoje nacionalne ozkoarčnosti. Le navidez smo proti slednjim brez orožja, le navidez nam odreka paragraf pravico obrambe proti nasilju. Proti nacionalni ozkosrčnosti imamo orožje, ki |ja nam ne more izhiti iz rok nobena oblast, orožje, ki je nevarnejše od groženj, prepovedi in nasilja. V treh besedicah ga zaupamo: Bodimo celi Slovenci! Pnstanimo celi Slovenci vsi, od najzadnjega našega pu- ~;a po tja do slovenskih dr" j nje dekle pa tja do naših dam in gospa, od naj- fi stirčka pn tja do slovenskih doktorjev, od zadnje dekle pa tja do naših dam in gospa, od najpreprostejše bajtice tja do mestue slovenske hiše! Bodimo celi Slovenci, zato bodimo značaj ni! Prazen je paragraf iu prazna vsaka organizacija in vsaka funkcija, dokler je ne izpolni človek s svojo notranjo vrednoto, s svojim značajem. Za vso politiko, gospodarstvom. Kulturo je vendarle človek s svojimi zmožnostmi in lastnostmi, kdo še danes kljubuje viharju gospodarske krize: gospodar, ki ima sebe in svojce v rokah! Kdo mora v novem političnem ozračju trepetati za svojo miselnost in dosedanji stalež: komur jo služila politika doslej kot dekla njegovi sebičnosti in častihlepju! Kdo mora, četudi odet z oblačili visokih funkcij in pravic, trepetati prod preprostim, odkritim možem iz naroda: kdor sicer zna izvajati svoje pravice, a ne svojih dolžnosti! (»»vladanje senc, notranje soglasje, z.avcst dolžnosti ob pravicah, to je izraz uravnovešenega značaja. Ta naravna značajnost je v svojem jedru seve odraz človeške značajnosti napram večni Resnici. Nočemo sc varati tudi odslej: najmočnejše naše orožje proti vsaki sovražnosti in poizkusom škialovulija je tod. Bodimo celi Slovenci in zato velik >,du 5ni! Okoli velikih mož sc pripoveduje, da jc skrivnost njihove zmage nad protivniki poleg idejnega nadkriljevanja v njihovem vcliko-dušju. Tako se pripoveduje o velikem Sciplu, da jc razumel stopiti prisl svoje nojzukletejše sovražnike z nasmehom nu ustnih in s prisrčno besedo. In tegu na njem so se oni najbolj bali. Na nekem zborovanju v Celovcu je odkril tajno svoje uioči, ko je dejal: verujem v dobro jedro vsakega človeškega srca, četudi mi kdo [ovori o svojem sovraštvu, du sega do dna. Ve-ikodušnost jc slovenska narodna lastnost. Okoli nas so bratje, zapeljani po svoji in tuji sebičnosti. Toda lini se v prvo pokožc lena slovenska duša v svoji veličini, da veruje v dobro in nepokvarjeno jedro nezavednih bratov. V soseščini živimo z Nemci in lahko bi kruto tožili o naši dosedanji cnnkojiravnosti in oh dosedanjem odtujevanju iu raznarodovanju našega najljubšega zaklada — naše slovenske de-ce. 1'a zakaj pogled nazaj in zugrenjenost v duše, glejmo naprej, pozabljujmo krivico, a celimo rune in verujmo v pravico! kot vsakemu narodu v človeški zgodovini Ihi tudi slovenskemu narodu nn koroškem sodila končno ne posvetna, marveč božja postuva. Zato pu bt>dimo odločni Slovenci! Le prerado se omaje v sreči in nesreči človeškega srca zaupanje v Očeta, dobrega in prn vičnega. Le preveč so zrahljani temelji naše narodne zavesti ob dolgoletnem narodnem trpljenju. A narod je in ostane božja stvar, ostane zakon nadnaravnega zakonika vekomaj! Kdor ne spoštuje narodne družine na zemlji, se mu ne godi dobro in ne živi dolgo njegov rod. Danes jc med nami velika doba, ko mora vršiti svoje narodno poslanstvo vsak Slovenec! Vi vsi v domovinski fronti, v kmečki, obrlni ali delavski strokovni zvezi, vi vsi ostali, vsi ste narodni slovenski poslanci in vašu sveta dolžnost jc, da zugovurjute in tirjate slovensko narodno pravico pred vsakomur! V verskih zadevah ni kompromisa, brezpogojni katoličani smo. Ni pa tudi nobenega kompromisa v zadevah nurodne enakopravnosti, brezpogojni člani slovenske narodne družine smo in ostanemo. kdor tirju ml nas narodno neznačajnost, je naš nasprotnik. Bodimo celi Slovenci in bodočnost morn odločiti zu nas! Kavčuk iz krompirja Blokada Nemčije v svetovni vojni jc povzročila, da so Nemci nekatere važne surovine pričeli izdelovati na umelen način. Med siro-vine, ki se rabiio v vojski spada tudi kavčuk. Zaradi tega so Nemci med vojno začeli izdelovati umeten kavčuk v Leverkusenu, in sicer jim jc pri tem služil kot izhodiščni materija! aceton, ko jc zmanjkalo acetona, so začeli kavčuk izdelovati iz oglja. Okrog 20.000 ton umetnega kavčuka, ki so ga izdelali med vojno, je zelo povečalo odporno silo Nemčije. Dane« imajo že skoraj vse države svoje posebne formule za izdelovanje umetnega kavčuka, ker to pač nalaga negotova bodočnost. V začetku leta 1928 je bil celo razpisan natečaj za najboljši in najcenejši postopek izdelovanja umetnega kavčuka. Toda od vseh udeležencev natečaja je pokazal zadovoljive rezultate le kemik prof. I.ebedev. Napravil je na silno preprost način 2 kilograma kavčuka, in sieer iz krompirja, iz katerega je najprej napravil špirit. Iz alkohola se napravi dcvinil, tipični ogljikov hidrat, ki se z enostavnim kemičnim postopanjem pretvori v kavčuk. I.ebedev je napravil ludi poseben aparat, ki znatno skrujša ta kemični proces. Iz 50 kilogramov krompirja se dobi 12 litrov špirita, iz tega pa v najslabšem slučaju pol kilograma kavčuku. Leta 1929 so že napravili poskusno tovarno. v kateri jc postal ravnatelj bivši mornar Pekov. Ta se je kljub temu, du ni razumel ničesar o kemiji, z veliko energijo vrgel nn delo. Produkcija pn je naletela na vedno nove tehnične te/koče. Poz.nejc je dobil predsednik trusta za gumijasto robo Osipov nalog, da zgradi šc Iri ivornicc. Vsaka teli tvornlc je zgrajena tako, da pro-ducirn letno lahko 10.000 ton kuvčuga iz krompirja. Za to pa bi bilo treba tri milijone ton (ronipirja, oziroma bi morali 300.000 hektarjev |M»lja zasaditi s krompirjem. Taka obremenitev poljedelstva pa bi bila naravnost katastrofalna. Sedaj se proizvaja v Franciji letno vsega skupaj "(xxi ton umetnega kavčuka, vendar je zelo drag. ker produkcija še ni dokončno urejena, komplicirani ustroj tovurn pa ti rja velike izdatke. t' Prekooceanske vožnje Zeppelina LZ 129 veda tu že od davnih časov, uo so prišli Slovenci v te kraje, prebivajo samo Slovenci, šele pozneje so prišli Nemci, tvorijo tu neznatno man'Sino, pa vendar jc to »nemška zeml ja*. Kaj imamo Slovenci pričakovati od kakega Anschlussa, to nam z.elo jasno pove ta zemljevid. Ne bi bile meje na sedanjih državnih mejah proti Avstriji, daleč do Save in preko Karavank bi zahtevali kmalu Nemci »svoje meje«, ne bi obstali s svojimi zahtevami preje, da bi prišli do Jadranskega morja. Saj pravi časopis, ki je ta zemljevid priobčil: »Tako velika je bila nnsa moč, tako daleč je segal naš pogled, take so bile naše sanje: od Gardskego jezera in Piave do Dona in Črnega morja, od širnih planjav Baltika do višav Albanije.« Matkovvskemu >piomo«, prepričan, da se bo zrne-del. Matkovvski je vzel pismo in ko je videl, da je to prazen papir, je trenotek pomislil in nalo vrnil pismo prinašalru z besedami: >Ne moreni brati, preveč sem ganjen, moje oči so polne solza. Prosim te, preberi ga tik Njegov tovariš je bil ves zmeden in je nekaj časa molčal, nato pa na splošen smeh občinstva odgovoril: »Oprosti, ne morem, pozabil sem svoja očala.« Malkowski se je nato obrnil k občinstvu In dejal: »Oprostite, moje dame In gospodje, praznega papirja ne moreni prebrati.« » « • Bernardu Shavvu so preii«'avili neko londonsko lepotico, s kalero je moral plesati Zakai ne oblečete rokavic?« ga vpraša lepotica, kn so se razlegli po dvorani prvi zvoki godbe. Ni potrebno,' odgovori Sliav., ssai si bom po plesu umil roke.« Nemec dr. Eckener, ki se je nekaj tednov mudil v Ameriki, kjer se je raz-govarjal z interesiranimi krogi o vpostavitvi redne ga zračnega prometa med Evropo in Amer.ko, se je te dni vrnil v Frieducos-hafen. Pri njego.ein pri hodu so ga seveda obkolili časnikarji, katerim je podal zanimivo izjavo. Dr. Eckener se je z Združenimi državami v glavnem že sporazumel, da bo novi nemški Zeppc-1 i n LZ 120, ko bo dogM-jen, v sredi julija prihodnjega leta začel z rednimi vožnjami v Ameriko in nazaj, in sicer vsakih 10 do 14 dni. Vzletel bo v Nemčiji, prislal pa v La kehurstu ali Miami v ?e verni Ameriki. Te vožnie. ki bodo v začetku sa-no poskusnega značaja, bodo izvedene do tedai. ko bo dograjena zrakoplovna lopa v Rju de Janeiru. Ta lopa bo dograjena okIo bra prihodnjega leta. Ir.-teresirane ameriške oola sti so zagotovile dr. Lcke neriu polno podporo za poskusne vožnje Dale so mu na razpolago obsežno lopo v Lakehurslu in Miami kakor tudi vso potrebne priprave za izdelovanje plina, popravilo zrakoplova itd. LZ 120 bo poleg 50 potnikov sprejel na krov lahko še 20 ton tovora in pošte. Vožnja bo po računih dr. Eckenerja trajala :z Nemčije v Združene države 48 ur, nazaj pa 55 ur. Vozna cena bo okrog 800 dolarjev, kar odgovarja srednjevrstni kabini na prekooceanskem parniku. Določil se bo tudi točen vozni red. Zveza z Južno Ameriko preko Oceana pa se bo upostavila takoj, ko bo dograjena lopa v Riu de .lanoiru. Na tej jn-ogi bo opravljal promet >Grof Zeppulinc. Na koncu je dr. Eckener glede na ražne časo pisne vesli o načrtu za zračno zvezo Ilolandije t. njenim: otoki omenil, da je to preuranjeno To zračno zvezo so hoteli vzdrževati s Zeppelini, toda do sedaj šc nihče ni stopil v stik z nemškimi to varnami Zoppelinov, niti on še ni bil obveščen o tem. Tudi vest, da se nameravajo Anglež: udele žcvati v medcelinskem zračnem prometu, mu n znana. Tudi vesti o prevažanju plina helija iz Anic rike v Frledrichshafpn ne odgovarjajo resnici. L/. 129 se bo posluževal za poskusne vožnje v Ameriko vodika. Šole, ko bo stavljen rodno v promet, ga hodo pojnil: k helijem. TVedel/sJfi spori Iliriia:Železničar (Maribor) 7:2 (4:0) Ljubljana, 25. nov. Danes »o se nadaljevale podzvezne prvenstvene tekme in v Ljubljani sta si stala nasproti Ilirija iu mariborski Železničarji. Na Stadionu se je zbralo okrog 600 gledalcev, ki so kljub mrzlemu vremenu vztrajali do konca borbe. Med gledalci smo opazili tudi nekaj Mariborčanov, ki so prišli s svojim moštvom v Ljubljano, vendar njihovo navijanje ni nič zaleglo. Kajti mariborski Železničar je danes tako slabo zaigral, da je moral kljub temu, da Ilirija ni imela prvovrstnega dne kloniti s tako visokim rezultatom. Ko je Ilirija spoznala slabosti svojega današnjega nasprotnika, se tudi nd preveč napenjala, tako tla je bila igra pogostokrat jako ueinteresantna. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Ilirija: Malic—Svetic, Berglez — Unter, Sočan, Pogačnik—Ioe, Slapar, Pikič, Luee, Doberlet. Železničar: Schweighofer — Frtngeš L Wag;ner—Eferl, Frangeš II, An tolič—Lešnik, Konjak, Pezdioek, Pavlin, Habit Ilirija jo danes zasluženo odpravila mariborske goste s tako visokim rezultatom ter si priborila dve dragoceni točki, kljub temu, da ni bilo brez hib in vrzeli v njenem moštvu. Najboljši mož sploh je bil Pikič, ki je osobito v prvem polčasu briljiral. Je to odličen igralec, ki se znajde v vsaki situaciji in tudi iz vsake poaicije strelja precizno na gol, oziroma podaja svojemu soigralcu. Pikic je naš najboljši napadalec v Ljubljani in smo prepričani, da ne bo dolgo, ko bo oblekel državni dres. Malic ni imel posla in se zato danes ni imel prilike izkazati. Smoli nasprotnika se pa ima vsekakor zahvaliti, da ui žoga večkrat obtičala v njegovi mreži. Tudi ožja obramba se danes ni napenjala in je bila zlasti v prvem polčasu skoraj stalno v bližini sredine igrišča. V halfliniji se je najbolj odlikoval Pogačnik, dobra sta bila tudi Unter in Sočan. Njihove akcije so bile spričo slabega nasprotnikovega napada usmerjene predvsem v ofenzivno plat, radi česar je imel napad zelo olajšano^ stališče. Poleg Pikica je bil prav dober še Slapar in tudi Ice se je danes dobro držal. Seveda, da z levo nogo ue zna streljati. Kljub visoki in zasluženi zmagi pa belo-zeleni niso zapustili najugodnejšega utiša, ker niso podali ravno prvorazredne igre. V prvem polčasu je bila njihova premoč sicer tolikšna, da nasprotnik sploh do sape ni prišel, v drugem pol; času, ko se je tudi Železničar malo skupaj w.el, pa je tudi Ilirija semtertje »plavala*. Ob hujšem nasprotniku bi belo-zeleni gotovo podali tudi drugačno igro. Maril)orski Železničar pa nI izpolnil naših nad. Mnogo več smo pričakovali od njega. Z njegovo zmago sicer ni nihče računal, Vendar se je splošno mislilo, da bo odpor-nejšL Kot bi izgubil vsako zaupanje sam Vase, tako je igral. Kakor je začel, tako je igral ves prvi polčas, in šele v drugi polovici se je toliko znašel in spomnil, da je treba igrati tudi z glavo, ne samo z nogami. Nesmiselnega nabijanja in mimomahanja je bilo več ko dovolj. Moštvo je napravilo utis kakor bi bili igralci prvič skupaj. Zato o kaki smiselni igri, o premišljenih akcijah ali kombinaciji sploh ne more biti govora. In kolikor je bilo podajanja, je bilo tako netočno, da je žoga običajno prišla nasprotniku na noge. Izredno slabo je bilo levo krilo, dočim je bilo desno še dokaj na mestu. Voljo so imeli ti fantje in tudi požrtvovalnosti jim ni manjkalo, toda ni šlo in v drugem polčasu se jim je še utrujenost precej poznala. Priznati pa se mora, da jih je spremljala tudi precejšnja smola. Zastre-Ijena enajstmetrovka in ena zrela situacija, ko se je žoga od prečke odbila v polje, sta zadosten dokaz, da bi žoga še dvakrat lahko našla pot v mrežo belo-zelenih. A kaj se hoče. Naj se potolažijo s tem, da se to ne dogaja samo njim, ampak vsem, ki igrajo nogomet. Komaj se je igra začela, močno pritiska Ilirija, kar seveda ne ostane brez posledic. V tretji minuti se nudi Pikiču prilika in žoga že sedi v mrežL 1:0 za Ilirijo. Premoč Ilirije stalno narašča in igra se samo na j>o-lovioi Železničarjev, v 14. minuti sledi korner proti Železničarju, ki ga pa Ilirija ne izrabi. Dve minuti nato se nudi zopet Pikiču prilika in žoga je že v mreži. Ta gol pa jo padel iz čistega offsida in ga sodnik ne bi smel priznati. Pikič ne miruje. Ze v 18. minuti pošlje tretjič žogo mimo vratarja Mariborčanov. V 33. minuti diktira sodnik korner proti Železničarju, minuto nato pa proti Iliriji, ki pa stanja ne spremenita Še isto minuto sledi prosti strel iz 11 m proti Iliriji, ki ga pa strelja Železničar Maliču v naročje. Pikič zaključi v 42. minuti serijo golov, ki jih je sam dal in postavi v prvem polčasu stanje 4:0. V drugi polovici postane igra sicer bolj odprta, a še vedno nezanimiva, V 2. in 4. minuti sledi korner proti Železničarju, v 5. pa proti Iliriji, a jih niti eni niti drugi niso mogli izkoristiti. V 20. minuti se razvije pred ilirijanskim golom ogorčena borba — Malič odbije, žoga gre zoi>et proti golu, se odbije od prečke, dokler ne gre končno preko prečke — in le sreči je pripisati, da ni šla žoga v mrežo belo-zelenih. V 22. minuti diktiranega kornerja proti Železničarju Ilirija zopet ni izrabila. Minuto nato postavi Slapar stanje 5:0 za svoje barve, v 27. minuti pa šc Doberlet enkrat potrese mrežo gostov in stanje se glasi 6:0 za Tlirijo. Korner protj Iliriji v 30. minuti rodi ponovni korner, ki Železničarjem nič ne koristi. V 33. minuti se je končno tudi Mariborčanom nasmejala sreča in v 6:1 se spremeni rezultat V 35. minut sledi korner proti Železničarjem in Doberlet ga z glavo spremeni v 7. gol za belo-zelene. V 42. minuti je še en korner proti Mariborčanom in v 43. minuti postavijo gostje s strelom na ilirijanski goi končno stanje 7:2. Sodil je g Nemec, ki je napravil več napak zlasti v presoji rok v škodo obeh strank. ILIRIJA B : KAMNIK 1:1 V predtekmi sta igrali ilirijamsko B moštvo in Kamnik, ki sta izvojevali le neodločen rezultat Prvenstvo II. razreda GRAFIKA : SLOVAN 2:2 (1:1) Danes popoldne sta se vršili na igrišču Slovana dve prvenstveni tekmi, ki sta bili obe prav zanimivi in so precej številni gledalci prav gotovo prišli na svoj račun. Kot prvi par sta nastopila Slovan in Grafika. Navzlic premoči Grafike se je prvi polčas končal 1:1. V drugem polčasu je Grafika kmalu dosegla vodilni gol, nakar je pritisnil Slovan in malo pred koncem z 11 metrovko izenačil. Igra je bila prav napeta in fair. — Sodil je g. Jordan. MLADIKA : MARS 2:1 (1-0) Kot drugi par sta nastopila Mars in Mladika. V tej igri je bila v prvem polčasu boljša Mladika ter zaključila prvi polčas z 1:0. V drugi polovici igre je Mars izenačil, a tik pred koncem je zabila Mladika zmagonosni gol ter tako proti vsemu pričakovanju odnesla obe točki. Sodil je g. Lukežič. SLOGA : KOROTAN 4:1 REKA : SVOBODA 6:1 (3:1) JADRAN : SLAVIJA 6:1 (2:1) Mariborski spori Maribor, 25. novembra. MARIBOR : HERMES (Ljubljana) 2:1 (1:1) Ljubljanski železničarji so morali kloniti pred močnejšim nasprotnikom. Igra v prvem polčasu razen ostrega tempa ni nudila ničesar, drugi polčas pa so belo-črni predvedli prav dobro igro in zasluženo zmagali. Goli so padli: v 23. minuti po lepi akciji levega krila Hermesa, 1:0; v 31. nnn. radi roke prisojena 11 metrovka, ki jo Dusko sigurno pretvori v gol, 1:1. V drugem polčasu v 15. min. po lepem prodoru desnega krila postavlja Miloš končni rezultat 2:1 za Maribor. Pri Mariboru je bil v obrambi odličen Najžer, Koren pa je svoje delo opravil solidno. Krilska vrsta je bila slabša kot običajno, desni krilec pa nemogoč. V napadu je padla v oči dobra in agilna igra Priverška, ki pa je razen v Duškotu našel lo malo opore. Od kril je bilo desno boljše. llermes ima par igralcev dobre kakovosti: Košenina, Klančnik, Kariš, Kos, dočim so drugi pokazali začetno igro. Sodnik Deržaj iz Ljubljane je imel igro sigurno v rokah. V predtekmi je kombinirano moštvo »Svobode« odpravilo slabo rezervo Maribora s 5:1. ★ Dopoldne sta Rapid in Svoboda izrabila prost termin ter povabila oba ptujska kluba k prijateljski tekmi. SK Rapid : SK Ptuj 7:0 (3:0) Sodnik Kopič. - SK Svoboda : SK Drava 5:3 (2:3). Sodnik Kager. BSK : Concordia 6:1 (2:1) Zagreb, 26. okt. nov. b. Z velikim zanimanjem so pričakovali današnjo tekmo med BSK in Concordio. Corcordia v začetku ni igrala slabo, vendar pa ie pozneje precej popustila in v premoč je stopil BSK. V prvem polčasu je bil rezultat 2:1 za BSK. V dragem polčaus je bila iirra mnogo bolj živahna in odprta. BSK-u se je posrečilo, da doseže y drugem polčasu še štiri gole, tako da je bil končen izid 6:1 za BSK. Tekma je bila sijajno obiskana. Sodil je g. Višnjič. Jugoslavija : Bask 3:2 (i : 2) Belgrad, 25. nov. b. Dane« je na igrišču Jugoslavije pred več kakor 3000 gledalci bila odigrana prijateljska nogometna tekma me«! Jugoslavijo in Baskom. Vreme je bilo sicer kras- Prenapolnjena bolnišnica Ljubljana, 25. nov. Razmere v ljubljanski bolnišnici postajajo vedno bolj obupne. Naval bolnikov na bolnišnico je izredno velik in mora bolnišnica odklanjati vse tuke, ki se morejo zdraviti doma. Bolnišnici primanjkuje samo sedaj, ko sprejema najbolj nevarno l>olne, okoli 100 postelj. Ako bi pa sprejela vse, ki se zatekajo, bi bilo potrebno več sto novih postelj. Število bolnikov, ki leže na tleh, raste od dnevu do dneva. Der-mntološiki oddelek ima 11. pr. 60 postelj in 100 bolnikov, to se pravi, da leži 4<) bolnikov nn tleh. Do zadnjega kotička napolnjen je kirurški oddelek. Isto velja za nevrološki oddelek in prav tako tudi za druge oddelke. Do danes je bolnišnica sprejela 21.500 bolnikov, to je mnogo več, kakor lani vse leto. Potrebo razširitve bolnišnice, oziroma razbremenitve postaja vedno bolj očitna. Pravijo: Ce v noge zebe, zebe v dušo Pa je tudi res neprijetno biti obut v mrzle in vlažne čevlje. Higienski vložek SUI'A o rani sul e čevije in nogavice, kar ie predpogoj za tonle in zdrave noge in za trajnost čevljev. • Še danes po SciTA vložke Nevarna nesreča na lovu Ljubljana, 25 nov. Ljubljanska bolnišnica je danes sprejela i5-lotnega delavčevega sina Stanka Ponikvarja iz Gornjega Golega. V ižanskih hribih so imeli lovci danes dopoldne velik lov. Ko je neki lovec streljal na zajca je zadel Ponikvarja in ga obstrelil v glavo in v trebuh. Deček je dobil snirtnonevnrne poškodbe ter so ga v bolnišnico prepeljali že skoraj umirajočega Za svetovno prvenstvo v rokoborbi V Berlinu sc vrše tekme za svetovno prvenstvo v rokoborbi. Naša slika nam knže trenotek iz borbe med Fincem Wichtoncnoin in Jugoslovanom Keršičem, v kateri je Finec v peti minuti premagal našega rojaka. Velika tatvina v Mariboru 35000 Dln no, toda igrišče je bilo vse razmočeno od dežja ter igra ni nudila posebnega užitka. V prvem polčasu se je igra končala z 2:1 za Bask, v drugem polčasu pa je bila Jugoslavija srečnejša in je spretni ScKulič zaključil igro s 3:2 v korist Jugoslavije. Sodil je zelo slabo g. Letič. * Subotica: žAK:Concordia 6:1; Sand:Subo-tiišiki športni klub 3:1 . Varaždin, 25. nov. b .Gradjanski:Slavija 3:1 (2:0). Zagreb, 25. nov. b. V Zagrebu je bilo danes odigranih veliko število prvenstvenih nogometnih tekem. Igralo je 10 klubov s 550 igralci na šestih igriščih. Zagrebški športniki ne pomnijo, da bi do sedaj kdaj igralo toliko igralcev na en dan. Čakovec, 25. nov. b. SK Celje:ČSK 1:1. Sestanek veslaških k'ubov Belgrad. 25. nov. b. Davi je bil v prostorih veslaškega kluba v Belgiadu sestanek veslaških klubov, na katerem se je pričela diskusija o novonastalem položaju ter se je govorilo o prenosu veslaške zveze v Belgrad. Ker delegati niso imeli pooblastila svojih klubov za tozadevno debato, je ostalo vprašanje odprto in se bo sklica! sestanek delegatov pozneje, da se to vprašanje končno reši. Jugoslovanska veslaška zveza je bila ustanovljena leta 1922 v Belgradu in na prošnjo Pelgrajčanov prenešena v Split. Po precejšnji kampanji pa je bil v preteklem letu prenesen njen sedež v Šibenik. Sedaj, po ostavki šibeniške uprave, vodi posle zveze predstavnik ministrstva za fizično vzgojo naroda. Burna skupščina Subotica, 25. nov. b. Danes je bila tu izredna skupščina subotiške nogometne podzveze, kjer „e večina članov podala ostavko. Na seji skupščine je bilo zastopanih 59 pooblastil. Na skupščini je prišlo na ostrih sporov med opozicijo, radi česar je morala intervenirati policija, ki je skupščino razpustila. Z zadevo se bo bavila v najkrajšem času JNZ._ Površnike, usnjene suknjiče, obleke itd. kupite najcenejše pri A. Prcsker, Sv. Petra cesta 14. Maribor, 25. novembra. V mariborski kriminalni kroniki že dolgo nimajo zabeležene tako velikopotezne tatvine, kakor je bila izvršena snoči. Neznanci so okradli tkalskega mojstra Stanislava Koružnjaka na Meljski cesti 85, ter odšli z bogatim plenom. Na lice mesta so bili še snoči poklicani policijski strokovnjaki, ter so prišli vodja kriminalnega oddelka g. Cajnko, daktiloskop Gro-bin s policijskim psom in več detektivov. Kako jc bila tatvina izvršena? Stanovanje tkalskega mojstra Koružnjaka sestoji iz sobe in kuhinje ter se nahaja v prvem nadstropju. Vhod je s hodnika v kuhinjo in od tam v spalnico. Vhodna vrata so zaklenjena s patentirano ključavnico, ki je vlomilec ni mogel odpreti. Zato je vtaknil med vrata močno dleto ali nekaj sličnega ter s silo dosegel, da se je zapah ključavnice zvil. Vrata iz kuhinje v spalnico niso bila zaklenjena. Brez ovire je prišel na ta način v sobo, odprl je s ključem, ki je tičal v vratih omare, predal v omari. V predalu je bila knjižica, ki jo je vlomilec odprl. Med listi knjižice so se presenečenemu nasmejali tisočaki in stotaki, vsega skupaj 35.000 dinarjev. 20.000 Din je bilo v tisočakih, 15.000 pa v stotakih. Knjižica je bila vložena med perilo v levem kotu predala. Ali je vlomilec dobro vedel za bogati zaklad, ali pa se je zadovoljil z nepričakovanim visokim plenom, skratka, ostalega perila v predalu ni več razmetaval. Sumljivo je tudi, da je puslil predale prve omare nedotaknjene prav tako predale v psilii in nočnih omaricah, čeravno je bilo tudi tam nekaj denarja. Koružnjak in njegova žena sta zaposlena v sosednji tovarni M. Rotzner, kjor sta popoldne delala. Okoli pol 17 je prišel domov v istem nadstropju stanujoči 17-letni Feliks Ter-šovec in opazil vhodna vrata Koružnjakovega stanovanja odprta. Poklical jc mnter in oba sta ugotovila vlom. Nato je stekel v Rosncrjevo tovarno in obvestil Koružnjaka, tn pa je takoj teli foniral po policijo. Kdo je vlomilec? Policija je takoj energično začela preiskovati. Prvo sled je našel policijski pes; vodila je iz sobe čez dvorišče na cesto in potem do ukradenih vhoda na dvorišče lesne industrije Drava, od tam pa kakih 200 m zadaj med nakopičenim lesom. Tam se je sled izgubila. Vodijo pa tam poti v Einspielerjevo ulico in pa na Meljski hrib. Daktiloskop Grobin pa je našel nekaj prstnih odtisov. Obenem je že sinoči aretirala policija dve osebi, o katerih sumijo, da so jim bile razmere pri Koružnjakovih dobro znane. Tatvina toliko vsote je vzbudila po mestu veliko pozornost. Oškodovanega Koružnjaka pa je težko prizadela, ker so mti dolgi prsti odnesli vse prihranke, ki sta jih z ženo v dolgoletnem napornem delu pridobila. Usodno ie bilo, da je kakor mnogi drugi, iz nezaupanja v denarne zavode hranil tolikšno vsoto doma čisto neza. varovano. Mariborski drobiž Zborovanje tekstilnega delavstva. Tukajšnja Jugoslovanska strokovna zveza je priredila v dvorani Zadružne gospodarske banke uspel sestanek tekstilnega delavstva. Na sestanku je poročal g. Kores o perečih delavskih vprašanjih zlasti o so-cijalni zakonodaji. Sestanek je bil dobro obiskan. Hlapec padel pod voz. V Kopališki ulici se je pripetila včeraj popoldne huda nesreča. Z dvo-vprežnim vozom je peljal skozi Kopališko ulico hlapec Emeršič Prane. Vajeti so se zapletle konjem med noge in ko jih je na vozu stoječ uravnaval, je izgubil ravnotežje ter padel med konja. K sreči sta se pametni živali takoj ustavili, da ga nista povozili. Kljub temu pa je Emeršič tako hudo poškodovan, da so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Smrtna kosa V bolnišnici je umrla zasebnica gospa Paskva Lettig. Dosegla je starost 74 let Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje! Pazite na svoje zdravje in na svojo obutev! TuriHti, lovci, siuurarjt tn vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlnž nem terenu ali v ,nenu naj uporabljajo mazilo HEVEAX, «a katero jamtmo. da na/iravi v h a ko obutev ne/iremofiljivo — Pobiti jo Je v vseh specijalnih trKoviuati ali pri Klavnem založniku: Lekarna Mr M Lcustek, Ljubljana, Resljeva cesta I. Za M'k1avža se Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih i<