GEOGRAFSKI OBZORNIK mestoma prevelika gostobesednost, postali pa bi pre- glednejši in bili bliže dijakovemu dojemanju. Prepri- čan sem, da bodo zaradi omenjenih odlik Shematski pregledi - Geografija našli čim prej svoje mesto v geografskih kabinetih in pri dijakih. ODPADEK NAJ NE BO SAMO ODPADEK Natalija Speh Na inštitutu za ekološke raziskave ERICo v Vele- nju že več let v sodelovanju z Medobčinsko zvezo pri- jateljev mladine izva ja jo projekte okol jskega izobraževanja za osnovnošolce nekdanje občine Velenje (danes M O Velenje, občine Šoštanj in obči- ne Šmartno ob Paki). V šestih razredih osnovnih šol letos že četrto leto poteka projekt »Odpadek naj ne bo samo odpadek«, ob zaključku projekta pa izide zbornik. Projekt je poi- menovala prva generacija sodelujočih šestošolcev. V začetku septembra 1999 je bila predstavljena zad- nja izdaja zbornika. V okviru projekta nastanejo pro- pagandni plakati, nagrajeni trije pa so bili v lanskem letu oblikovani v razglednice, ki so bile priložene k zbor- niku. V uvodnem nagovoru avtorica in urednica Mojca Zevart povabi vse, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja z naravo, da skupaj razmišljamo o okolju prijaznem življenju. Bralca vzpodbudi, da vsak posameznik lahko prispeva k ohranjanju in izboljšanju razmer v našem bivalnem in delovnem okolju, za katerega smo vsi odgovorni. Nadalje nas sooča z neizpodbitnimi dejstvi, da je človek le del naravnih ekosistemov Zem- lje in ne gospodar. In za ohranitev skupnega življenj- skega prostora je zelo pomemben način življenja, ki si ga izberemo. Prepriča nas z besedami »pločevin- ka se razkraja 200 let, plastična steklenica 400 let, žvečilni gumi se ne razgradi nikoli.« Razmišljanje oči- tajoče zaključi s Prešernovim verzom: »Prijatli, praša- mo vas, kam?« Bralca opominja, da se v državah J U S « i Evropske skupnosti letno zbere več kot 2 milijona ton strupenih odpadkov, kar ponazori z 2000 kilometrov dolgim vlakom oz. razdaljo med Koprom in Moskvo. »Kam bi ga 'parkirali' vi?« Ves čas s konkretnimi primeri iz vsakdanjega živ- ljenja poudarja, kako nujno je preprečiti oz. zmanj- šati nastajanje odpadkov. Predlaga znano formulo 4R (reduce, reuse, recycle, response) in jo prevedeno v for- mulo štirih P-jev (pomanjšaj, ponovno uporabi, prede- laj, preudari) podrobneje predstavi ter bralcem vseh starostnih kategorij približa na zelo poljuden način. Govori o različnih oblikah ravnanja in gospodarjenja z odpadki, med njimi o ločenem zbiranju, pomenu in možnostih ponovne uporabe odpadkov, ter učinkovi- tosti omenjenega načina zajemanja odpadkov, ki je odvisna od nas samih. Bralca seznani z različnimi vrsta- mi odpadkov ter ustreznem ravnanju z njimi (kompo- stiranje, sekundarne surovine, nevarni odpadki). V poglavju četrtega P-ja ponudi tudi kar nekaj prak- tičnih nasvetov, npr. pred nakupom: »Ali količina kupljenega odgovarja mojim potrebam? Se lahko popravi? Je kvalitetno, bo trajalo? Se lahko reciklira?« ali med kupovanjem samim: »Odkloni vrečke za majhne artikle! Ce že kupiš vrečko, jo vsaj večkrat upo- rabil«. Opozori, da izmed različnih vrst embalaž pri nas zaenkrat lahko predelamo in ponovno uporabi- mo samo steklenice. »Stran« ni nikjer! nas opomni avtorica v naslovu enega od zadnjih poglavij. Hoče povedati, da vreči smeti stran pomeni, da smo jih samo dali drugam. Veči- noma odpadki ne morejo izginiti, samo škodo dela- jo drugje. Tudi sežiganje lastnih odpadkov ni dobra rešitev. In še ena, morda prehuda resnica, pa vendar primerna za najbolj nedotakljive: »Odpadki so, kjer so ljudje. Ali morda celo: Odpadek je en sam, in to so ljudje.« S sloganom »Na svidenje. V lepšem jutri!« ob kon- cu priročnega zbornika zaključi avtorica, da je edi- na pot do uspeha obuditi v naše vsakdanje življenje načela okoljske etike. Tako jezik avtorice besedila kot spremljajoče ilustracije Urške Stropnik ter oblikovanje Roka Polesa so nenavadno privlačni. Tako približajo pomen varovanja našega življenjskega okolja še tako brezbrižnim. LJUBLJANA: GEOGRAFIJA MESTA Blaž Repe Sredi oktobra letošnjega leta se je odvijalo 18. zborovanje slovenskih geografov. Od leta 1952 naprej so se zborovanja odvijala v različnih sloven- skih mestih, pokrajinah in regijah: prvič v Kamniku, nato pa so si sledili Maribor, Murska Sobota, Porto- rož, Velenje, Novo mesto, Nova Gorica, Ravne na Koroškem (jugovzhodna Koroška), Rogaška Slatina (Vo- 2 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK glajnsko-Sotelska Slovenija), Tolmin-Bovec (Zgornje Posočje), Maribor (Mariborsko Podravje), Kranj-Bled (Gorenjska), Postojna (Notranjska), Dolenjske toplice (Dolenjska in Bela Krajina), Portorož (Primorje), Celje (Savinjska) in predzadnje Ptuj (spodnje Podravje s Prlekijo). V letošnjem jubilejnem letu 2000 je čast orga- nizacije zborovanja prvič pripadla Ljubljani. Rezultat letošnjega zborovanja je knjiga »Ljublja- na: Geografija mesta«, ki jo je izdal organizator zbo- rovanja, Ljubljansko geografsko društvo pri Založbi ZRC. Knjiga je zaključeno monografsko delo, kakr- šnega Ljubljana v takšni obliki in obsegu še ni bila deležna. Do sedaj je obstajalo precej monografskih del, ki pa so bila predvsem zgodovinskega, umetniš- ko-zgodovinskega, arhitekturnega ali poljudnega značaja. Ne moremo sicer trditi, da je bila Ljublja- na z raziskovalnogeografskega vidika zapostavljena, saj so jo proučevali številni domači in tuji posamez- niki, kot tudi vse geografske institucije in raziskoval- ne skupine. A kljub temu je manjkala tista pika na i, ki bi združila vsa spoznanja nalog, del, disertacij, razi- skav in projektov ter jih predstavila kot aktualno, samo- stojno, problemsko zasnovano in celovito geografsko celoto. Glavno vodilo letošnjega zborovanja so bili urba- nogeografski problemi in zato je v knjigi tej temi name- njeno tudi največ prostora, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so ostale vsebine zanemarjene. Knjiga »Ljubljana: Geografija mesta« je namreč razdeljena na tri po obsegu enakovredne sklope. Prvemu delu, ki nosi naslov Razvoj in zgradba mesta, dajejo pečat zgodovinska, kartografska in prebivalstvena tematika. Se posebej podrobno je opredeljena notranja (mor- fološka, funkcionalna, socialnogeografska) zgradba mesta. Na koncu so prikazane razvojne možnosti, s katerimi se bo morala soočiti Ljubljana kot glavno mesto in bodoče evropsko regijsko središče. Drugo, pretežno fizičnogeografsko poglavje »Oko- lje« začenja primer ene od možnih naravnih regiona- lizacij in tipizacij ljubljanske občine na podlagi reliefa, kamnin in rastja. Nato sov nadaljevanju pred- stavljeni še mestna klima in biotopi v Ljubljani ter nji- hova primerjava z biotopi v Mariboru. Tem trem pa sledijo bolj okoljske teme z vidika naravnih nesreč, kva- litete bivalnega okolja, (ne)sonaravnega razvoja, tal- ne vode in kmetovanja v rastlinjakih. Le to kot ena najbolj intenzivnih oblik kmetijstva, še posebej grozi ljubljanskim prstem in podtalnici. Slednje poglavje je tudi vez do zadnjega sklopa »Mesto in okolica«, ki pa je bolj regionalno in sintezno obarvano, saj prikazuje vezi med mestom in njego- vo suburbanizirano okolico, s katero je mesto neloč- ljivo povezano v živ organizem. Na slikovit način so opisane možnosti za razvoj kmetijstva, še podrobne- je pa dobimo vpogled v pridelavo v rastlinjakih. Poleg tega spoznamo rekreacijske navade Ljubljanča- nov tako pozimi kot poleti, prometno vlogo Ljubljane in njen javni potniški promet ter dnevno migracijo kot posledico dejstva, da je Ljubljana glavno zaposlitve- no središče za osrednjo Slovenijo. Seznam avtorjev, ki so napisali članke za mono- grafijo o Ljubljani, kaže na izrazito širino in interdis- ciplinarnost geografskega proučevanja. Tako lahko med avtorji prispevkov najdemo tako predstavnike študen- tov, kot člane vseh osrednjih geografskih institucij, sode- lavce Statističnega urada, Kmetijskega inštituta, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in mestne občine Ljubljana ter strokovnjake iz tujine. Knjiga časovno posega v preteklost do te mere, da postavi temelje in okvire za obravnavanje sodob- ne geografske problematike, ki je vsebinsko na prvem mestu. Tako držimo v rokah sodobno in aktualno delo, kar dokazujejo številne preglednice z najnovejšimi podatki o prebivalstvu, klimi, rabi tal, stanju okolja, kmetijskih površinah, prometu in drugem ter barvni dia- grami, grafikoni, slike in karte. Kljub omejenemu času in sredstvom, nam zanimi- vo branje popestrita tudi lično oblikovanje in obilica fotografij, na koncu pa je dodan še zares obsežen seznam literature, ki nas vodi do dodatnih virov infor- macij in hkrati opozarja na bogato zakladnico raz- položljivega znanja o našem glavnem mestu. Na koncu naj se naslonimo na uvodnik knjige Mila- na Orožna Adamiča, predsednika Zveze geografskih društev Slovenije, ki izraža upanje, da je ustvarjalcem knjige uspelo pripraviti zanimivo delo in odstreti šte- vilne poglede. Lahko mu zagotovimo, da so bili pri tem uspešni, saj je pričujoče delo res zanimivo, hkrati pa je mogoče v knjigi najti odgovore na številna pomemb- na vprašanja, povezana z našim glavnim mestom. NARAVOSLOVJE - ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI Miha Pavšek Pred nami je obsežen, za geografe še kako zani- miv naravoslovni priročnik, poln informacij o znans- tvenih spoznanjih, ki jih tolmači na razumljiv in privlačen način. Tovrstno podajanje znanja in pred- stavitev izbranih znanstvenih spoznanj je izredno težka naloga za vsakega urednika in prevajalca, hkra- ti pa tudi izjemen izziv. Knjiga je v izvirniku izšla pri založbi Dorling Kinderley Ltd iz Londona, v slovenš- čini pa jo je izdala Slovenska knjiga. Odlikuje jo boga- ta grafična oprema, na katero smo pri publikacijah te priznane angleške založbe sicer že navajeni. Razpon v knjigi obravnavane tematike je zelo širok, saj sega od atoma do vesolja, od radioaktivnosti do kozmeti- ke, od statične elektrike do televizije, od nastanka Zem- lje do vesoljskih postaj ter od prvih živih bitij do najnovejših prizadevanj za ohranjanje narave. Skrat- ka, pred nami je obilica geografsko zanimivega bra- 2 9