KALDDONT
Umetninarji so hoteli preceniti celotno vrednost zakladov, zbranih v windsorskem gradu. Dobili so takšne številke, da se človeku skoraj zvrti v glavi, če jih sliši: kdor bi hotel pokupiti vse te umetnine in dragotine, bi moral plačati svojih štirideset milijard dinarjev — če bi vobče bile na prodaj.
Sedemnajst dvoran za znamke
A windsorski grad ni edina palača, ki hrani bogastvo angleške vladarske rodbine. Sandrighamska palača morda z umetniško-zgodo-vinskega stališča ni tako zanimiva kakor windsorska, zato so pa v njej spravljene redkosti, kakršnih ves svet ne premore.
Pred vsem ima kralj Jurij V. tod svojo svetovno znano zbirko znamk; saj gotovo veste, da sedanji angleški vladar že dolgo slovi za navdušenega filatelista in odličnega veščaka. Najdragocenejše zasebne zbirke znamk, kakor Fer-rarijeva in Hindova, so prišle, ko so jih razprodajali, po večini v last angleškega kralja. Kjerkoli na svetu prirede kdaj razprodajo ali dražbo res dobrih znamk, ne manjka nikoli pooblaščencev neke odlične londonske tvrdke, ki vselej
zdravi,
lepi
zobje!
SARCOV
Sir Artur Henderson,
bivši angleški zunanji minister in predsednik razorožitvene konference, je v ponedeljek umrl, star
®ni2mski fcfinilt
■lUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	iB	Ti
Številka 42 Leto vil
Posamezna Številka po
2 Din
izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, lyrseva cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal stev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljana, 24. oktobra 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki Z'A dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
ženska voiiJUia
ficcu/Ua
.Preteklo nedeljo se je vršilo v Ljubljani zborovanje, kjer so razpravljali o nameravanem novem Volilnem zakonu in o tem, da bi ''Udi ženske morale dobiti vse pra-Vlce. ki jih imajo danes moški, Pred vsem aktivno in pasivno vo-juno pravico. Zborovanje se je vršijo v mestni zbornici ob veliki udeležbi.
»Družinski tednik« je posvetil toli važnemu vprašanju, ki je bilo
Y nedeljo na dnevnem redu, že več Člankov, vrhu tega je pa dal v svo-
»parlamentu« pod naslovom *Ali naj ženske dobe volilno pravico?« prostora vsem, ki so čutili Potrebo in željo, da izpregovore o tej stvari.
Prav tako kakor smo za razpravo o tem perečem ženskem vprašanju dali priložnost prav vsakomur, ne glede na stan in izobrazbo — prav tako bi radi danes iz-Pregovorili par besed o njem, dosledni svojim nazorom in v dobri Volji, da tudi mi pripomoremo k Ureditvi tega problema.
Mi, uredništvo, bralci in prijatelji družinskega tednika«, smo o tej stvari že povedali svojo sodbo. Da-?es naj ponovno razglasimo, da se štejemo med tiste, ki hočejo in so Pripravljeni pomagati ženski do tistih pravic in do takega položaja
V državni skupnosti, kakršen jim £re: da bodo ženske soodločale v državnem in samoupravnem gospodarstvu, t. j., da bodo smele voliti in voljene biti.
če bi hoteli govoriti o potrebi in upravičenosti te ženske zahteve, bi morah samo ponavljati, kar smo n>i in naši bralci in bralke že napisali. Važno se nam pa zdi nekaj drugega. Gibanje za žensko volilno Pravico in boj za njo do danes nista imela tiste oblike in obsega, kakor jima gre. V javnosti se o tem razmeroma malo piše; nedeljsko javno zborovanje je bila ena izmed radtiib. javnih manifestacij teh želj.
ženske so bile doslej premalo borbene, premalo organizirane in... Premalo složne.
Res da v ženskih organizacijah, na manjših sestankih in internih zborovanjih razpravljajo o tem zanje toli važnem problemu, toda v celoti ženske niti same niso doslej Zadosti na glas povedale svoje volje, niso organizirale svojih vrst in niso dovolj intenzivno propagirale Svoje ideje.
Ko smo v »Družinskem tedniku« objavili anketo »Ali naj ženske dobe volilno pravico«, smo se v uredništvu kar začudili, kako malo intelektualk je napisalo svoje mnenje. Zvečine so se odzvale Preproste ženske, nevajene pisanja, zato so pa poslale odlične odgovore, podprte s tehtnimi utemeljitvami; pokazale so vprav zavidanja Vredno bogastvo razsoje in bistrosti duha; brez fraz so utemeljile svojo željo, da dobe to pravico, ker je prav zanje živi jenskega pomena.
Prepričani smo, da bo poslej znalo naše ženstvo bolj nastopati za to, v čemer vidi svojo pravico, in da se bo zanjo tudi borilo. »Družinski tednik« spremlja to njegovo borbo s simpatijami in mu želi popoln uspeh.	Haka
Din 1000’- plačam
ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Blagovolite nemudoma poslati Vaše tako uspešno mazilo proti kurjim očesom Naš stari sosed si je odpravil 10 zastarelih. — Z odličnim spoštovanjem Šolske sestre, Gospodinjska šola, Mladika. Ptuj. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF COTIi. LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška «0a)
Kadar se princi rode
To in ono o angleški kraljevski rodbini
Zadnje tedne časniki pogoste omenjajo angleški dvor: pred kratkim je waleški princ potoval po Srednji Evropi, prejšnji teden je kentska vojvodinja dobila sinčka, prve dni novembra se pa glouce-strska vojvodinja omoži.
Kakšne običaje imajo na angleškem dvoru? Kako je urejeno nasledstvo? Zakaj je minister Simon prisostvoval prinčevemu rojstvu? Ali je angleški kralj bogat? Sama vprašanja, ki nam pridejo na jezik, ko beremo novice iz britanske kraljevske družine. Odgovore nanje boste brali v pričujočih vrsticah, povzetih po raznih angleških časopisih.
Nasledstvo na angleškem prestolu
Q. O. London, oktobra.
Fantek, ki ga je pred nekaj dnevi dobila vojvodina Kentska, je »šesti angleški gentleman« in zavzema sedmo mesto med tistimi, ki utegnejo priti za kraljem Jurijem V. na angleški prestol.
Angleški prestolonaslednik je princ Waleški, najstarši sin sedanjega angleškega kralja Jurija V. če se ne poroči in ne bo imel naslednikov, bo vsega vkup devet princev in princes glavnega kolena, ki bi mogli kdaj zasesti angleški prestol. Sin vojvode Kentskega je med njimi na sedmem mestu.
Prvi med njimi je, kakor smo že omenili, waleški pirinc in za njim njegovi morebitni potomci. Potlej pride vojvoda Yorški in njegovi otroci, za njim pa vojvoda Gloucestrski in njegovi morebitni potomci.
Zakon o angleškem nasledstvu je vtelešena logika. Prestol podeduje zmerom najstarejši sin. Ako le-ta umre pred svojim očetom, pa zapusti potomca, postane le-ta prestolonaslednik, naj bo že deček ali deklica, če kralj preživi svojega najstaršega sina, le-ta pa nima nobenega dediča, postane prestolonaslednik in morebitni bodoči vladar drugi kraljev sin ali pa njegovi otroci — in tako dalje, do najmlajšega sinu. Ce sinov ni in tudi ne moških potomcev kraljevih sinov, postane prestolona-slednica najstarša hči, in tako dalje.
Kraljica Viktorija je prišla na prestol pred svojimi strici, ker je bila hči vojvode Kentskega, starejšega sinu kralja Jurija III. Ko se je rodila, je bila bodoča kraljica — prav tako kakor danes sin kentskega vojvode — na sedmem mestu med princi, ki bi utegnili priti na vrsto za zasedbo prestola.
V nasprotju z večino drugih držav torej na Angleškem ženske niso izključene od nasledstva na prestolu.
Zato imata obe hčeri vojvode Yorškega, drugega sinu kralja Jurija, princesi Elizabeta in Margaret Rose, prednost pred sinom kentskega vojvoda. Toda če bi vojvoda in vojvodinja Yorška kdaj dobila sinu, bi le-ta imel kot moški prednost pred svojima starejšima sestrama.
Zato bi pa po drugi strani sin kentskega vojvode prej prišel na vrsto kakor princesa Mary; njen mož lord Harewood bi imel naslov »princa-consorta«, to je prin-ca-moža, ki nima kraljevske oblasti. Njemu bi sledil njegov sin, mali lord Lascelles.
Ge pride za sedanjim kraljem Jurijem V. na angleški prestol sedanji prestolonaslednik — šaleški princ — bo to prvi samski kralj na angleškem prestolu v zadnjih 400 letih.
Naj navedemo vseh sedanjih devet direktnih možnih naslednikov na angleškem prestolu;
1. waleški princ, star 41 let;
2. vojvoda Yorški, star 39 let;
3. princesa Elizabeta, stara devet let;	i
Vojvoda Kentski in njegova žena, nekdanja grška princesa Marina
4. princesa Margaret Rose, stara 5 let;
5. vojvoda Gloucestrski, star 35 let;
6. vojvoda Kentski, star 32 let;
7. sin vojvode Kentskega, ki se je pravkar rodil;
8. kraljevska princesa (hči kralja Jurija), stara 38 let;
9. lord Lascelles, star 12 let.
če bo gloucestrski vojvoda, ki
se v kratkem poroči z lady Aliče Scottovo, imel otroke, bodo imeli večjo pravico do prestola, kakor vojvoda Kentski in njegovi otroci.
(»Daily Express«)
Bogastvo angleškega kralja
P. L London, oktobra.
Ali je angleški kralj Jurij bogat ali siromašen — seveda le v primeri z drugimi kronanimi glavami?
Na vprašanje, ali naj uvrstimo kralja, ki gospodari dobri četrtini sveta, med najbogatejše vladarje na svetu, res ni lahko odgovoriti. Po njegovih letnih dohodkih ga pač ne bi mogli imenovati sodobnega Kreza. Zakaj v njegovi lastni državi bi našli nekaj tucatov ljudi, ki se lahko postavijo s prav tolikšnimi, če ne celo večjimi dohodki kakor on. In vendar razpolaga angleški kralj, če štejemo zraven še njegovo zasebno imetje in neprecenljivi rodbinski zaklad, s premoženjem, kakršnega pač ne
premore noben drugi vladar na ,svetu.
i
Sedem vaz, ki niso na prodaj niti za pol milijarde!
že v gradu Windsorju, poletni ; rezidenci kraljevske družine, so ! spravljene neprecenljive dragocenosti. Naj omenimo samo ono znamenito sedmorico prekrasnih vaz, na katere ni kraljevski graščak nič manj ponosen kakor njegovi podaniki. Ko so se pred nekaj časa razširili glasovi, da je britanski dvor zašel v trenutno denarno zadrego, se je koj oglasil znan ameriški zbiralec umetnin in ponudil za teh sedem vaz deset milijonov dolarjev (okoli pet sto milijonov dinarjev). Toda vzlic velemamlji-vi ponudbi so Američanu sporočili, da windsorske vaze tudi za tolikšno pravljično vsoto niso naprodaj.
Dragulji, vredni dvanajst milijard
Nič manj dragocen ni kamin, izdelan iz suhega zlata in težak več sto kil; strokovnjaki ga cenijo na pet milijonov funtov (več ko eno milijardo dinarjev).
Neprecenljive vrednosti je tudi zbirka draguljev kraljevske rodbine, pred vsem njeni čudoviti demanti. Zbirko cenijo na dvanajst milijard dinarjev! Med dragimi kamni, ki jih je angleški kralj dobil v dar, je tudi največji demant sveta »Cullinan«. Ko so ga našli v Južni Afriki, so ga-na.gelo. nrigi-nalen način prepeljali v London: zamotali so ga v navaden zavitek in ga brez posebne opreznosti oddali na pošto in odpremili — obenem so pa napravili ponaredbo tega demanta in jo pod strogim nadzorstvom poslali po morju v London, hoteč tako odvrniti pozornost od pravega dragulja.
Med dragotinami angleškega vladarskega doma je ena izmed najznamenitejših biserna verižica, ki pač nima 'para na svetu, tako krasna je: podaril jo je bil nepalski maharadža angleški kraljici. Cenijo jo na svojih štiri in dvajset milijonov dinarjev.
Zlata miza Henrika VIII.
Posebno dragocena zbirka je zlato namizno posodje za šestdeset ljudi; pravijo, da spada že stoletja med najdragocenejše dragotine angleškega kraljevskega doma. Iz tega posodja je jedel pro-sluli kralj Henrik VIII. s svojo vsakokratno ženo; naši bralci vedo, da je več teh žena moralo pozneje pustiti glavo pod krvnikovo sekiro. Vrednost tega pribora je neprecenljiva — ne samo zaradi žlahtnosti materiala, temveč tudi zaradi zgodovinskih spominov, ki so združeni z njim, in naposled zaradi čudovite umetniške izdela-
72 let.
zdraže najdragocenejše redkosti. Nobena skrivnost ni, da ti pooblaščenci po navadi kupujejo po naročilu angleškega kralja.
Kako obsežna je ta zbirka Jurija V., dokazuje že to, da je spravljena v nič manj ko 17 dvoranah. Poznavalci jo cenijo na svojih štiri sto milijonov dinarjev.
Kraljeve lovske trofeje
Sandringhamska palača pa hrani še drugo znamenitost: športne trofeje angleškega kralja. V celi vrsti dvoran so postavljene plakete, pokali, kipci in kolajne, ki si jih je priboril vladar v svojih mlajših letih. Saj je sfcoraj ni športne panoge, kjer se ne bi bil sedanji britanski kralj kdaj pomeril. Se pred par leti ne je z lastno jahto udeleževal velikih jadr-nišklh regat.
Kajpak štejejo poznavalci tudi te športne redkosti med dragocene redkosti.
Da ne bo podtaknitve
Q. O. London, oktobra.
Časniki so poročali, da je pri porodu vojvodinje Kentske bedel v hiši do ranega jutra britanski notranji minister sir John Simon. Ta običaj sega nazaj tja v sedemnajsto stoletje.
Zakaj je na angleškem dvoru taka navada?
Ko se je kralju Jakobu II. in Mariji Modenski rodil leta 1688. sin, ni bilo zoper tedanje šege pri porodu nobenega državnega dostojanstvenika. Zato so o tem sinu in poznejšem pretendentu na angleški prestol šušljali vse mogoče reči in na glas izražali dvome o njegovi legitimnosti. (Sinu je bilo ime Jakob Stuart in je v zgodovini znan pod imenom »Pretendenta« in »Viteza sv. Jurija«; skušal se je večkrat polastiti angleškega prestola, pa se mu je vselej izjalovilo.)
Od tistih dob prisostvuje pri rojstvu slehernega novega člana kraljevske rodbine britanski notranji minister. (»Morningpost«)
so
Najmanjši časopis na svetu
A. W. Pariz, oktobra.
Potrpežljivi iskalci so pred kratkim dognali, kateri časnik na svetu ima najmanjšo obliko. Imenuje se »Vestnik vsakdanjih dogodkov morske ožine Torres«. Tiskajo ga na otoku Četrtku med severno Avstralijo in Novo Gvinejo in obsega en sam list oblike 12 palcev X 9, to je okoli 32X24 cm.
Katera je pa n a j v e č j a knjiga na svetu? Tudi to so izteknili. Spravljeno imajo v dunajskem dominikanskem samostanu. Imenuje se »Register dominikancev«; vanj zapisujejo življenjepise vseh članov dunajskega dominikanskega reda. Knjiga je visoka 120 cm in široka 95 cm. Pisati so jo začeli leta 1424 in sproti vpisujejo vanjo vse nove redovnike. Zato seveda debelost registra od leta do leta narašča.	(»Intran«^
Celo življenje
Ne samo moč, tudi spretnost
ustvarja športne rekorde
Zanimivo razmišljanje angleškega lleta o lovu za rekordi In o njihovih mejah
V	»Družinskem tedniku« smo pred kratkim priobčili anketo o smislu in pomenu sodobnega športa. Morda bo zato naše bralce zanimalo, kaj sodijo o tehnični strani tega vprašanja, namreč o športnih rekordih in njihovih mejah, v domovini športa, to je na Angleškem.
Pričujoči velezanimivi članek, ki obravnava to vprašanje, posnemamo iz uglednega angleškega časnika »Manchester-Guardiana«.
Petnajst svetovnih rekordov iz lahke atletike smo doživeli lansko leto. Številka je povprečna, ni posebno velika, ne majhna; samo leta olimpijad nam prineso daljše sezname novih rekordov. Nastane pa vprašanje: ali pojde dolgo tako dalje? Ali se da čas še bolj skrajšati? Ali bodo razdalje rasle v neskončnost? Ali mar niso človeku narisane meje, čez katere noben smrtnik ne bo mogel?
Pri vsakem atletskem uspehu Igrata vlogo dva bistvena činite-lja: telesna moč in spretnost. Atletova moč ima svoje meje; postavili so jih fiziološki zakoni. Profesor A. V. Hill in drugi učenjaki so Izmerili delo, ki ga zmore človeško telo, preden preseže poraba kisika količino vdihljaja. To maksimalno delo se ne more stopnjevati — ra-jten z razvojem (evolucijo) telesnih sposobnost; to gre pa zelo po-časl. Zadnjih sto let se ni človeška sposobnost za tek skoraj nič izpremenila, in tudi v bodočih sto letih ni pričakovati pomembnega zboljšanja. Ostane torej samo en Člnitelj, ki utegne nekoliko popraviti od narave dane okoliščine: način treninga in spretnost pri izvedbi (temu pravimo v športnem jeziku stil).	a
Razmerje med silo in spretnostjo je različno in odvisno od tega, sa katero panogo gre. Tako na primer smemo reči, da dolguje tekač na 10 milj •/»• zahvale za uspeh svoji sili, pri prvaku skoka ob palici gre pa 8/,„ uspeha na rovaš njegove spretnosti. Lepi stil je pri teku (razen pri sprintu, to je naglem teku na kratke proge) tako naravna reč, da nobenemu nadarjenemu tekaču ni treba vedeti
o	njem več ko enega ali dva preprosta elementa; mnogo tekačev se ga sploh ni nikoli učilo v pravem pomenu besede (trening je nekaj docela drugega). Zato tu ni opažati bogve kakega napredka od enega rodu do drugega; če pogledate seznam te vrste rekordov, boste videli, da se skoraj ne premaknejo z mesta.
Evo vam par poučnih številk o rekordih amaterskih tekačev:
metrov 1914	1934	zboljš.v*/«
100	10"	9.5"	3
400	47.4"	46.2"	2.5
800 T52.2"	1'48.8"	2
1.500 S'58"	3'51"	3
Celo rekord teka na 1 miljo, ki sa že od nekdaj najbolj naskakujejo, se je v dvajsetih letih popravil samo za	3 */•.	In	se	to
skromno zboljšanje gre na rovaš bolj ali manj slučaj nostnih okoliščin in ni toliko zasluga večje sposobnosti športnikov: tekmovalcev je več kakor pred vojno (sami veste, da človek tem več pokaže, čim več ima tekmecev), tekmovališča so v boljšem stanju, trening je smotrenejši in taktika spretnejša.
Zboljšanje rekordov je v znatni meri tudi posledica povečanja izbere: zadnja leta so stopili na plan Japonci, za njimi prihajajo Rusi in ne bo dolgo, ko bomo srečali med tekmovalci tudi afriške črnce, ki danes tako rekoč niti ne vedo, kaj je šport.
Izpopolnitev tekmovališč je ustvarila marsikateri rekord, toda dosti dalje na tem področju ne bomo več prišli. Trening atletov je danes nekoliko bolj znanstven kakor pred vojno, ker obvladujejo sedanji trenerji več teorije kakor njihovi predniki. Toda nič ne dokazuje, da bi treniranje ustvarilo kakšne prijemljive spremembe v atletovem telesu. Vrhu tega je profesor Hill dokazal, da rase velikost energije, ki jo atlet porabi, s kvadratom hitrosti, to se pravi: za dvakrat večjo hitrost je treba štirikrat večje energije, za trikratno hitrost devetkrat več, za štirikratno šestnajstkrat več kakor za prvotno hitrost. Z drugimi, še na-zornejšimi besedami:	tekač,	ki
preteče prve četrt milje s hitrostjo 9 milj na uro, druge četrt pa s hitrostjo 7 milj, porabi več energije kakor tekač, ki teče ves čas s povprečno hitrostjo 8 milj na uro. Ta teorija o enakomernosti teka, ki jo je najbolje dokazal veliki finski tekač Nurmi, je mnogo pripomogla k zboljšanju časov.
Zdi se torej, da je dobe svetovnih rekorde v za dolge in srednje dolge.teke konec. Druga je pa s sprintom (tek na kratke proge). Kadar človek teče na 100 metrov, se mu ni bati, da bi izčrpal vso energijo; glavno je, da pride čim prej v čim hitrejši tek. Celo najboljši sprinterji izgube skoraj celo sekundo pri startu in dosežejo naj-večjo hitrost šele nekako po 60 metrih. Tu bi se tedaj še dali doseči boljši uspehi.
Dajmo spet besedo številkam:
VleyujjU f t'0fe Hbcp
Na j večji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge.
Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice.
Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa.
Obižiite, našo- pedikuM
V	posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge.
Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo.
Postrižemo Vam zarastle nohte.
Pedikiranje stane Din 6'—.
Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog.
Masaža nog stane Din 4’—.
Posetite nas, prepričajte se sami.
i
Ljubljana, šelenburgova 7
Lepi Heleni je bilo 48 let...
...ko se je grški junak Pariš zaljubil vanjo
Ali se mora ženska v zrelejših letih res zmerom umakniti mlajši? Zgodovina pravi, da ne!
Dlake.
cenjene dame!
na licu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vara lepoto, eleganco in sramežljivost.
»Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseh nepotrebnih dlak.
Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vara žal. Dobi se ali po pošti pošlje:
1 steklenica za Din 10'— (predplačilo), oa povzetje 18'—, dve Din 28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF C0TII. UUBUANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10a)
Skok v daljavo 1. 1914. 7.683 m,
1.	1934. 8.325 m, zboljšanje 5%, skok ob palici (1914) 4.161 m, (1934) 4.491 m (9 %), met diska (1914) 48.921 m, (1934) 54.723 m (10%), met krogle (1914) 16.320 m, (1934) 18.210 m (12%), met kopja (1914) 65.282 m, (1934) 80.322 m (23%).
Za ves ta napredek se imamo doslej največ zahvaliti izkustvom; nešteto primerov to dokazuje.
V	sprintu smemo torej pričakovati prihodnja leta še precej svetovnih rekordov.	L.	o.
lam, kjer je poštenost doma
(R. K.) Poštenost severnjakov je postala že kar prislovična — in ne po krivem. Na južnem Švedskem in na Finskem ne poznajo ključavnice na hišnih vratih, še v samotnih krajih ne. V Kjobenhav-nu na Danskem lahko položiš denar na cesto in greš mirne vesti spat; drugi dan ga boš dobil nedotaknjenega na istem mestu.
če prideš v dansko prestolnico, se boš čudil, ko boš videl, koliko časopisnih stojnic stoji praznih, brez prodajalca. Lastnik gre brez skrbi domov na kosilo, popije kavo in leže za urico ali dve na kanape — med tem se pa v njegovi stojnici zbira denar za prodane časnike. Zvečer vzame blagajno domov in nikoli mu ne bo šlo z računi navzkriž.
Na Kraljevem trgu v Kjoben-havnu stoji cvetličarna s temle napisom na vratih:	»Postrezi si
sam!« Na mizi leži cenik in ljudje prihajajo, si izberejo cvetlice, plačajo, si celo sami odštejejo drobiž iz blagajne, če plačajo z debelim denarjem — in nikdar ne manjka niti enega oera.
če gospodinja nima drobiža za mlekarico, ki pripelje zgodaj zjutraj mleko v mesto, ji položi zraven steklenice kar celo krono. Saj ve, da jo bo mlekarica zmenjala in da se ne bo živ krst doteknil drobiža.
V	Oslu na Norveškem ni nič nenavadnega, če zagleda sprehajalec velik bankovec v parku na tleh. še kamen bo položil nanj, da ga veter ne odnese, samo da ga bo lastnik laže našel.
č. I. Pariz, oktobra.
Prepogosto je slišati iz ust štiridesetletne ženske žalostno tožbo: »Stara sem!«
Tako podcenjevanje leži časih ko mora na ženski duši.
Ali je mar prav tožiti in pretakati solze za — mladostjo?
Ne, in še enkrat ne! Poglejmo samo malce v zgodovino, pobrskajmo tam za slavnimi in velikimi ženskami, pa bomo videli, da je res tako. Sreča ne šteje let, a tudi ljubezen ni zgolj pravica mladih.
Kaj piše zgodovina
Lepi Heleni je bilo baje že 48 let, ko jo je Pariš ugrabil, da je prišlo do trojanske vojne. Kajpada je od tistih dob preteklo že toliko vode, da je resnico težko pribiti, bržčas bo pa držalo, če primerjamo kesnejše zgodovinske podatke.
Starogrški državnik Periklej se je oženil z A s p a z i j o , ko ji je bilo 35 let; torej v letih, ko se njega dni ženske niso možile, pač pa je današnji dan zakon v teh letih nekaj navadnega. In vendar je Aspazija slovela takrat za naj lepšo žensko na Grškem, tako da niti štirje križi niso škodili njeni lepoti.
Antonij je postal žrtev svoje ljubezni, ko je bilo Kleopatri štirideset let. Diana iz P o i -tiersa je s 36 leti vjela v svoje mreže 18 let mlajšega kralja Henrika n.; a Ani Avstrijski so prisodili prvo mesto med evropskimi lepoticami, ko je bila že 38 let stara, štiri leta kasneje je pa postala Mazarinova prijateljica.
Ludovik XIV. si je izbral za ljubico 43-letno markizo de M a i n -t e n o n. Njene slike izpod čopiča največjih slikarjev takratne dobe zgovorno pričajo o njeni lepoti. Markiza pa ni s svojo mikavnostjo samo kralja podjarmila, temveč tako rekoč vso Francijo. Let ji ni živ krst sponašal.
Večno mlada Mistinguette
Ninon de Lenclos je s sedemdesetimi leti imela cel roj oboževalcev; starost ni prav nič vplivala na njeno dobro voljo in na njeno
ianka Baradi
11.	Kue Auher, PARIŠ <9e)
Odpretnlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji. Franciji. Holan diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles: Holandija: št 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94. Pariš; Luxem-burg: šL 5967, Luxemhurg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
živahnost. Bila je lepa ko raz-cvela roža. Francoska igralka Marsova je s 45 leti očarala ves Pariz. V Charlotti v. S t e i n je videl sedem let mlajši Goethe ideal ženske. Takrat ji je bilo 34 let — bila je pa tudi v resnici najbolj gosposka in najljubkejša dvorjan-ka v Weimaru. Chopin, slavni poljski skladatelj, se je v Parizu zaljubil v 35 let staro George S a n -d o v o.
Ali ni zanimivo, da so bile vse te slavne ženske hudo čez trideset?...
Pariška revijska zvezda M i -stinguette, ki jo še danes obožujejo in ji dvore, se je že pred davnim, davnim časom srečala z Abrahamom. Ni dolgo tega, ko je sama ponosno priznala, da jih ima že 65 — a gotovo veste, da ženska nikoli vseh let ne prizna...
Fotografski dokaz
L. Z. Newyork, oktobra.
Hladnokrven soprog je nedvomno Anglež Jim Downy iz Newyorka. Mož ima, to se pravi, je imel ženo, ki je malo preveč rada pogledala po zastavnih gospodičih.
Zadnjič sta se peljala v New-orleans na izlet. Tam sta si najela taksi, da si ogledata mesto, šofer, lep in mlad korenjak, jima je razkazal znamenitosti in se je prišel še drugo jutro ponujat, da ju popelje v okolico. Zakonca sta pristala.
Tako so se vsi trije odpeljali do nekega romantičnega mesteca nekaj kilometrov iz Neworleansa. Tam je mož izstopil in šel v trgovino kupovat razglednic, da jih bo pisal svojim znancem. Ko se je odpravljal nazaj, je mahoma obstal: zagledal je svojo ženo v šoferjevem objemu.
Mister Downy pa ni zagnal krika. Mirno, kakor da se njega nič ne tiče, je vzel iz žepa fotografski aparat in ga naravnal na nezvesto ženo in šoferja in pritisnil. Onadva sta bila tako zaverovana drug v drugega, da ga še opazila nista. Potlej je mister Downy spravil aparat spet v žep in glasno stopaje zavil proti avtomobilu, kakor da bi bil šele takrat prišel.
še tisti večer se je prijavil na policiji, položil na mizo fotografski dokaz ženine iznevere. izposloval ločitev... in se vrnil sam v Newyork.
Aluminijaste dopisnice
Te dni je angleška poštna uprava dala v promet aluminijaste dopisnice. Za zdaj gre samo za poskus; ker je pa izdelava takih dopisnic zelo poceni (kajpada so silno tenke) in se tudi po dolgih vožnjah in premetavanju sem in tja ne zmečkajo, je prav verjetno, da ne bo ostalo samo pri poskusu.
Pripomniti velja, da se dado aluminijaste razglednice tiskati v več barvah, pišeš pa nanje lahko ne samo s črnilom, nego tudi s svinčnikom; porabne so celo za strojepis.	T.	z.
Njena »nevera
Francoski neplaal
Claude Gevel
Pravkar sem se svojemu možu Izneverila.
Saj nisem prva, ki sem to storila... toda jaz sem to prvič storila.
Tebi, dragi, se zdi to vsakdanje... Zame pa ni kar si bodi... Zdaj nisem več »poštena« iena... Pray lahko bi še bila, kakor Jih je na tisoče drugih... Zvesto srce imam in moja du-Aa ni vihrava. Da se je to zgodilo... tega ni samo tvoja zapeljivost kriva... Vse polno ugodnih okoliščin tl je pomagalo, kakor je to že navada v življenju...
In — moj mož? Nihče me ne •ill, da bi se opravičila... Ob tej uri ml Je samo do tega, da do-Aenem vzrok svoje iznevere. Kdaj in zakaj se je porodila ta misel v meni? Zakaj, vsaka stvar ima svoj začetek. In če bi vse one nezveste žene pobrskale v svojem spominu, da bi našle vzrok za svojo nezvestobo, bi iz njihovih zgodb lahko kdo spisal
knjigo naukov za mladoporoče-ne. Moja zgodba je taka:
Kakšnih osemnajst mesecev sva bila poročena. Osemnajst mesecev, ki sva jih preživela v sreči in zadovoljstvu. Možu sem bila strojepiska, tajnica sem mu bila, zjutraj sem ga spremljala v pisarno, opoldne sem prihajala ponj, na potovanju sem sedela poleg njega v avtomobilu, na vlaku... Najine počitnice so bile sanje... sanje od jutra do večera.
Bilo je v drugem letu najinega zakona, ko se je zgodilo... Na počitnicah sva bila; najela sva si majhno ribiško kočo, kuhala sva, pomivala posodo, prala perilo... Dan pred najinim odhodom Je dobil Gira — tako sem ga klicala — brzojavko, še tisti popoldan se je moral z brzcem odpeljati v Pariz. Jaz sem morala seveda še ostati, zakaj hiša, vrtiček in prtljaga so bili še v neredu. Takrat sva se prvikrat ločila! Joj, kako tesno mi je bilo pri duši, ko sem spremila Giro na kolodvor! Noč mi je minila brez snania, od nestrpnosti
sem skoraj skoprnela. Na vse zgodaj sem se odpeljala še jaz. Nič me ni zanimala pokrajina, prav nič sopotniki! Samo nuj sem mislila, ki me bo pričakoval na peronu in me bo stisnil na prsi...
Nenadoma je vlak sunkoma obstal. Kakor žoga sem priletela gospodu, sedečemu mojemu sedežu nasproti, v naročje. Kako se je revež prestrašil! Kovčegi so popadali iz mrež... šipe so zarožljale... ljudje so zavpili... Stroj je bil skočil s tira in se zaril kakor krt z glavo v zemljo. Nič se ni bilo hudega zgodilo. Toda preden bodo delavci popravili progo, preden bo prosta druga lokomotiva, bodo minile najmanj tri ure; tako so nas tolažili sprevodniki. Namestu da bi bili že o pol desetih v Parizu, bomo pač šele okrog pol enih!
Nesreča se je zgodila na odprti progi. Daleč naokoli ni bilo čuvajnice, nikjer telefona, nikjer brzojava. Ali bom še dobila svojega Giro? In mračilo se je tudi že. Vsa obupana sem se zjokala v nustem kotičku svo-
,,Najboljši Dr.OETKER-ja so preparati"! [ kdor jih pokusi, trdi vsaki.
j ega oddelka. Eno edino željo sem imela: sama bi bila rada, da bi mislila nanj, na Giro, na njegov nemir, na vse one pretirane glasove, ki krožijo po pariški postaji in ga razburjajo. Znočilo se je — in zdajci se je pričel vlak počasi premikati. V duhu sem videla prazen peron in na njem Giro, kako teka sem in tja.
Naposled so se vendar zasvetile mestne luči. Vlak je počasi in dostojanstveno privozil v postajno lopo. že od daleč sem zagledala Giro; prisrčno in zmagoslavno sem mu kriknila z okna: »Tu sem!« Moj klic se je izgubil v ropotu in sopihanju lokomotive.
Vendar že! Kakor brez uma sem se zagnala Giri v naročje. »Ubožec, moj ljubi, povej... strašno hudo ti je moralo biti v tej negotovosti, cele dolge tri ure... kaj si si le mislil?«
»Ob četrt na deseto sem prišel,« je odgovoril Gira, »no, in ko so mi povedali, da ima vlak tri ure zamude, sem šel tu nasproti postaje v kino... Kaj sem pa hotel? Tako mi je vsaj čas .prijetno minil...«
... Vidiš, dragi, zato si nocoj ti moj ljubček...
Reklama na Broadwayu
Ameriška dogodivščina
Mister C. W. Brown, šef reklame v tovarni lepotil, je vz-dihovaje sedel za pisalno mizo. Deset dni je bil na dopustu in se je ko martinček grel na žarkem solncu Kalifornije, zato ni čudo, da mu danes delo ni šlo izpod rok. A treba se bo spet privaditi dolgočasnemu vsakdanjemu delu!
Zdajci je vstopil ravnatelj.
»Veseli me, da ste spet tu, mister Brown,« je dejal, »za našo novo kremo ,Snegolin‘ se morava pri priči pobrigati. Prodaja je tako padla, da je joj. Menda zato, ker ne delamo nič reklame. Jutri zjutraj želim brati v vseh jutranjikih reklamo. Najmanj četrt strani je mora biti. Potrudite se, Brown, da vam bo prišlo kaj pametnega na um, kaj pametnega, predvsem pa originalnega!«
«
C. W. Brown je grizel svinčnik. Slavo ,Snegolinu‘ je bil že zdavnaj izpel, ničesar novega se
Kaj beremo in slišimo drugod fo-hoči
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Izvir besede »tank«
(J. K.) Ta beseda je doma na Angleškem. Zdaj, v času vojne v Abesiniji, pač ne mine dan, da je T*e bi srečali v časniških poročilih in v uradnih komunikejih s fronte- Zalo utegne zanimati, kakšnega izvira je prav za prav.
V prvotnem pomenu je tank navadna posoda; saj jo tudi pri nas rabimo, zlasti v avtomobilisti-ki (bencinski tank). A v kakšni zyezi naj bo posoda z modernim oklopnim napadalnim avtomobilom?
V »Frankfurter Zeitungi« beremo razlago za to: Ko se je to orožje pojavilo prvič v svetovni ''?jni, so ga Angleži samo zato, da “i speljali nemške vohune, krstili *a »bencinsko posodo«, t. j. tank. *n ta označba je ostala do danes.
Po drugi, verjetnejši razlagi pa «vira beseda od izumiteljevega nnena. Prvi tank je namreč napravil angleški inženjer Tom Tank Burral.
Čast taki pošti!
K. K. Praga, oktobra. Primarij bolnišnice za pljučno bolne v Cvikovu je dobil ondan od Pošte to-le obvestilo:
»Vaša ekspresna pošiljka z dne *• t. m. je bila premalo frankira-na. Ker je šlo za krvno preizkušnjo in bi se sicer pokvarila, smo manjkajočo poštnino sami dodali.«
Dokaz, da uradniki niso povsod samo suhi in neizprosni birokrati.
Skrivnostni partner
E. P. Pariz, oktobra Slavni francoski kipar Jules Desbois ni dosti hodil v družbo; edina zabava mu je bila biljard. Igrat ga je hodil v neko majhno Predmestno kavarno. Tam se je seznanil z nekim gostom, ki mu le bil biljard takisto najljubša igra; tako sta ga igrala časih po cele ure.
.Vsako leto se je nekajkrat zgodilo, da si je moral katero popoldne poiskati drugega soigralca. Njegov stalni partner se mu je opravičil vnaprej:
»Ne zamerite, jutri me ne bo, ker moram odpotovati. Do svidenja čez par dni!«
Nekoč se je pa kiparju stvar le zdela malo skrivnostna. Poklical je kavarnarja in ga vprašal: »Kam pa ta gospod tolikokrat Potuje in vsakokrat ravno za dva dni?«
»I. po svojih opravkih!«
»Kakšni so pa ti opravki?«
»Kaj res ne veste? Mož je krvnik!«	(»Jour«)~
ku oglas novega uničevalca mrčesa: »Ubije zares«.
A ker bi se tudi zares ugonobljenemu mrčesu utegnilo zgoditi, da spet oživi, bi priporočili tole geslo, ker ne pripušča nikakega dvoma več:
»Sredstvo x. y. ugonobi mrčes zares in za zmerom!«
ODomenicaO
Slikar in otrok
R. P. Pariz, oktobra
Mlad slikar je porabil poslednje lepe dni poslavljajoče se jeseni in se naselil s čopičem in paleto v parku Saint-Cloud. Tam je naslikal kos gozda z rumenkastim, odpadajočim listjem. Tedaj je pristopila k njemu punčka kakih osmih let in s »strokovnjaškimi« očmi pogledala slikarijo.
Umetniku je njeno naivno zanimanje dobro delo; prijazno jo je vprašal:
»Ni posebno lepo, kaj?«
Mala se je nekoliko zmedla, vendar je vljudno odgovorila;
»O, je! Vaša slika bo zelo lepa... ko bo gotova.«
Umolknila je, potem je pa dodala:
»Treba je zmerom reči, da je slika zelo lepa, drugače je slikarju' hudo...«	(»Jour«)
Z obraza mu bere
L. p. Pariz, oktobra, j Bilo je v Rivolijski ulici. ! Neki dvanajstleten dečak je prislonil svoje kolo ob robnik pločnika in zavil v bližnjo trgovino. Zdajci se je pa vznemiril in se ozrl: kaj, če mu kdo ukrade kolo? Takrat je zagledal nekega elegantnega pohajkovalca; pogumno je stopil k njemu: »Oprostite, gospod, ali bi hoteli malo popaziti na moje kolo, da ga ne bi kdo ukral, ko bom kupoval?«
Gospod je pristal. Potlej se je pa nasmehnil:
»Mar se ne bojiš, da ti ga jaz ne ukradem?«
»O, ne!« je prepričevalno odvrnil fante. »Za takšne reči ste pregosposki. Takle tipi ko vi utegnejo kakšen avto ukrasti, bicikla že ne!«
Zdaj pa zaleže!
T. z. Milan, oktobra, čudna pota hodi časih reklama! Lani je neka tvrdka propagirala svoj izum za uničevanje mrčesa z geslom; »Ubije temeljiteje«. Letos smo brali v nekem dnevni-
Kdor kolne, ga zapro
O. I. Newyork, oktobra.
Newyorško policijsko ravnateljstvo je izdalo naredbo, s katero prepoveduje preklinjanje na cesti in v javnih lokalih. Policijski uradniki smejo vsakogar aretirati, kogar zalotijo pri kršitvi te nared be.
če bi pri nas kaj takega napravili, bi najbrže zmanjkalo prostora na policiji, gostilne in kavarne bi pa prišle na kant.
Nelojalna konkurenca
Q. O. Pariz, oktobra Novico, da so ondan prodali v Hararju neko mlado abesinsko sužnjo za 330 frankov, so v nekaterih pariških krogih sprejeli z gnusom in ogorčenjem. V tem vidijo nov dokaz etiopskega barbarstva.
Res je, cena je zelo nizka v primeri s tarifami, ki jih imamo pri nas v Evropi in sploh v civiliziranih deželah. V Parizu je najnižja tarifa 800 frankov.
(»Canard Enchaine«)
Amerika in Ženeva
Neki ameriški list je glede na večna pogajanja, razgovore, resolucije, predloge, nasvete itd., itd., ki prihajajo iz Ženeve, napisal: »Ženeva je kavarna, kjer sta si dva gosta skočila v lase, zdaj bi pa radi vse goste prisilili, da bi zmetali drug drugemu kozarce in pepelnike v glavo.«	R.	P.
Brzojavka
O.	P., Pariz, oktobra
Nekdo je potrkal.
»Naprej!«
Brzojavni sel. Brzojavka.
S tresočimi se rokami jo odpreš. Potem se ti pa obraz I razvedri. Nekdo ti je poslal j vljudno sporočilo... vabilo prav za prav. A kdo je to vendar?
V	drugo in tretje bereš tole kratko in vljudno sporočilce :	|
»Drevi po gledališču bomo zelo počaščeni, če pridete k|
nam na večerjo... na ave-------------
nijo Champs-filysees. Zmerom odlična postrežba.«
Podpisan je neki velik restoran.
Takšna je najnovejša oblika brzojavne reklame.	(»Jour«)
S€ S&HufSZ ^aduhutm
£chicht°
RADION
Schichtov
RADION
/
pere sam
Ali bomo živeli 180 let?
Slavni ruski biolog profesor La-zarev trdi, da bi mogli. Učenjak je opazoval in študiral starce s Kavkaza, stare več ko sto let, in dognal krivuljo občutljivosti živčnih središč v možganih.
Po trditvah profesorja Lazareva je občutljivost živčnih središč pri otrocih enaka ničli, potem pa neprestano narašča do 20. leta. Tam se obrne in jame počasi padati, dokler ne doseže (teoretsko) pri 180. letu starosti spet ničle. To se pravi: po laboratorijskih izsledkih profesorja Lazareva je človeški organizem tako ustvarjen, da bi se popolnoma obrabil v 180 letih; zakaj telo živi in dela tako, kakor mu »zapovedo« živčni centri v možganih.
Vsaj v teoriji bi moral tedaj človek učakati 180 let. škoda le. da se v praksi že prej izgara... T. %.
Ameriška stava
L. Z. Louisiana, oktobra. Da so Američani udarjeni na stave, je znana reč. Ondan sta se dva prijatelja, J. D. Stoler in D.
E. Collins, ustavila pred novo palačo louisianske vlade in si jo ogledovala.
»Ta palača je zelo dobro grajena,« je rekel Collins. »Prepričan sem, da bo stala še čez 500 let.«
Stoler se je zasmejal;
»Čez 500 let ne bo o njej niti sledu!«
»Jaz ti pa pravim, da bo še zmerom stala: staviš?«
»Stavim!«
Prijatelja sta šla k notarju in mu dala vsak po dva dolarja in pol, to je skupaj pet dolarjev, notar jih je pa naložil v louisianski mestni banki.
Teh pet dolarjev bo banka z nastalimi obrestmi vred izplačala leta 2435 dedičem tistega od obeh prijateljev, ki bo stavo dobil. Ne bo malo: okoli dve milijardi dolarjev (100 milijard Din); tako so vsaj v banki izračunili.
Kaj pa, če čez 500 let banke nikjer več ne bo?!
ni mogel več domisliti. No, in Se ta prešmentani telefon; kdo neki ga spet nadleguje.
»Pozdravljen! Slišal sem, da si se vrnil,« se je na drugem koncu oglasil Brownov najboljši prijatelj. »Da ne pozabim... Še nocoj moraš po vsaki ceni v Alhambro, Lucy Luc nastopa! Ta ženska je božanstvena! Temperament ima, da vse mesto samo o njej govori!«
»Hvala za priporočilo,« je zamrmral Brown in srdito treščil slušalko na vilice.
Znova je začel misliti na to prešmentano reklamo za ,Sne-golin*. Ni še minilo deset minut, Pa ga je že njegova sestrična klicala po telefonu. Tudi ona mu je toplo priporočala, da si še nocoj ogleda Lucy Lucovo. Prav takšen nasvet mu je dal njegov ded, stric, vratar njegovega stanovanja in še krojač povrh. Mora že nekaj biti, drugače ne bi
o	tej skrivnostni ženski ves New-york govoril.
Tedaj se mu je zasvitalo!
Napisal je besedilo za jutranjike;
»Ali tudi vas mika, da bi se vse Podilo za vami in vam pelo slavo kakor Lucy Lucovi? Nič lažjega ko to! Zvečer in čez noč, zjutraj in
podnevi si natrite kožo s .Snego-linom‘, ki ji je tudi Lucy Lucova hvalo dolžna za svojo ko cvet belo polt!«
Besedilo je takoj zdiktiral strojepiski in ga poslal vsem jutranjikom z zavestjo, da se mu je posrečilo nekaj novega, nekaj popolnoma nenavadnega. In takrat ga je obšla silna radovednost, kakšna je neki ta Lucy Lucova...
*
V	Alhambri se je pričela predstava. Mistra Browna ni nič kaj preveč zanimal spored, preveč ga je mučila želja, da bi zagledal na odru Lucy Lucovo.
Tedaj je Lucy Lucova prišla na vrsto...
Godba je zasvirala poskočen jazz.
Razkošni zastor se je pričel počasi dvigati.
Lucy Lucova je bila v resnici božanska...
Toda C. W. Brown ni mogel občudovati njene lepote...
Omedlel je.
*
Drugo jutro je Brown skrajno
obupan prišel v pisarno. Bolj mrtev ko živ je mislil na predstavo v gledališču, ko je čeprav samo za trenutek, zagledal Lu-cy Lucovo.
šef ga je že pričakoval.
C. W. Brown je jecljal, šef se je pa smehljal; da, prav zares: smehljal se je!
>Brown, tokrat ste pa res samega sebe prekosili! Na tramvaju so ljudje skoraj popadali s sedežev, tako so se smejali vašemu sijajnemu dovtipu: slika ko oglje črne Lucy Lucove, pod njo pa besedilo: ...tudi Lucy Lucova je ,Snegolinu‘ hvalo dolžna za svojo ko cvet belo kožo!« Vse mesto se smeje in vsi govore samo o ,Snegolinu‘. Povejte mi, človek božji, kje le snamete take duhovite domisleke?«
Ljubezen je slepa
Gospod svojemu slugi; »Moje hlače morate malo bolje osnažiti. še moja nevesta je opazila, da so umazane.«
»O, gospod doktor, potem vas pa pred gospodično svarim: prava ljubezen je namreč slepa!«
Dobra roba se hvali sama,
zato Dr. OETKER-jU ni potrebna reklamal
Bogat je svet...
J. K. Newyork, oktobra Neki ameriški statistik je s številkami dokazal, da je »svet za vse dovolj bogat in srečni vsi bi bili«, če...
...če bi s pametjo in smotreno obdelovali zemljo in pridobivali njena bogastva. Veste, za koliko ljudi bi zadoščalo bogastvo naše matere zemlje? Za 20.000,000.000, z besedami: za dvajset tisoč milijonov ljudi. »Za dvajset milijard srečnih ljudi,« zatrjuje statistik.
Zemlja premore komaj dve milijardi ljudi, to je desetkrat manj. In koliko med njimi je srečnih?...
Med tem ko sem zalepi j al pismo, je nekdo drugi zahteval znamko pri okencu. Uradnik mu jo je dal na enak način. Nalašč sem počakal nekaj minut. In glej: vsakemu kupcu je uradnik položil znamko z licem navzdol.
»Torej le ni naključje!« sem sl dejal sam pri sebi. »Mož namenoma in s premislekom polaga znamke s sliko na marmorni parapet. čudno, drugod še nikoli nisem tega videl.«
Res je; prodajalci znamk in trafikanti imajo vsi po vrsti grdo navado, da izroče znamke kupcu tako, da se gumirana stran dotika marmorja, lesa ali gumastega pladnjiča, kamor naštevajo denar
—	ne misleč na to, da bo kupec potem polizal prah in na tisoče bacilov, ki se tam nabero od tolikih rok; saj vemo, da vzlic vsem higienskim nasvetom ljudje še zmerom slinijo znamke z jezikom namestu s prsti.
Ali ne bi kazalo, da bi oblasti dale vestnega poštarja lz poetije-ve ulice za zgled tudi njegovim tovarišem, prodajalcem In trafikantom?
Morda bi se dala ta novost sti tudi pri nas.
Higiena na pošti
Q. P. Pariz, oktobra.
V	»Jouru« beremo:
Včeraj sem kupil na pošti v Boe-tijevi ulici znamko za 50 centimov. Uradnik jo je položil predme s sliko navzdol.
»Pametno,« sem sl mislil. »Nekaj tisoč bacilov manj!«
Abesinska modrost
Najbolje kupiš s dobro puško.
Za pet kosov kamene soli dobil tolar, za petdeset tolarjev lepo ženo. (Sol je v Abesiniji velika redkost, dragocenejša skoraj od zlata.
Op. ured.)
V	kratkem iiide ▼ slovenskem prevoda EPOHALNA KNJI CM
Ah
llD
esiniia
NEREŠENI PROBLEM AFRIKE Cena broš. Din 30’-—, ve*. Din 40"—
Narota H pri uloiU:
"DOM", LJUBLJANA
šivalni stroji že preko 75 let le kakovost!
Pfalf
Na ugodna mesečna odplačila!
IGN. VOK
LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. 7.
PODRUŽNICE:
Kranj, Novo mesto, Celje: MikloSiieva 2
Dr. Josef Ldbel
človeško živlienie
Detektivski roman Iz zgodovine medicine. — Prvi del: Sladkor
Prvo poglavje'. V Strasbourgu operirajo psa
Kratka vsebina 1.—3. nadaljevanja Asistenta dr. Minkowskega s štrasbourške univerze je prosil njegov kolega, naj izreže nekemu psu trebušno slinavko, da se bo videlo, kako to vpliva na prebavo maščobe... Minkowski je to storil in dognal, da je pes zaradi operacije postal — sladkorno bolan. Operiral je še več psov: uspeh je bil povsod isti. Pri delu mu je pomagal famulus Weller, nadebuden študent iz Amerike.
Sladkorna bolezen Je dognana!
Knjiga učenosti • ••
»Trebušna slinavka ali pankreas je podolgovat žle-zast organ, ki tiči za želodcem; odvodi njegovih najmanjših žlezastih elementov so podobni slinavki v ustih in se strnejo v preliv, ki se vije z leve na desno po vsej dolžini tvorbe in se steka v dvanajstnik. Tjakaj odvaja sok, ki se napravi v žlezi in ima nalogo prebaviti maščobo zaužitih jedi; ta maščoba se namreč ne v ustih ne v želodcu kemijsko ne spremeni.« »Ali je to vse?« je vprašal Minkowski.
Famulus je napeto premišljal.
»Nikar se ne trudite!« je zaslišal Minkowskega glas. »Svojo glavico boste v Ameriki lahko še s pridom Irabili; torej si je nikar ne ubijajte, mister Weller! 'Tudi se ne boste nič prida več domislili. Zakaj, to kar ste mi zdajle nabrenkali, je zares nekako vse, kar vemo do današnjega dne o tem delu našega telesa. 'Zapomnite si dobro: do današnjega dne! Odslej bomo !vedeli kakopa nekoliko več, namreč to, da trebušna
i	slinavka ne izloča samo navzven, v črevesje, o čemer ste pripovedovali, temveč, tudi še drugače, navznotraj; ta izločba — pravimo ji »notranja sekrecija« — gre naravnost v kri. Ali vam je to razumljivo?«
Vprašanec je zajecljal: »Tako prav razumljivo mi ravno ni, gospod asistent.«
...in asistentova lekcija
»Poslušajte tedaj in dobro pazite!« je rekel Min-kowski in pogledal, kakor je nemara pogledal Sherlock Holmes, kadar je takole svojemu doktorju Watsonu presenetljivo preprosto in logično utemeljil, kako je po ogorku smotke dognal, da mora biti mož, ki ga je vrgel proč, bančni slepar. »Poslušajte t^daj: Rekli ste, če sem prav slišal, da je pankreas žleza, ki sceja svoj sok po nekem odvodu v črevo. Kaj ne da?« študent je vneto prikimal.
»Dalje! — če torej izrežemo kakšni živali to žlezo iz odvodom vred — rekel bi, da sva to zadnje čase dovoljkrat doživela — izgubi žival svoj sladkor. Ali se mar to zato zgodi, ker se sok njene slinavke ne sceja več v črevo? Ker torej njena prebava ni v redu?«
»Mogoče.«
»Nemogoče!« je zagrmel Minkowski in besno poskočil s stola. Z dolgimi koraki je tekal po sobi sem jin tja, nazadnje se je pa ustavil pred prestrašenim ,famulom in ga zgrabil za gumb na beli operacijski 'halji, »človek božji! Ali res ne razumete? Saj to je prav ono odločilno pri najinem poslednjem poskusu, iki sva ga napravila s parabiotično strnjenima psoma! Eden od najinih »siamskih dvojčkov« je vendar takisto ostal brez slinavke; torej se ne sceja v njegovo črevo nič soka več —: pa vendar nima sladkorja! Ali mar zato, mislite, ker deli njegov dvojček z njim vsebino črevesja? Prav gotovo ne! Oba psa imata vendar vsak svoje lastno črevo in med obojim črevesjem ni prav nikake zveze. Edino, kar lahko da kužek s slinavko tovarišu, ki je brez nje, je —: svojo kri! Torej mora v krvi...«
»Torej mora v krvi,« je hlastnil študent po njegovi besedi, »torej mora v krvi nekaj biti, kar prepreči izločanje sladkorja!«
Mlademu možu se odpirajo oči
»Nu, vendar že!« je vzkliknil Minkowski že nekoliko krotkeje, »in tisto nekaj, ta snov, ki zadržuje sladkor, Je mogla samo po trebušni slinavki priti v kri. Torej mora ta slinavka opravljati notranjo sekrecijo, biti mora krvna žleza. Drži?«
Famulu so se odprle oči.
»Seveda,« je zmedeno zamrmral. »Pankreas je krvna žleza, prav tako kakor ščitna žleza. Saj tudi ta ne izloča svojega soka navzven, temveč navznoter, naravnost v krvni obtok.«
Zdaj je razburjenje objelo Wellerja. Zakaj šele zdaj Je popolnoma razumel smisel Minkowskega poskusov, šele zdaj se mu je posvetilo, kako veliko in pomembno je to odkritje.
Oči so se mu kar iskrile.
»Gospod doktor!« je kriknil, »saj potem niste odkrili samo ene stvari, temveč kar dve! In drugo odkritje je večje od drugega! Najprej ste pribili, da trebušna slinavka ni, kakor smo doslej mislili, zgolj prebavni organ, temveč da je vrh tega še pristna krvna žleza. Drugič ste pa dokazali, da uravnava sladkorno gospodarstvo v telesu.«
Minkowski je zagodel. »Dokazal nisem prav nič, samo domneval sem! Dokazano bo šele tedaj, ko se nam bo posrečil preizkus na zgledu samem.«
»Kako neki boste to napravili, gospod asistent?« Je vprašal famulus, neznanski se veseleč novega in zanimivega dela, ki ga čaka.
»To boste še o pravem času izvedeli, mister Weller. Vas se zdaj najprej tiče to, da bova potrebovala spet nekaj psov, in vaša prva sveta naloga bo, da nama jih kar najhitreje priskrbite. Zakaj zdaj pride najvažnejše: preizkusiti morava svojo trditev na zgledu. Zato tecite, dragi kolega, tecite, kar vas vaše mlade noge neso, in priskrbite nama eksemplarjev za najin preizkus!«
Na lovu za psi
Ves v vnemi je planil famulus iz laboratorija.
Njegov mojster se je pa spet posvetil prekinjenemu delu. Glasno in veselo žvižgaje je sedel za mizo, snel ščipalnik izpred kratkovidnih oči in pokukal v drobnogled.
Pregledoval je preparat, ki ga je napravil iz izrezane trebušne slinavke. Videl je v njem one najmanjše, trebušni slinavki toli podobne tvorine in med njimi skrivnostne otočiče drugega tkiva, ki jih je — natanko dvajset let je minilo od takrat — odkril in prvič opisal leta 1869 anatom Langerhans. Namena jim živ krst ni poznal. Tudi Minkowski ne, ko jih je danes, dvajset let po odkritju, zamišljeno opazoval, še sanjalo se mu ni, da utegne iz teh »otočičev« izvirati ona snov, ki prehaja naravnost v kri in tam uravnava množino sladkorja. Niti na um mu ni prišlo, da jih bo
»Človek božji, ali res ne razumete?* Minkowski je zugrubil Ium lila za suknjič.
zgodovina medicine nekoč povezala z njegovim imenom in njegovimi poskusi: zakaj kako neki bi mogel slutiti, da bodo kesneje nekoč iz teh Langerhansovih otočičev... pridobivali insulin!*
Obsedla ga je zgolj želja, da bi svoje dognanje čim prej potrdil s preizkusom na zgledu samem.
Med tem si je njegov famulus brusil pete po vsem Strasbourgu, da bi priskrbel psov.
Tako so ga bili px-evzeli poskusi, ki jim je kumoval, tisti, ki so bili že za njim, in tisti, ki ga še čakajo, da ga je zvečer, čeprav je bil na smrt utrujen od svojih potov, prijelo poželenje, da bi mogel s kom o tem govoriti. In čeprav morda samo s svojo gospodinjo, šele nekaj dni je stanoval pri njej; pred kratkim je bila ovdovela in je sprejela ameriškega študenta na stanovanje in hrano samo zato, da bo imela nekaj pribitka k vdovnini.
Ko je začel Weller pri večerji obema ženskama, gospodinji in njeni lepi bledikasti hčerki, ves navdušen pripovedovati o svojem delu, je seveda govoril tudi o svojem mojstru Minkowskem. Toda komaj je zinil njegovo ime, je mati odložila vilice in nož in se obrnila stran. Weller je opazil, da je neslutč dregnil v skrito rano.
»Poznava doktorja Minkowskega,« je tiho dejala hči. »S profesorjem Naunynom je prišel, ko sem stekla ponj, tisti poslednji očetov večer ...«
Nastal je molk. študent — čuvstven fant — je takoj zasukal pogovor drugam.
Tako torej Weller ni izvedel, da je bil mož njegove gospodinje, oče te ljubeznive deklice, tisti, ki je ob njegovi bolniški postelji prvikrat odkar je študiral medicino, gledal smrti v obraz; tisto noč, ko je spoznal Minkowskega. —
»Preizkus na zgledu«
Drugo jutro na vse zgodaj sta koj pričela nove poskuse »okoli trebušne slinavke«.
Minkowski si je izbral drugi način dela kakor doslej. Prej se je zmerom skrbno trudil, da je slinavko do korena izrezal, zdaj je pa s premislekom puščal cele kose žleze v pasjem životu. Izrezal je sicer odvod,
*	Zdravilp za sladkorno bolezen. V latinščini (medicinskem jeziku) in nemščini stvarno utemeljena besedna igra: otok, otočič = insula (nem. Insel).
posameznih ohlapkov pa ne. Uspeh je bil tak, kakor si ga je želel: poskusne živali niso zbolele za sladkorno boleznijo, če je ostalo v njih vsaj nekaj delcev trebušne slinavke.
In potlej je prišlo to, čemur je Minkowski rekal »preizkus na zgledu samem«.
Famulus je hotel vedeti, kaj se to pravi.
To ni nič drugega kakor ponovitev poskusov, samo z nasprotne plati, mu je pojasnil asistent; kontrola dobljenega rezultata v nasprotnem zaporedju razmišljanja.
»če so moji sklepi pravilni,« je razlagal Minkowski, »je pankreas organ z dvema nalogama: nekakšen sok sceja v črevo, nekakšnega v kri. Da je prvi nalogi kos, jo moramo imeti v trebuhu, blizu črevesa; da drugo zmore, sme biti kjerkoli, na vsakem poljubnem mestu telesa! Zato bom prenesel trebušno slinavko iz njene domovinske občine na kolikor mogoče oddaljeno mesto, iz notranjščine telesa na njegovo periferijo, iz trebuha nekam pod kožo. če moja trditev drži, bo žleza tudi tu opravljala svoje delo, bo tudi od tod scejala svoj sok v kri, zakaj kri polje vendar povsod v telesu.«
»Ker pa tega soka kemijsko ne moreva dokazati, kako boste potem vedeli, ali ga pankreas sceja tudi na svojem novem torišču?« je vprašal Weller.
»Pametno vprašanje!« ga je pohvalil Minkowski. »Iz vas bo še nekaj, dragi mister! Priznati moram, da tega soka kemijsko ne morem dokazati, ker ga sploh ne poznam. Pač pa poznam njegov učinek! Vem, da se tam, kjer je pričujoč, ne pokaže sladkor. In po teni ga bom spoznal, če se mi bo posrečilo trebušno slinavko kamorkoli presaditi, deniva pod kožo, in če žival vzlic temu ne bo dobila sladkorne bolezni, bo resničnost moje trditve dokazana.«
In res se je pokazala resničnost te trditve; preizkus na zgledu samem se je popolnoma obnesel.
že čez nekaj dni je veselo tekal po laboratoriju kužek, ki ni imelsvoje slinavke več v trebuhu, temveč čedno in varno podšito pod samim kosmatim kožuščkom. In stari godrnjavi laboratorijski sluga se ni imel kaj več tožiti na njegove manire. Nič več vode ni popil ko njegovi tovariši, nič več vode ni spuščal ko njegovi tovariši, pa tudi nič bolj debel in nič bolj suhat ni bil od drugih: navaden, zdrav kužek je bil. brez sledu sladkorne bolezni!
Učitelj je ponosen na svojega učenca
Ko so ga spodobno predstavili šefu klinike, profesorju Naunynu, je bil ta neznansko vesel. Psička in uspehov, ki jim je tekla zibelka v njegovem laboratoriju in mu bodo prinesli slavo za vse večne čase.
»Iz vsega srca vam čestitam, dragi Minkowski!« je dejal skromno, vendar ne čisto brez ganjenosti, in stresal asistentu zmerom znova in znova obe roke. »Veliko, pomembno in neminljivo je vaše odkritje!
V	knjigi nekega angleškega modrijana sem ondan bral lepe besede, da so tri pota, ki utegnejo rešiti človeka iz teme, ki blodi v njej: ali se sam pritipa skozi temo, ali pa sreča drugo roko, da ga vodi, ali si pa naposled sam prižge lučko, da mu razsvetli pot. — Vi, dragi Minkowski, se mi zdi, da ste šli po vseh treh poteh hkratu ali pa zapovrstjo. Najprej ste, v popolni temi tipaje, operirali nekega psa in dokazali, da lahko živi tudi brez pankreasa; potem vam je dal slučaj roko in vas je pripeljal iz goščave, v kateri smo tičali, ne da bi se nam le sanjalo, kakšen pomen ima ta organ; nazadnje ste si pa po modrem preudarku in s poskusi sami prižgali lučko, ki ste v njenem siju našli pot iz trde teme, v katero sta bila za nas vse zavito bistvo in vzrok sladkorne bolezni, še enkrat, Minkovvski: čestitam vam iz vsega srca na vašem odkritju, vam in kliniki, ki je ponosna na vas.«
Minkovvski se je v zadregi nasmehnil in se nekam leseno priklonil. Srce mu je pa vriskalo, kakor more vriskati samo mlademu človeku, ki si je v svesti pošteno opravljenega dela in vidi. da je njegovo prizadevanje rodilo popoln uspeh. Doživel je ono neskaljeno srečo, ki je človeku tako redko namenjena.
Bolezen je dognana — a zdravilo zanjo?
Ko je profesor odšel, se zato ni mogel dalje strpeti v laboratoriju. Na hitro se je preoblekel, odšel s klinike in storil to, česar že več mesecev ni storil: asistent dr. Oskar Minkovvski, ki je tičal sicer od jutra do večera v bolnišnici, je šel na sprehod — kar na lepem o belem predpoldnevu na sprehod.
Na promenadi, shajališču elegantnega strasbour-škega sveta, je zagledal gospodično Uzo — ono srčkano mlado damo, ki jo je srečal tisti pomembni večer pri Naunynu, ko se je v razgovoru z Meringom rodila prva spodbuda za vsa ona dela, ki so bila zdaj tako uspešno pri kraju.
Od tistih dob je ni bil več videl.
»Veste, gospodična,« je dejal po prvem pozdravu m se nasmehnil, »v bodoče ne boste mogli več norcev briti iz nas zdravnikov. Nič več nas ne bo treba biti sram pred vami, češ da ne poznamo vzroka sladkorne bolezni. Zakaj zdaj ga poznamo: pravkar sem ga odkril!«
»Res?« je navdušeno vzkliknila mala gospodična. »To je čuda lepo! Potem vam moram kar na hitro čestitati, gospod doktor. Vam in vsem ubogim bolnikom. Saj boste zdaj znali to hudo bolezen tudi ozdraviti?«
Minkowski je osupnil.
Ozdraviti? čudno: na to še pomislil ni!
Dalje prihodnjič Vse Dravice slovenskega prevoda, pridržane. Ponatis, tudi
DRUŽINSKI TEDNIK
Premiera grandioznega alpinskega velefilma, v glavni vlogi kralj planin
IELEF0N Š I t V. 22-21
Predstave:
ob delavnikih ob 16.. 19.15 in 21.15 uri ob nedeljah ob 15.. 17.. 19. in 21. uri
Pri slehernem programu nov zvočni tednik z reportažo z abesinskega bojifta in drugimi zanimivimi novostmi!
(Gl. štev. 36—40)
McGregor in Forsythe sta junaško pretrpela strašne bolečine. Mladenič Stone, še neizkušen in premalo klen, si je pa bolečine odkupil z neprevidnim izdajstvom. Muhamed-Kan je zvedel veliko vojaško skrivnost in že nekaj dni kesneje je napadel angleško odpravo in si prisvojil vse njeno strelivo. Ko so mladi častniki slišali to strašno novico, so vedeli, da bo zdaj polkovnik Stone moral napasti Mogalo. Hkratu so se pa zavedali, da bo ta napad za Angleže usoden, zakaj Mogala je bila nabito polna domačinske vojske, oborožene z ukradenim angleškim orožjem in strelivom.
Nestrpno pričakovani dan je napočil! Ujetniki so zaslišali bengalske trobente in njihovemu klicu so sledili streli. Tedaj so se mladi častniki zdrznili. Dejali so si, da je prišel zdaj oni trenutek, ko je treba razbiti vrata njihove ječe, steči k smodnišnici in jo spustiti v zrak. Toda še preden so razbili vrata, sta si Forsythe in MacGregor prisegla, da ne bosta živi duši odkrila Stoneovega izdajstva. V naglici so vrgli kocko in žreb je določil Forsythea za požig. Toda MacGregor se je sklenil sam žrtvovati. S krepkim udarcem je pobil Forsythea na tla, pograbil ročno strojnico in si prebil pot skozi goste vrste sovražnikov. Težko ranjen se je z naporom poslednjih moči dovlekel do smodnišnice in zagnal vanjo gorečo baklo. Trenutek nato je zagrmela strahovita eksplozija. Stolp je zletel v zrak, a pod njegovimi razvalinami je izginil hrabri Mc Gregor.
Mladi Stone je s široko razprtimi očmi opazoval to junaštvo — in nenadoma je spoznal, da se je McGregor žrtvoval samo zanj. V tistem trenutku je pozabil na krutost svojega očeta-vojaka in se je, ne meneč se za nevarnost zagnal v boj, da opere svoje izdajstvo in maščuje junaško in velikodušno McGregorjevo žrtev.
Najslavnejši roman velikega angleškega pisatelja Charlesa Dickensa »David Copperfield« je sfilmal Metro-Goldwyn-Mayer z velikim trudom in velikimi troški. Zaradi čim vestne j še interpretacije je nadzoroval filmanje najboljši poznavalec Dickensovih del, angleški pisatelj Hugh Walpole. V tem filmu igra 65 samih izbranih holly-woodskih igralcev, torej ga lahko imenujemo delo priznanih umetnikov. George Zukor, režiser tega mojstrskega filma, je zastavil zanj vse svoje znanje, hoteč film izdelati tako, da bi v ničemer ne še-
NaS pravi domati izdelek!
cem... Pripnem ga na sedlo nje govega konja.«
Nikoli ne bo ponosni polkovnii. Stone izvedel, kaj je storil njegov sin v Muhamedovem ujetništvu. To sta drug drugemu prisegla mladi Stone in Forsythe ob spominu na junaškega McGregorja, ki se je za nju oba žrtvoval...
Konec
»IZGUBLJENI SIN«
Slavni planinec Luis Trenker, nas stari zna-nec, je zrežiral veliki alpinski filui »Izgubljeni sin«, v katerem igra tudi sam glavno vlogo. Godbo je skomponiral Giuseppe. Becee, za glavno žensko vlogo je pa Trenker izbral Marijo Andergastovo.
Film nam bo pokazal življenje drvarjev; njihov vodja je Tonio Feuersinger, ki ljubi Barliko, pomaga očetu pri delu ali si pa pri učitelju bistri glavo. Pozimi se smuča In je celo tako drzen, da se prijavi za mednarodno tekmovanje. Tam se zaljubi vanj neka bo* gatft Američanka in ga povabi s seboj na nevarno plezanje v gomil. Tonio se s prijateljem Jtirgom in Lilliano \Villiamsovo odpravi na nevarno pot, ki postane zanj usodna. Na spolzki polici spodrsneta Jdrg in Lilliana, Tonio pa reši samo bogato Američanko, a prijatelja mora Žrtvovati. To ga tako razžalosti, da odide v svet. V Newyorku postano pomočnik pri nekem boksarju, in tam ga slučajno pri neki predstavi najde Lilliana. Tonio se bežno zaljubi vanjo, toda ko jo hoče poljubiti, zagleda na steni »solnčno masko«, izdelek Barbkinega očeta. Tedaj ga obide tako hrepenenje po domovini, da So tisti dan odpotuje iz Newyorka in pride ravno Se prav, da najde srečo v domači vasi.
Film bomo videli te dni v ljubljanskem kinu »Unionu«.
Maureen 0’Sullivan
pal. Sodelujoči glavni igralci: W. C, Fields, Lionel Barrymore, Maureen O' Sullivan, Madge Evans, Edna May Oliver, Lewis Stone, Frank Lawton, Freddie Bartholo-mew, Elisabeth Allan in še drugi so ga v njegovem stremljenju krepko podprli, tako da je film postal zares prava mojstrovina.
Za mat’ d’nar ja Joil’ muzke I
Plošče - gramofone lzpo-fT sojarao, zamenjavamo,
§K prodajamo in kupujemo
,.ELEKTROTON“
pasaža nebotičnika
Kini prinašajo
KINO UNION
Telefon 22-21 predvaja ta teden vele film »IZGUBLJENI SIN«
V	glavni vlogi Luis Trenker. Veliki film Iz alpskega življenja. Predstave ob delavnikih ob 16., 19.15 in 21.15 uri, ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri
Bengalski suličarji so se pod poveljstvom polkovnika Stonea pretolkli do trdnjave. Eksplozija smodnišnice je njihov položaj na mah izboljšala, in čeprav so se domačini kaj kmalu opomogli in se še trše postavili v bran, je angleška vojska zmagovito prodirala. Muhamed-Kan je svoje vojake z lastnim zgledom navduševal; zmerom je bil prvi med prvimi, zmerom je vskočil tam, kjer so se vrste pretrgale.
Tedaj se je mladi Stone odločil za obupen naskok. S svojo lastno pestjo je hotel obračuniti s sovražnim poveljnikom. V ugodnem trenutku se je zagnal proti njemu in ga z bodalom prebodel do mrtvega. Domačinski vojski je zaradi poveljnikove smrti upadel pogum. Bengali so zmagoslavno vkorakali v Mogalo.
>4 IN 'h MUŠKETIRJA*
Ljubljanski kino »Sloga« nas bo kmalu razveselil h prezanimivim filmom »4 In */* mušketirja«. V tem filmu nastopajo sami znani komiki, ki jih zlepa nismo videli toliko hkratu. Film je prežet temperamentnih popevk in duhovitih dovtipov. Dejanje je komično in tako svojstveno zapleteno, da se mora sleherni gledalec do solz nasmejati neprisiljenim šalam Bressarta. Sr.akalla, Verebesa, Puffjja, Halmaya in AVallburga,
Štirje mušketirji bo Štirje prijatelji-muri-k ant je, »polovica« Je pa prikupen psiček, ki jim na koncu v odmev glasno zalaja.
Film je uglasbi! Brodsky. Imena neveste, ki je tako lepa, da 6e bodo vsi vanjo zaljubili, pa ne povemo.
KINO SLOGA
Telefon 27-30
predvaja ta teden veliki film godbe in humorja »4 IN 1/2 MUŠKETIRJA«
V	glavnih vlogah znaip in priljubljeni komiki:	Verebes, Halmay, >Vallburg,
Bresart, Szakall in Puffy. Predstave ob delavnikih ob 16., 19.15 in 21.15. V nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri
KINO MOSTE
predvaja v soboto ob 8., v nedeljo ob 3., 5. in 8. in v ponedeljek ob 8. film »NESMRTNI LJUBAVNIK«
(Smrt na dopustu)
V	glavni vlogi Fridric March.
Že ime filma in glavnega junaka sta najboljše poroštvo za razgibanost dejanja in potek filma.
Cene običajne, kakor tudi dodatki.
Premiera burke, ki bo raigibala vso Ljubljano
Toliko komikov, kot v tem, še ni sodelovalo skupaj v nobenem dosedanjem filmu — evo:
^ Ernst Verebes
Bengalski suličarji, oblečeni v paradne uniforme, s polkovimi zastavami in godbo stoje vzravnano ko sveče. Polkovnik Stone odlikuje hrabre častnike, ki so suli-čarskemu polku priborili zmago. Prvi je poročnik Forsythe na vrsti.
»Poročnik Forsythe, Njegovo Veličanstvo vas odlikuje s kolajno za hrabrost!« spregovori svečano polkovnik in pripne mlademu častniku odlikovanje.
Ko je stopil pred svojega sina, mu je glas drhtel:
»Poročnik Stone, v imenu Njegovega Veličanstva vas odlikujem s kolajno za hrabrost. Vaše junaštvo pri Mogali je odločilo našo usodo.«
Tretjega odlikovanca, McGregorja, ni bilo v strumnih vrstah mladih suličarjev. Namestu njega je privedel neki podčastnik — po starem angleškem običaju — pokojnikovega konja.
»Nadporočnik McGregor,« je ganjeno izdavil polkovnik, »je mrtev... Njegovo Veličanstvo odlikuje za sveto stvar padlega nadporočnika McGregorja z Viktorijinim krii-
Toni je obupno zavpila •—- toda Malibu je bil s smrčkom ie povohal strok sena, in tedaj se je past sprožila...
SOKOLSKI KINO VRHNIKA
predvaja dne 26. in 27. t. m. »ŽENSKE STRAJKAJO«
Velefilm, ki ga povsod predvajajo z največjim uspehom. Obilo smeha! Dopolnilo programa: Paramountov zvočni tednik in krasen kulturni film.
Tibor Halmay
hinjsko posodo in si polglasno prepeval neko kitajsko pesem.
Spet je bil vzel krožnik v roke, tedaj je pa opazil zunaj okna Ga-tovo glavo. Stresel se je od glave do pet in tako obupno zavpil in mahnil z roko, da je podrl cel steber skrbno zloženih krožnikov.
Toni je slišala ropot in stekla v kuhinjo gledat kaj je.
Prestrašeni Sangsu ji ni vedel odgovoriti, kaj se je zgodilo.
Tedaj je sama zagledala lepo Gatovo glavo v okenskem okviru.
»Gato,« je zavpila in stekla k oknu, toda še preden ga je odprla, je Gato oddirjal v noč.
Sangsu je s pridušenim dihom opazoval Tonino početje; bil je prepričan, da se je njegovi gospodarici do kraja zmešalo.
Nadaljevanje im 8. strani.
pe. Malibu se je pa s smrčkom zaletaval v njegov trebuh. Ko sta se tako nekaj minut igrala, sta se odpravila v gozd.
Martinova koča je bila tisto noč slavnostno razsvetljena in veselje je vladalo v njej.
Toni in njen oče sta pravkar povečerjala. Toni je čudno hrepenenje vleklo k oknu; odgrnila je zaveso in pogledala v noč.
Kri ji je zaplala v žilah, zakaj spomnila se je Boba Aldena in one prelepe mesečne noči pred dvema letoma.
Bog ve, kje sta Gato in Malibu? In kakšna je njuna usoda?
»Ali ni mar krasno zunaj?« je rekla deklica z drhtečim glasom.
»Brrr! Zdi se mi, da je mraz!«
»Mislim, da so se jeleni že odpravili od tod, da si poiščejo soč-ftih pašnikov.«
Felix Bressart
Szoke Szakall
Huszar Puffy Otto Wallburg
KINO TALIJA KRANJ
bo predvajal 26. t. m. ob 20.30 in pa 27. t. m. ob 16., 18. in 20.30 uri film »ZVEZDA JK PADLA«
V	glavni vlogi Josef Schmidt v svojem največjem dunajskem filmu.
KINO RADIO, JESENICE
predvaja v petek dne 25. ob 8. uri »večer, v soboto dne 26. ob 8. uri zvečer in v nedeljo dne 27. oktobra ob S. uri popoldne in ob 8. uri zvečer lep plesni in revijski film »SEN, LEPŠI OD LJUBEZNI«
Po ideji Nine Wilcox Putnam. V gl. vlogah Jack Oakie, The,Ima Todd i. dr. Dodatki: glasbeni film >Rubinow in njegov orkester«, ter najnovejii Pa* ramount.
Predstave ob delavnikih ob 16., 19-16 in 2M5 ori
Ob nedeljah ob IB., 17., 19. in 21. uri
TljefmnetUui
ljubezen
2.	nadaljevanje
Zdelo se mi je, kakor da bi njegove priprte oči iskale, kje me bodo zalotile na laži. Moje pojasnilo se mu je očitno zdelo iz trte izvito, zakaj častnice mu je zategnil porogljiv usmev nejevere.
»Za božjo voljo!« sem vzkliknila, »mar mi res ne verjamete?«
»Se včeraj sem imel v rokah vaš poročni list,« je dejal počasi in s slavnostnim glasom namestu odgovora na moj obupni vzklik.
»Včeraj!... Moj poročni list!«
Nisem si mogla pomagati: udarila sem v nespoštljiv smeh.
Bogme, stvar je bila vendarle malo preveč smešna.
Trdovratnost, s katero je ta človek vztrajal pri tem, da sem omožena, je postajala res že komična. V začetku me je prigoda nekoliko vznemirjala: komu neki je le ljubo, da mu ljudje nekaj podtikajo, kar res ni? Zdaj sem pa videla samo še zabavno plat te zadeve: notar, resen star možak, gre uganjat takšno, že na oko grdo neslanost!
Moj neugnani smeh je še zmerom kalil tišino mračne pisarne, ko je gospod Dupont hladnokrvno pozvonil svojemu tajniku.
»Prinesite mi spise o gospe Wintertonovi!« je ukazal.
»Prosim!«
čez dve minuti je notar imel, kar je želel.
»Videti ste zelo gotovi svoje stvari,« je počasi dejal. »Jaz nisem zastran svoje nič manj. Kar poglejva, kaj tu piše!«
»Povem vam, da je pomota...«
Toda notar mi je skočil v besedo.
»Naj bo! Deniva začasno, da je pomota: zamisliva se torej nekaj let nazaj! Samo tega vas prosim, da mi poveste čisto resnico, čeprav nisem preiskovalni sodnik. Stvar je kar preveč resna, da bi jo lahkomiselno pre-rešetavala. Vidim, mladi ste še, jaz sem pa star in izkušen človek: rad bi vam z očetovskim nasvetom pomagal In vam prihranil morebitne nevšečnosti.«
»Hvala vam,« sem ganjena dehnila. Vsa nepristna veselost me je minila, ko sem videla njegovo resnobo. »Vprašajte — odgovarjala bom.«
Popravil si je naočnike in obrnil dva ali tri liste v svežnju, dokler ni prišel do mojih spisov.
»Vaše ime in priimek sta pač ista kakor na pozivu, ki ste ga davi dobili?«
»Da, vse je prav, razen imena Arturja Wintertona.«
»že prav, že prav! Ne tako hitro! Ali drži, da ste sirota brez očeta in matere?«
»Da, gospod notar. Oče mi je umrl nekaj tednov pred mojim rojstvom, mater sem pa izgubila pred desetimi leti.«
»To se vjema... Tule imam rojstna lista vaših staršev: vašega imam takisto. Dobil sem listine med Merheimovimi papirji. Mož ni bil ravno tenko-vesten v svojih poslih, toda priznati mu moram, da je imel v papirjih čudovit red; niti enega ne manjka.«
»Tem bolje; to nama bo iskanje samo olajšalo.«
»Upajva! Poleg teh dveh rojstnih listov vidim tule izpisek poglavitnih izdatkov za vas.
ko ste bili še v samostanu: ti računi prenehajo pred štirimi leti.«
»čudno! Saj je šele tri mesece tega, kar sem prišla iz samostana!«
»To bova pozneje pregledala... Dalje vidim tu listič o nekem Renč ju de Forainu...«
»To Je bil moj krstni boter,« sem pripomnila.
»Da, vaš krstni boter. Ta Renč de Forain je umrl leta 19*...«
»Pred petimi leti.«
»Da, meseca februarja. Nu, med izdatki za vaše šolanje v samostanu vidim tu posebno potrdilo v znesku 5000 frankov za neko vožnjo na Angleško. Po tem takem ste bili leta 19* na tujem: tega bo tedaj kakšna štiri leta in pol...«
»Drži. Moj varuh me je hotel na silo spraviti za nekaj ča^a na Angleško, češ da se moram izpopolniti v angleščini.«
»Ali ste se sami peljali tja?«
»Ne, neka sestra je šla z menoj.«
»Ah! Z vami je šla?«
»Da... Ali je to kaj čudnega?«
»Smo že tam! Ali se spomnite, kateri mesec je to bilo?«
»V glavnih počitnicah, to je, med 20. julijem in 15. septembrom.«
»Ali se prav spominjate?«
»Kako se ne bi!«
»Tako, zdaj smo pa skup!« je zmagoslavno vzkliknil notar. »23. julija tistega leta ste se poročili z Arturjem Winterto-nom: to dokazujeta listina o vpisu vaše poroke v francoske civilne matice — o pristnosti tega vpisa je škoda izgubljati besede — in prepis uradne listine, ki jo je napravil mister Bennett, odvetnik iz Londona. Iz tega prepisa vidim, da ste dobili deset tisoč funtov šter-lingov dote.«
»Izključeno! To nisem bila jaz!« sem mehanično vzkliknila; kako velik je ta znesek, še pomislila nisem.
»N&te, sami poglejte,« je odgovoril in mi pomolil oba papirja. »Vse je v redu; oporekanje ne zaleže nič. če razumete angleščino, boste koj izprevi-deli, da gre res za vas.«
Z neizrekljivo grozo sem strmela v strahotni listini, ki mi ju je notar potisnil v roke. Toda s pametjo ju nisem mogla brati; črke so mi kar plesale pred očmi. Sicer pa, čemu bi naj sploh brala? Ali mar ni bilo že to dovolj, da sem v sleherni vrstici srečala svoje ime in še ono drugo, Wintertonovo? To, edino to ime me je skelelo v očeh.
O,	Bog! O, Bog! Saj ni mogoče! Omožena sem! Jaz sem omožena, jaz, ki še živ dan tako rekoč govorila nisem z moškim! Jaz, ki mi je bilo srce nedotaknjeno kakor pri nedolžnem otroku!
Ali ni, da bi človek zblaznel?
Mahoma sem se čutila tako s&mo in zapuščeno... in solze so se mi vdrle. Bilo mi je, kakor da mi grozi velika nevarnost, pa nikogar nimam, da bi me varoval.
»Vidim,« sem mrtvo odgovorila in položila listini na mizo. »Vidim, da sem na papirju poročena, vidim, da se z mojim imenom povsod druži ono drugo ime; če še vi to trdite, bo po zakonu že tako. Toda prisežem vam, gospod notar, da ne razu-
Za god in praznik mati dobro ve,
otroci se Dr. OETKER-jevih kolačev veselel
mem, da ne vem, kaj to pomeni. To nisem jaz, ne, ne; saj ni mogoče, da bi bila jaz!«
Moje nehlinjene solze so gospoda Duponta očitno genile. Bodrilno mi je ponudil roko.
»Potolažite se, otrok! če je pomota, jo bomo že našli. Ni vrag, da ne bi vsaj Winterton vedel, kako in kaj! Vprašali bomo njega.«
»A kdo naj bi bil vendar ta mož, ki mi naprtujete njegovo ime? Ali je Anglež? In pošten človek?«
Notar je skomignil z rameni.
»Edino kar vem o njem, je to, kar tu berem. In tu berem, da je književnik. Meni samemu se zdi ta pojem nekam širok. Toda sodeč po doti, ki vam jo je zapisal, mora že biti precej imo-vit; a tudi 30.000 frankov vzdr-ževalnine, ki vam jih pošilja že dve leti...«
»Kakšne vzdrževalnine? Niti franka nisem nikoli dobila od tega neznanca!«
»To je pa druga pesem! Iz tehle papirjev in iz Merheimo-vih zapiskov vidim, da vam pošilja vaš mož že dve leti po trideset tisoč frankov rente na leto.«
>še centima nisem dobila — dokaz, da gre res za nekoga drugega.«
Notar je spet skomignil z rameni.
»Toliko drži,« je povzel nato, »da je Merheim londonskemu
saj bi vam sicer ne pošiljal vzdr-
ž*valnine. šele pred nekaj dnevi sem dobil od njegovega odvetnika pismo, naslovljeno kajpada na Merheima, pa sem ga jaz odprl, ker imam po Merheitnovi smrti pooblastilo za to. V ovitku je bil ček za pe najst tisoč fJankov za pol leta vzdrievalni-ne; obenem pa prosi odvetnik sporočila, kaj je z vami.«
»To mi je docela nerazumljivo.«
»Kako naj bi le bila pomota v osebi, ko je pa vaš varuh sam posredoval med vami in vašim soprogom?«
»To bi lahko samo Merheim pojasnil.«
»Da, on bi lahko še več stvari razčistil. Njegova smrt je za vas posebno nedobrodošla, saj bi vas utegnil spomniti tega ali onega, ko pa vi ničesar ne veste.«
Zamislila sem se. Nekaj minut sva oba molčala.
Notar mi ni prav verjel, četudi tega ni hotel naravnost pokazati; take reči človek čuti.
Premišljala sem na vse strani, kako naj mu za božji čas do-važem, da govorim golo resnico, toda nič pravega mi ni prišlo na um.
Tedaj sem se domislila.
»Ali nisem s poroko postala samostojna?«
»Seveda ste!«
»Kako si potem razlagate, da sem ostala v samostanu vse do polnoletnosti?«
roka.
7. neizrekljivo grozo tem strmela v listino, ki mi jo je notar potisnil
odvetniku že dvakrat potrdil prej era po trideset tisoč frankov. To je torej vendar dokaz, da je vaš varuh vedel o vaši poroki in o Arturju Wintertonu tudi.«
»Zmešalo se mi bo!« sem kriknila in se prijela za čelo, ker mi je hotelo glavo raznesti. »Kako, za božjo voljo, naj vas prepričam, gospod notar? Pravite, da sem se poročila 23. julija leta 19“?«
»Da.«
»Zdaj me pa vi poslušajte: meseca oktobra tistega leta sem delala v Rouenu skušnjo na gospodinjski šoli. Vprašajte usmiljenke; potrdile vam bodo, da sem bila pri njih v šoli in ostala tam do polnoletnosti: torej se takrat nisem mogla poročiti, kakor vi trdite.«
»Usmiljenke bodo lahko povedale samo to, kar same vedo. Takrat pa, ko ste bili v Londonu, ste se lahko brez njihove vednosti...«
»Omožila?« sem vzkliknila ogorčeno.
»Morda se še sami niste zavedali posledic... mogoče ste to napravili iz objestnosti... iz lahkomiselnosti — kaj vem! Morda se je tudi kdo poigral z vašo neizkušenostjo!«
»Toda prav tako je lahko mogoče, da se je katero drugo dekle izdajalo zame! Zakaj ne pogledate zadeve s te strani?«
»Ker je pač pribito, in to tudi sami priznate: da ste bili takrat v Londonu, ko se je Artur Winterton poročil... z vami.«
»Bila sem tam, to je res,« sem malodušno priznala.
»še nekaj takisto drži, namreč to, da je gospod Wmterton trdno prepričan, da je vaš mož,
»Bržčas ste imeli kakšen vzrok; jaz ga ne poznam.«
»Kakšen vzrok?«
»Ni moja naloga, da bi to dognal; jaz poznam samo dejstva.«
»Prav; pojdiva dalje. Rekli ste, da je imel Merheim svoje papirje v redu. Kaj pa pravite k temu, da sem baje šele dve leti dobivala vzdrževalnino, čeprav naj bi bila že štiri leta poročena? Kako mi boste to pojasnili?«
»Ne vem.«
»če je Merheim dvakrat dobil po trideset tisoč frankov, skupaj tedaj šestdeset tisoč, je moral vendar ta denar kako porabiti! Ali ga je mar meni dal? Ali imate mar kakšno moje potrdilo o tem med njegovimi papirji?«
»Iskal sem že, toda...«
»Mu?«
»Našel nisem ničesar.«
»Po tem takem mi je teh šestdeset tisoč še dolžan!«
»Z drugimi besedami, kot vaš varuh in kot kupčij ski človek bi vam bil moral povedati, kako je ta denar porabil.«
»Tako je! In vi, pravite, da niste ničesar takšnega našli, kar bi ga razbremenilo?«
»Ničesar!«
»Pač je pa moral poslednja štiri leta pošiljati samostanu oskrbovalnino in šolnino zame.«
»Od tistega dne ne najdem v njegovih knjigdh niti črke o tem.«
»Od tistega dne, torej od časa, ko naj bi se bila poročila, je moj varuh spravljal denar go-
spe Wintertonove v svoj žep, zato je pa velikodušno iz .svojega' plačeval oskrbovalnino za Renato Morandovo. Kaj porečete na to, gospod notar?«
Notarju se je zresnil obraz.
»Prav imate,« je potrdil. »Tu nekaj ni v redu.«
»Ali zdaj vidite?« sem vzkliknila zmagoslavno. »Vprašajte samo usmiljenke: povedale vam bodo, da so zmerom v redu dobivale vzdrževalnino zame, za Renato Morandovo.«
»Razčistiti moram to stvar,« je z nenadno odločnostjo izjavil notar in vstal, »če se pokaže, da je Merheim 1. pošiljal samostanu denar za vas, ne da bi bil to zapisoval, 2. da je sam spravljal velike zneske, namenjene vam, in 3. da kot varuh ni uredil svojih računov z vami, čeprav je vedel, da ste poročeni
—	utegne to še marsikaj pojasniti. Dejstev seveda ne bo mogla nobena sila na svetu ovreči.«
»O, gospod notar, kako si želim, da bi čim prej razčistili to stvar!«
»Ne zanašajte se preveč, otrok moj!...«
»O, vem, gospod notar, da boi šlo posreči; potem mi boste vsaj verjeli!«
Notar se je nasmehnil. Počasi je spet sedel.
»Saj vam že zdaj napol verjamem,« je dejal z očetovsko ljubeznivostjo.
»Res?« sem vzkliknila in novo upanje me je obšlo. »Tak nič več ne trdite, da sem poročena?«
Stari gospod se je dobrodušno zasmejal in zmajal z glavo.
»Nikar tako naglo, hčerka moja! Kar se poroke tiče, se ne da nič spremeniti; ta reč je pribita. Toda verjetno se mi zdi, da je nekdo izrabil vašo neizkušenost in naivnost. Kdo je le to bil? Kako? V kakšnih okoliščinah? Sama vprašanja, ki vam pri najboljši volji ne vem nanje odgovora. Toliko je gotovo, da imate moža, čeprav ga ne poznate; še več: do današnjega dne niste od te poroke imeli ni-kake koristi, ne v denarju ne sicer.«
»A kaj naj zdaj storim? Kaj mi svetujete?«
Notar se je zamislil.
»Dajte mi osem in štirideset ur časa za premislek. Med tem bom skušal zbrati dokaze za oporo vaših trditev. Govoriti moram še z dr. Bordetom, ki ima takisto Merheimovo zadevo v rokah. Pridite spet čez tri dni ob tej uri, dotlej bom gotovo kaj izvedel.«
»Bog naj vas usliši! Ko bi vedeli, kako težko že čakam, da se ta poroka razveljavi!«
Notar se je nasmehnit.
»Nekam hudo se vam mudi! Preden mislimo na to, poskušajmo rajši dognati, kako je s to vašo .poroko'!«
Vstal je in me spremil do vrat.
»Nič naj vas ne skrbi, drago dete! Mogoče je vse skup preprostejše, kakor sami mislite. Toda naj bo že kakorkoli: vaše gmotne razmere so zdaj ugodnejše, kakor se vam' to minuto zdi.«
Krepko mi je stisnil roko in se poslovil. Sama ne vem, kako sem prišla na cesto. V glavi se mi je kar vrtelo, saj sem doživela v tej kratki uri toliko, ko še nikoli dotlej.
Poročena sem! Neizpodbitno poročena — a svojega moža niti ne poznam!...
3
Na cesti
Na grad sem se vrnila še tisti popoldan. Seveda sem morala gospe takoj do pičice povedati, kaj sem izvedela pri notarju.
Gospa Narbonne je bila drugače zelo dobra ženska, le nekoliko prestarokopitna morda. Moje pripovedovanje je poslušala nekam hladneje kakor po navadi.
Morda me je Kristina obirala, ko me ni bilo doma? Ne vem. Le toliko vem, da mi je skoraj pri vsakem stavku ogorčeno padala v besedo.
Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vas!
eram
35. nadaljevanje Suzana se mi mogla premagati "* mu je v obraz povedala vse »voine, ki so jo zadnje čase dajali *®stran njega. Starec ni bil uža-J6n; ,pri priSi j; je ponudil, da jo ^anie s seboj v Otokarjevo ulico, bo sama lahko prepričala, ‘{ so je res preselil od ondod an ®‘l je res on tisti, ki ga je tako elikodušno rešila iz bede in po-®la*ijkanja.
Mladi ženi je bilo tistii mah žal,
da
Je dvomila o njem in o Saši;
toda srce ji ni dalo prej miru, doktor ni dobila še tistega dne do-
a/'a o Saševi poštenosti in iskrenosti.
Potem je šla skupaj s svojim ®oetbm na Saševo prejšnje stanovanje, ki je bilo še zmerom prijavljeno zanj. Tam je tudi preno-
I	a- To je bila po tolikih tednih telesnega trpljenja in srčnega gorja prva noč, jki jo je prebila v nekaljeni sreči in miru. Drugo ju-
je šla s svojim očetom v kapelico v ltuskem parku. Tamkaj-pravoslavni duhovnik ji je jepano potrdil, da je res cesrkve-Jk Poročena s knezom Nižinskim; »Ukazal ji je tudi cerkveno knjigo
* Sai im in njenim podpisom.
. Njena druga pot je bila k baro-jci Smiolenski. Gospa jo je ®pre-zelo ljubeznivo in ji je povedala, dla je redno poročala svo-Niinu bratrancu v London, kako je
• Suzano; novice o njej je dobi vaja iz samostana, čigar redovnica Je. stregla mladi ženi med boleznijo.
Ta zavest, da je ni Saša niti trenutek pozabil in da je v vsakem Pjsinu s skrbjo povpraševal po djej, je Suzani vrnila zaupanje v "ndočuost. In njena vera v srečo je tako zrasla, da se ni mogla prežgati in je z meje poslala svoji žčehi razglednico. Napisala je pa ••mo tele besede:
Odhajam srečna svojemu možu nagoti... Hvala!
Podpisala se ni, prepričana, da ®° gospa Kreugerjeva razumela.
Razglednica je naslovnico zares •■nzveselila. Od kar je njena pa-6torka odšla, jo je neprestano gri-Ž skrb, kaj bo z njo; Suzanino •Poročilo ji je odvalilo kamen s »rca.
, he ena beseda na lakonski dopisnici ji ni hotela prav v glavo: dvojemu mož u«, ji piše Suzana , (Kreugerjeva žena si je rekla, da jto ne more biti nihče drugi kakor jtonez Nižinskij): ali ni to malo Prenagljeno? A brž se je potolažila; dekletu se je najbrže zdelo Premalo, če bi napisala samo »zaročencu« — si je dejala — a morda
je hotela s tem tudi njo bolj Pomiriti. Če je bil tak njen na-toen, ga je prav gotovo dosegla.
Kreugerjeva žena se je vpraša-to, ali naj možu pokaže Suzanino Pisanje. Pri njem človek nikoli Pravega ne ve; kdo ji je porok, da
ne bo vzkipel in v svoji jezi hapravil kakšne neumnosti? Toda *o je videla njegov od skrbi raz-Orani obraz, ni več strpela.
»Poslušaj,« mu je rekla, »obljubi, da ne boš meni nič tebi nič oddirjal iz Karlovih Varov in da ho boš nasprotoval Suzaninim načrtom — pa ti povem novico, ki Je boš vesel.«
»Kar govori!« je s trudnim na-•hiehom odvrnil mož. »Nimam več volje kljubovati svoji hčeri: naj se Poroči z njim, ki ga ljubi. Samo da
mene ne bi sovražila, potem h>i bo pa vseeno, ali je njen izvoljenec ubog ali bogat, v službi ali o rez nje; saj imam jaz dovolj denarja za njega in njo.«
»Nu, pa preberi!« je zmagoslavno vzkliknila žena in mu pokazala razglednico.
Milijonar je hlastno prebral. Nato se je osuplo obrnil k ženi:
»Kako to, da je tebi pisala in ne meni? In zakaj la ,hvala'?«
Žena se je spustila v razigran •meh.
.»Zakaj, vprašaš? Ali se še spominjaš onega čeka na 50.000 kron? °a veš: niti vinarja nisem takrat
izgubila pri kvartali; denar sem dala Suzani par dni pred njenim odhodom.«
»0, kako dobro si to napravila! Tako vsaj ni ostala brez denarja!«
In ganjeno je svojo ženo objel.
»Boljša si od mene, ženka moja! A zakaj si si izmislila izgubo pri igri? Zakaj mi nisi naravnost povedala?«
»Morala sem najti kakšno pretvezo, da si izprosim malo večji znesek, ko si pa njej prošnjo odklonil ...«
»Čudovite ste ve ženske! Na vse mislite!«
Pomel si je roke, ves vesel, da se je vse tako srečno obrnilo.
»Vidiš, ženka, zdaj sem miren. Od kar vem, da je z denarjem oskrbljena, se ne bojim, da ne bi kmalu dobili dobrih novic od nje. Dekle ni od muh, moram ji priznati; vidi se, da se je vrgla po meni. Zanjo se ne bojim; če bo videla, da mož, ki si ga je izbrala, ni zanjo, se mu ne bo dolgo uklanjala. Zanesem se na njen ponos.«
Kreugerjeva žena ni odgovorila. Skušala si je priklicati v spomin visoko, možato postavo... z zasanjanimi sinjimi očmi... z malce oholo dvignjeno glavo. V duhu je videla moža, ki je združeval z neizmerno korektnostjo vse to. Šofer? Zdravnik? Knez? Nič več ni vedela, kaj naj si misli. Zadnje^ tedne ni zamudila nobene priložnosti, da ne bi povprašala po vseh mogočih Rusih, živečih v Pragi v izgnanstvu; nobeden ni bil pravi. Med njimi so bili baroni, grofi in dva, trije knezi — tistega, ki ga je iskala, ni bilo med njimi...
Lepi in skrivnostni Jean je bil izginil, kakor bi se bil vdrl v zemljo...
XVIII
V	veliki bolnišniški sprejemnici, polni čakajočih mater z bolehavimi otroki, posajenimi na lesenih klopeh, se je Suzana stisnila v kot.
Trudna od vožnje, še vsa slabotna od prestane bolezni, je sedela nepremično, naslanjaje si glavo na belo pleskani zid.
Njene velike črne oči so v čudni vročici gorele iz shujšanega obraza: to nestrpno čakanje tik pred ciljem je bilo huda preizkušnja za njene izmučene živce.
Pripeljala se je bila že prejšnji večer in je hotela kar koj poiskati kneza Nižinskega, pa ni mogla k njemu. Povedali so ji, da ima zdravnik sicer posebno hišico na drugem koncu bolniškega vrta; stanovanje v njej je že popolnoma urejeno in samo čaka stanovalca, toda iz neznanega vzroka se knez še ni maral preseliti vanj. Dal si je opremiti svojo sobico kar v bolnišnici in je tam tudi spal, v soseščini svojih bolnikov.
Ker je bil vstop v bolnišnico dovoljen le ob sprejemnih urah, so obiskovalki priporočili, da naj pride drugo jutro kakor drugi bolniki in počaka dr. Nižinskega v čakalnici. Bil je ravno dan otrok; rekli 90 ji, da bo sredi med čakajočimi materami hitreje prišla na vrsto.
Suzana je tedaj prišla. Nekoliko ji je bilo nerodno, ko je zagledala toliko ubogih mater, ki so prišle po brezplačni zdravniški pregled za svoje bolničke; zato se je stisnila v kot in napol v zadregi napol radovedno opazovala zanjo nenavadni prizor.
Zdajci je pa vztrepetala. Srce ji je začelo razbijati, da jo je hotelo zadušiti.
Na drugem koncu dvorane so se bila odprla vrata in na pragu se je prikazala visoka postava zdravnika dr. Nižinskega.
Suzana se je vgriznila v ustnice, drugače se ne bi bila mogla premagati in bi ga bila poklicala. Ne, rajši bo počakala, da konča pre-R,ed-
Tudi matere je neka nevidna sila vrgla pokoneu, ko so zagledale zdravnika. Vse so ga že poznale; 6e je bilo mlademu zdrav-
niku tsreba dokazov o njihovem zaupanju in spoštovanju, jih je moral brati z njihovih ožarjenih obrazov in iz razširjenih rok, ki so se iztezale piroti njemu.
Suzana je videla, kako jezbnim samim prodirljivim pogledom objel vse te otroške obraze, spačene od bolečin.
Z njim so bili še dva asistenta in štiri strežnice.
Potrpežljivo in ljubeče se je zdravnik sklanjal k otrokom, izpraševal njihove matere in dajal navodila strežnicam.
Ves zaverovan v svoje delo še ni opazil ženske postave, ki je še zmerom sedela nepremično na drugem koncu sprejemnice. Pri neki priložnosti je pa docela slučajno pogledal tja.
Ali se mu je zazdela ta postava znana, ali je njena nepremičnost zbudila njegovo pozornost? Pogledal je še enkrat, to pot natančneje. Tedaj mu je vsa kri izginila z obraza.
Mladi ženi je bilo, kakor da bi se bil njegov pogled zavrtal v njene oči; zdelo se ji je, kakor da jo je ošinil z istim ostrim jeklenim pogledom kakor takrat v praškem parku, ko jo je videl v družbi z njenim bratrancem.
Toda to je trajalo le trenutek. Čeprav je bil zdravnik bled ko zid, se ni drugače z ničimer izdal. Obrnil se je k dečku, ki mu je bil najbliže, obenem je pa pomignil strežnici.
Plavolasa miss je prikimala in trenutek nato krenila proti Suzani.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. fckrobi in svellolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, nionga I in lika domače perilo. Parno Čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Izvolite za menoj, gospa: doktor je rekel, da naj vas odpeljem v njegov kabinet.«
Suzana se je nasmehnila. Ni se bila še prav vrnila k Saši, pa je vendar že čutila, kako se širi nad njo njegova pokroviteljska roka.
Šla je za strežnico; toda preden je prestopila prag njegovega kabineta, se je obrnila k mlademu Rusu in se mu plaho in drobno nasmehnila v pozdrav. In zazdelo se ji je, kakor da bi se bil njegov trdi pogled ublažil.
Knez Nižinskij je bil preveč razburjen, da bi mogel s pridom nadaljevati bolniški pregled. Preden je minilo deset minut, je prišel v svoj kabinet.
Na pragu jo postal in se zagledal vanjo. Njegovo zdravniško oko je pri priči uzrlo simptom komaj prestane bolezni; bledico njenega shujšanega obraza.
»Uboga moja Suzanica!« je šepnil z neskončnim sočutjem. »Kako hudo si morala biti bolna!«
Opotekla se je k njemu.
»Ljubljeni moj Saša!...«
Razširil je roke in jo prestregel, vso drgečočo ko preplašeno ptičko.
Tedaj šele si je dala njegova zadržana bolest duška v nežnem očitku:
»Zakaj te tako dolgo ni bilo? Zakaj mi nisi nič pisala?...«
»0, ne obtožuj me, ne očitaj! Ali sem jaz kriva bolezni in brezumja? Saša, ljubi moj Saša, odhitela sem k tebi tisti trenutek, ko sem lahko vstala...«
»Kako dolgo... boš ostala?« je vprašal komaj slišno, skoraj s strahom.
»Za zmerom vendar! Mar nisem tvoja žena? Mar se nisem vsemu odrekla, samo da lahko ostanem pri tebi? ...«
Tedaj je mladi mož sklenil roke okoli nje, ki mu jo je usoda vrnila. Z neskončno nežnostjo se je sklonil k njej in njune ustnice eo se
strnile v večni pesmi ljubezni...
Prerokba rdeče vedeževalke se je izpolnila: ozdravljenje je bilo vstajenje in srečna zaljubljenca sta stopila v življenje, s srcem ob srcu, z roko ob roki, polna brezmejnega blaženstva,..
Štirinajst dni nato je Suzana pisala svojemu očetu. Ko je milijonar dobil njeno pismo, se mu je odvalil kamen s srca. Moral ga je brati še enkrat:
»Dragi oče!
Srečna sem, ker vam lahko sporočim, da sem se poročila s knezom Aleksandrom Nižinskim.
Cerkveno sva se sicer poročila že pred tremi meseci v ruski kapeli v Pragi. Potem je pa prišla moja bolezen in z njo drugi dogodki, tako da sva šele zdaj mogla urediti vse poročne formalnosti tudi pred civilno gosposko.
Tri dni je tega, kar sem pred Bogom in pred ljudmi žena moža, ki je moje vse. Oče, srečna sem kakor še nikoli!
Moj mož vodi veliko bolnišnico in je napravil že mnogo dobrega za bolnike. Z bolnišnico ima pogodbo, ki nama jamči za deset let lepo življenje brez hudih skrbi in pomanjkanja...
Oče, sama sebi se zdim ko majhna princesa; ne morem vam povedati, kako srečna sem, da smem živeti preprosto življenje zraven svojega dobrega in ljubljenega moža.
Če bi kdaj pozneje hoteli pozabiti, da ste bogati, bom srečna, oče, ako vam bom mogla razkazati vso prelest svojega novega življenja.
Dotlej pa sprejmite vi in mati
takisto iskrene poljube od vaše ljubeče vas	Suzane.«
Ko je stari tovarnar v drugo prečital to pismo, bi bil najrajši poskočil do stropa, tako je bil vesel.
Njegova hči je poslala kneginja 1 Kdo bi si bil le kdaj mislili
Kakor bi mu bilo šele dvajset let, je stekel v sobo svoje žene.
»Pomisli, Suzana mi piše! Poročila se jel Ugeni, če moreš, kaj ti bom zdajle povedal! Kje boš neki ugenila! Nu, vsaj poskusi: kaj misliš, kaj je njen mož?«
Zena se je nasmehnila. Ime kneza Nižinskega ji je bilo na koncu jezika, toda videč toli otroško veselje na moževem obrazu, mu ga ni marala kaliti.
»Vidiš, da ne uganeš: Suzana je postala kneginja! Zdravnika je vzela za moža, kneza Nižinskega, ki vodi neko bolnišnico na Angleškem. Io kar je glavno: srečna je kakor še nikoli! Še danes se odpeljem k njima!...«
In ko je žena oporekalo, da je še prezgodaj in da velja mlada poročenca pustiti nekaj časa sa-mš, je stari Kreuger skoraj zares vzrojil!
»Nikar mi ne greni veselja, žena! Ze tri tedne živim brez svoje Suzane! A razen tega,« je dodal nekam skrivnostno, »rad bi vedel, kako se Suzana počuti kot prava princesa. Bogve ali se zaveda vseh svojih dolžnosti? Zakaj zdaj, ko sem postal tast pravemu knezu, se bo morala že naučiti, da bo po knežje zapravljala moj denar!«
Konec
Parlament »Družinskega tednika*4
Kako naj se kmetu zares pomaga ?
Danes priobčujemo še tiste odgovore na gornje vprašanje, ki so zaradi pomanjkanja prostora morali v prejšnji številki izostati.
»Gorenjkini« predlogi
Da se našemu kmetu zares pomaga, je treba dvojnega izboljšanja sedanjega stanja:
a) Država:
1. naj zniža kmetu mnogo previsoke davke in jih poviša kapitalistom, ki lahko plačajo;
2. naj odredi stalne minimalne cene in obenem poskrbi za trge, odnosno izboljša izvoz kmetskih pridelkov. Prepove naj uvoz takih proizvodov, ki jih ima država sama dovolj. To so razni mesni izdelki, mesne in sadne konzerve itd., četudi bi bili le-ti cenejši.
3. naj zniža cene špecerijskemu in manufakturnemu blagu, da bo pravičnejše razmerje med cenami tega blaga in med cenami poljskih pridelkov.
4. naj poskrbi za boljšo kmetijsko izobrazbo. Dovolj je kmetski mladini 6 let splošne izobrazbe, zadnji dve leti naj bi služili izključno kmetijskemu pouku; učili naj bi najboljši strokovnjaki.
b) Kmet sam naj pa gleda:
1. da se poveča produkcija kmetijskih pridelkov. Pred vsem naj kmet gleda na kvaliteto, ker je od nje odvisna višina prodajne cene. V tem oziru se le premnogo greši in pri večini kmetov ae sliši vzdih: »Saj se ne splača!« Premalo vere in zaupanja je v njih. Izboljšanje semena, sadik, obdelava zemlje s preizkušenimi gnojili, vse to mnogokrat povrne trud in stroške. — Pa so še druge panoge, za katere bi se kmet lahko bolj zavzel. To so umno sadjarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, — pred vsem pa živinoreja, ne samo goveda in prašičev, ampak tudi ovc in koz.
2. Kmet naj gleda, da po možnosti vse doma pridela, kar potrebuje. Včasih, ko so sejali lan in konopljo ter redili ovce in k»ze. so tudi vso obleko in čevlje pridelovali doma. In je bila taka obleka trpežnejša in primernejša od današnjih svilenih nogavic in cunja-ste kotenine. (Hrvatje so nam lahko v zgled!) S prejo Je tudi vsa romantičnost zimskih večerov izginila.
3. Kar se tiče organiziranja, je celo delavec na boljšem od km »ta. Kaj je treba toliko prekupčevalcev, ki ves dobiček pobero! Naj bi organizacija poskrbela, da kmet direktno prodaja in tudi sam spravi dobiček. Seveda imamo razne kmetijske družbe, toda kmetje so še vedno preveč nezaupni in samosvoji. Zato pa tudi delavcev po kmetih manjka, ker nimajo nikak-šnega zavarovanja za bolezen in starost.
Dobro bi bilo ustanoviti nekak »gospodarski sklad« ali nekakšno
povsem kmetijsko zavarovanje proti povodnji, toči, slani in drugim nezgodam, ki se morejo pripetiti kmetovalcu. S tem bi bila marsl-kaka skrb in obupnost odpravljena v času, ko nekaj hudih ur ves trud in znoj vsega leta uniči.
Mnogo, mnogo dobre volje vseh gospodarskih činiteljev bi bilo treba, da se uresničijo taki in slični načrti. In mnogo razumevanja za ubogega kmeta I
Kljub vsemu naj se pa kmet vedno in povsod zaveda, da je gospoda tista, ki živi od kmeta in njegovega dela in ne narobe.
Gorenjka.
*
Cene kmetskih pridelkov niso v pravem razmerju z industrijskimi izdelki
Našega kmeta zadenejo poleg splošne krize vsako leto še neštete vremenske neprilike. Kdo bi bil torej bolj potreben pomoči, kakor naš ubogi kmet!
Znašel bi se v precej lažjem položaju, če bi se mu znižali davki, ter da bi njegovi pridelki dobili protivrednost drugemu blagu, katerega on ne more sam pridelati, pa ga kljub temu neobhodno potrebuje.	Anka.
Naš denar nazaj iz tujine, da bo krožil pri nas!
To vprašanje je silno važno, a tudi težko. Direktno se kmetu ne da pomagati, ne da bi pri tem ne bili prizadeti drugi sloji, zlasti obrtniki in trgovci. Slednji so ved-Nadaijevanje na S.sta-ani
DINAR
tald^ia Aaftlftaa |J •AillRm "Dpirinfl, Ai
«u bolečin«! Varuj!« m ponaredbi Na vsaki table« gR\ |k ukanjen Bay«rj«v krik
91 a a ja itilti« *«J » •• II2J »4 ii.iVlii *♦>»
no v skrbeh, če ima kmet zaščito, kajti na deželi je pač mali obrtnik in trgovec v glavnem odvisen od kmeta. Kako naj trgovec plačuje račune, ako ima kmet moratorij?
Največja krivica se kmetu dela pač s tem, ker so njegovi pridelki brez prave cene, med tem ko mora produkte v trgovini (sol, sladkor, kavo) drago plačevati. Tudi znižanje uradniških plač je kmetu v škodo.
Sedaj je kriza, ki jo občutimo skoraj vsi, a zaka ? Mar ni dovolj denarja? Ne! Denarja je dovolj, toda kje je? V inozemstvu! Potrebni bi bili tozadevni ukrepi, da se privabi naš denar v domačo državo. Čim bo dovolj denarja v obtoku, se bodo lahko zvišaie uradniške plače, trgovci in obrtniki bodo imeli dovolj dela in tako bo tudi kmetu pomagano, ker bo lahko prodal svoje pridelke po primerni ceni.
M. P., diplomirana tehn. *
Kmetu naj se črtajo dolgovi, delavci naj dobe pošten zaslužek!
Našemu kmetu naj se pomaga s tem, da se mu črtajo dolgovi. Drugič s tem, da se da delavnim slojem pošten zaslužek, da bodo mogli živeti življenje človeka, in šele takrat bo kmet lahko prodal svoje pridelke po primerni ceni in s tem mu bo zares veliko pomagano.
I. K. (ženska)
*
Organiziranje izvoza
Najbrže se našemu kmetu ne bo dalo dosti več pomagati, ker se je z našo industrializacijo zelo zmanjšal izvoz naših poljskih pridelkov v države, od katerih smo kupovali industrijske izdelke. Zmanjšanju izvoza je bila sicer malo kriva tudi slaba organizacija izvoza in prilagoditev sploh, toda največji vzrok je gori navedeni. Torej, ker je bil izvoz vir največjega blagostanja za našega kmeta, pa ga danes ni več, ostane le še malo virov, da se kmetu kako pomaga.
Malo bi se dalo izboljšati z naprednejšim gospodarstvom in sposobnim izvozom, v kolikor se še lahko izvaža, toda kake prave odrešitve iz sedanjega stanja ni videti.	I. Ž., trg. sotrudnik.
•
Znižati je treba obresti
V tej smeri se ne more dosti napraviti, dokler nima kmet zdravih temeljev obstoja. To bo pa mogoče šele takrat, ko se bodo cene poljskih pridelkov dvignile.
Znižajo se naj tudi obresti hipotekarnih kreditov. Za kmetske dolgove bi bilo zadostno obrestovanje 2°/* na leto. Le na ta način se bo dala gospodarska kriza odpraviti.
A. G. (delavka)
*
VPRAŠANJE TEGA TEDNA:
Kaj je po Vašem vzrok, da se po vojni tako množe nesrečni zakoni in da je čedalje več ločitev?
Odgovori na to vprašanje morajo biti v naših rokah najkasneje do 27. t. m.
Vprašanje prihodnjega tedna: _
Kaj bi Vi storili za omiljenje nezaposlenosti?
Odgovori na to vprašanje morajo biti v naših rokah najkasneje do 3. novembra.
Sequoia
Nadaljevanje s 5. strani.
Trenutek nato je z lahkim korakom stekel Malibu za Gatom. Toni ga je ravno še v zadnjem hipu spoznala.
Zaklicala je: »Malibu!« toda jelen je brzlh nog izginil v temi.
Deklica je odprla kuhinjska vrata in zavpila: »Gato, Malibu! Počakajta!«
Vrnila se je v kuhinjo, ker je izprevidela, da je živali ne bosta počakali. Stekla je v sobo, si poveznila klobuk na glavo in oblekla plašč.
Sangsu je zrl zmedeno za njo, mučeniški vzdihoval in pričel pobirati črepinje.
»Očka, prišla sta,« je zavpila Toni, tresoča se od nemira.
»Kdo, kaj?« je vprašal prestra-šeno oče.
»Gato in Malibu,« je odvrnila Toni, držeča že roko na kljuki.
»Toni, počakaj, ne delaj neumnosti,« je ukazal oče, pa še sam ni vedel, kaj bi prav za prav rad.
»Takoj se bom vrnila,« je še naglo odgovorila Toni in zaloputnila vrata za seboj.
Malibu se je bil opomogel od prvega strahu, pa je počasi korakal vzdolž zasneženega pota po sledovih sani. Spotoma je tu pa tam iz raztresenega sena pomulil po kakšen snopič.
Toni je kmalu našla njegovo sled in pospešila korak. Od časa do časa je glasno zavpila: »Gato, Malibu!« Nenadoma se je pa zmagoslavno nasmehnila, zakaj sledovi so postajali čedalje jasnejši. Vedela je, da Malibu ni več daleč. 2e ga je videla, kako se je vzpe
Našim odfemalcem
Prizadevamo si, da Vas vsak dan bolje in vsak dan ceneje postrežemo. Zato smo
preselili na$o prodajalno
in sedanjih prostorov v Prešernovi ulici 7 v lastno hišo v Šelenburgovi ulici 7
nasproti Glavne pošte
V novi prodajalni Vam nudimo boljšo službo in večjo udobnost ter Vam omogočamo t
da si na širokem pločniku pred novimi izložbami mirno ogledate našo bogato izbiro vsakovrstnih čevljev,
da Vas v trgovini vestno in strokovnjaško postrežemo,
da Vam svetujemo, kakšna obutev najbolje vstreza Vašemu poklicu in svrhi, za katero jo rabite,
da si brezobvezno pomerite in poskusite čevlje, ki odgovarjajo obliki Vaše noge,
da si k vsakim čevljem in k vsaki barvi obleke izberete vstrezne nogavice,
da Vam v naši higijenično urejeni pedikuri brez bolečin odstranimo kurja očesa, trdo kožo in zarastle nohte,
da Vam po osvežujoči kopelji strokovnjaško zmasiramo noge.
Vse, kar rabite, da si ohranite zdrave noge, da ste dobro In poceni obuti, dobite pri nas.
Strokovnjaki smo, zaupajte nam! Služimo narodu.
Obiščite nas v naši novi prodajalni.
L|ubl|ana
Nasproti tilanie poSfe
njal proti Bergmanovi ogradi.
Bližal se je strašni pasti. Samo še nekaj korakov in že bo na oni strani usodnih vrat. Toni je obupno zavpila in stekla, kar so jo noge nesle, za njim. Toda Malibu je bil s smrčkom že povohal strok sena in tedaj se je past sprožila. Zaprla so se velika vrata in Malibu je bil ujet.
Dalje prihodnjič.
Humor
Srečanje
»Oprostite, gospodična,« je vprašal profesor, »ali imam čast govoriti z vami ali z vašo dvojčko?«
»Z mojo dvojčko!«
V letovišča
»Koliko je stara ta krava?« vpraša letoviščar.
»Dve leti,« odgovori kmet.
»Po čem se to spozna?«
»Po rogovih.«
»Lej, lej, saj res: dva ima!«
Po telefonu
Mlster Brown se je vrnil z dolgega potovanja. Komaj je stopil z vlaka, je že stekel k telefonu, da pokliče ženo.
»Stanovanje gospe Brownove?c
»Da,« odg:ovori sobaTica.
»Povejte ji, da pridem drevi na večerjo in da naj bo postelja pripravljena.«
»V redu, gospod. Ali vas smem prositi za ime?«
Ljubezen in časopis
»Že vidim, Mirko, da me čedalje manj ljubiš.«
»Zakaj?«
»V začetku si bral v moji družbi samo športne novice y listih — zdaj pa tudi kulturni pregled.«
MALI OGLASI
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko«obrt« nitki oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas je treba ie posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po poiti ali čo ima oglas iifro, mora dopla* čati ie 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poitni nakaznici, po po* itni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, aK pa v znamkah obenem z naročilom.
Službe
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za iifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
17-LETNO DEKLE s 3 razredi mefičanske Sole Ifiče primerne službe. Nastopi takoj._______________
PRIDNO SLUŽKINJO, pohteno, hitro in prijazno, vajeno samostojnega gospodinjstva in kuhe, ljubiteljico otrok, veselega in vedrega značaja, iičem za samostojno vodstvo malega gospodinjstva in nego osemmesečnega veselega fantka. — Ponudbe pod značko »Za družino«.
POVERJENIKE SPREJMEMO v vseli krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer Je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod iifro »Lep postranski zaslužek«.
kredam
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za iifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
NE RAZMETAVAJTE DENARJA. Kupujte pri nas: Otomane od Din 410*—, Couch sofe od Din 1200*—, spalni couch od Din 1700’—, afrik modrocl od Din 210*—. Tapetništvo Zakrajiek, Ljubljana, Poljanska cesta itev. 17.	___
PRVOVRSTNI PREMOG poceni In hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva c. 25.
MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se t upravi »Družinskega tednika«.
OTROŠKI VOZIČKI, poateljice, mizice, ograjice, tricikJji itd. solidno izdelano in poceni pri 8. Rebolj A drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13, Kolizej.
Kczmeiika
Vsaka beseda 50 par. Davek 1*50 Din. Za iifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
BELE ROKE, kljub temu. da gojite šport in opravljate gospodinjska dela, boste dobili ali si ohranili z uporabo preizkušene »Creme je fais hlanc*. Tuba Din 10*—. Naroča se pri: Nobilior-parfumerija, Zagreb, Iliča 34.
ŠPANSKI BEZEG, chvpre. šmarnica so cvetlice, ki krasno diš6. Parfum iz njih, izredne kakovosti, dobite v lepih luksusnib stekleničkah. Cena steklenički Din 30.—. Naroča se pri: Nobilior-parfumerija, Zagreb, Iliča 34.
ESENCA IZ KOPRIV je že davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem in izpadanju las. Slabi in zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. Steklenica z navodilom Din 30*—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumeriji, Zagreb, Iliča 34.
NEPOTREBNIH DLACIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrlžate z uporabo »Krbol praška«. To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, llica 34.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. To pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
Ženifve
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za iifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
Z GOSPODIČNO 19—25 LET, dobro in pridno gospodinjo, ki ima 10—20.000 Din prihrankov, bi se rad poročil. Imam stalno službo pri T. P. D. Dopise s sliko na upravo lista pod iifro »Srečen zakon«.
Jnformacijc
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za iifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
LEPE MAČICE. Prosi se ljubitelj lepih mačic, da se oglasi in jih vzame, da Jih ne bo treba ubiti. Pošta Blanca.
POSREDUJEM DENAR na hrauilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica itev. 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.
Družina je strašno breme, Posebn# za samca.	Oskar	Wilde.
Zimska jabolka
že v zalogi pri
Gospodarski zvezi v Ljubljani
Vabimo Vas k nakupu v naicenejii oblatilnici
&. Presfecr
Sv. 5Pefra cesta 14
POZOR
GOSPODINJE I
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdk!
RUDOLF VELEPIČ
trgovina g kurivom
LJUBUaNa VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem!
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. ? Mubljaiii; za tiskarno odgovarja O, Vlilialek, vsi ? Ljubljani.