Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu. V LASTNI ZADEVI. Tovarišem, ki so stali ob moji nenadrri »kazenski« premestitvi s svojrrm simpatija« mi na moji strani, scm dolžan dati ob za* ključku svoje »afcre« nekaj pojasnil. Ker nisem nastopil službe pri Sv. Bar* bari v Halozah, mi jc bila ustavljcna plača. Začasno sem moral brez službe ostati v Mežici. Odločitev zame ni bila lahka, in ni* sem storil koraka v negotovo bodočnost iz kakc lahkomiselnc kljubovalhosti in trme. Tovariši, ki poznajo razmere, me Bodo raz* umeli. Zakaj sem bil premeščen iž Mažice? Organizacija je dosegla sicer preklic moje kazenske premestitve, ni pa mogla preprečiti moje premestitve po zloglasnem čl. 71. urad. zakona. »Narodna Ptosveta« poroča, da jc sam pomočnik ministra pro« svete, ki je premestilni dekret podpisal, iz= javil zastopniku organizacije — UJU — da moja kazenska premestitev ni bila prav utemeljena, da imam svoje zasluge za šolo, da pa sem postal radi »svojega pisanja« (proti Angležem) v Mežici nemogoč. Kdo je dosegel mojo premestitev? Nisem postal žrtev kakih političnih intrig in med vodilnimi politiki nimam osebnih nasprotnikov. Strankarsko firmo in tisk kvečjemu zlorabljajo v boju proti meni ljudje, ki jih vodijo osebni interesi. Kot javna tajnost se smatra, da so dosegli mojo premestitev Angleži potom svojih zvez in s sodelovanjem vplivnih činiteljev, ki so se zvezali z njimi na življenje in smrt. Sicer pa ni bil to prvi poizkus spra» viti me iz Mežice. Odkar sem tu, so tajne sile na delu, da bi me spravile iz kraja. Zakaj sem bil rudniškemu podjetju napoti? Rudnik plačuje 90% vseh občinskihdoklad in v občini gospodari stranka, ki ji pripadam jaz in ki hoče svoj občinski go= spodarski program v dobrobit delavskega naroda brez ncpotrebnih ozirov na tuji ka= pital, resno izvajati. (Meščanska šola je bila samo ena točka našega programa). Mnenja sem, da je prav, da se nekaj od ogromnega dobička rudniškega podjetja porabi v korist domače občine. Z mojim odhodom — tako računajo gotovi krogi — bi zapihal v občini drug veter in rudnik bi; dobil zopet prejšnjo absolutno moč v roke, V koliko je ta račun pravilen, nas tukaj nezanima. Najbolj živo pa sem zadel s svojo brošuro »Boji in napredek mežiških rudar* jcv«. Česa so me obdolževali? Cez noč so me radi omenjene brošure očrnili za komunista, dasi vsa javnost ve, da pripadam stranki, ki načelno zastopa drugo smer. Toda s takimi očitki se je hotelo največ doseči — tudi pri miaistrstvu. Res sem bil na podlagi takih podtikanjka* zensko premeščen brez predhodne disci= plinske preiskave in ne da bi vedel, česa sem obdolžen. Pozneje so pri ministrstvu, po strogi cenzuri knjige, spoznali svojo zmoto. Kako se je vodil boj proti moji osebi? Drzno je za učitelja, ako se spušča v boj s takimi silami. Računati mora, da ne najde nikjer zaščite, nasprotno, da se vse zaroti proti njemu. Krajni šolski svet in ob5inski odbor sta bila razpuščena brez konkretne uteme* ljitve, prvi naravnost nezakonito od oblasti, ki za to ni kompetentna. Našemu dnevne« mu časopisju se je zdelo to menda v redu. V kolikor ni razpusta naravnost odobra* valo, je k njemu molčalo, kakor je molčalo na očitke in navedbe v moji brošuri, ko bi povsod drugod v javnosti ob takih očitkih završelo. Pri nas se dela nasprotno. Treba je malenkosti razbliniti v afere, da se pozcm nost odvrne od velikih stvari. Treba je ne» prijetnega nasprotnika pred javnostjo one* mogočiti, da se vzame njegovi kritiki rao= ralna učinkovitost. Od gotove strani, ki ima vse druge na» loge kot take, so se lansirali v dnevno ča* sopisje napadi na mojo osebo, ki bi naj javnosti dokazali, da sem v občinsko go= spodarstvo uvajal korupcijo in se gmotno okoriščal s svojim položajem. Toliko, da se mi ni očitalo, da sem kradcl. Treba je znati, kako se to napravi. Navaja se nekaj pravilnih, na sebi nedolž* nih številk, nekaj se doda, vse se postavi v primerno luč, isti očitki se v spremenjeni obliki ponavljajo, sum je zbujen, ncpoučen čitatelj naseda, namen je dosežen. Iz obtožitelja sem nakrat postal obto* ženec. In kje naj se branim? Nobenega večjega lista nimam na razpolago. Baš zato. sem primoran, da se zatečem v stanovski list, ker nočem, da bi kateri od tovanšev dvomil o mojem poštenju. Kaj se mi očita? Da sem prejel štipendijo 3000 Din od krajnega šolskega sveta za obisk Sestteden. skega obrtnega tečaja v Ljubljam! Dolocen je bil za to drug tovariš. Ker si je ta pre« mislil, je krajni šolski svet v moji odsot= nosti, brcz moje vednosti priznal štipendijo meni. To je moj največji greh. Drug je bil ta, da sem prejel za ureje* vanje računov krajnega šolskcga sveta za zadnji dvc lcti nadaljnjih 3000 Din. Krajni šolski svct ni imel pri svojem sedem mili= jonskem prometu posebnega blagajnika, dasi bi bil nujno potreben v dobi, ko se je vršila gradnja meščanske šole. (Sedaj, ko ni z gradnjo in opremo šole nobenega posla več, izvršujejo kar tri osebe isti posel, ki sem ga opravljal sam). Za ves svpj trud, za vse ogromne skrbi, ki sem jih imel v tej dobi, je to naravnost neznatna vsota. Tretje, kar se mi očita, je to, da sem si za razna pota dal izplačati visoke pot= nine. Nikdar nisem računal več, kot so ra* čunali razni člani številnih komisij v Me* žici, premnogokrat sem računal manj kot mi gre po mojem službenem položaju, mnogo potov pa sem napravil za občino brezplačno. Ali ni dovolj, da sem nosil vso težo skrbi za izvedbo in finansiranje raznih projektov v občini, ko so se mi delale tež= koče na vse strani! S svojim delom sem si dosedaj nako* pal dolgove in drugega nič. x To ve tudi tista gospoda, ki me sum** niči, da sem skrbel tudi za svoj žep. Dru* gih očitkov, ki se tičejo občinskega gospo* darstva, ne bom tu zavračal. Hočem samo, da tovariši ne bodo dvomili o mojem oseb* nem poštenju. Naj mi verjamejo, da le z največjim samozatajevanjem pišem o teh stvareh. Naj bodo tovariši uverjeni, da mi ne bo prizanešeno v najmanjši stvari, če bi bU lo kaj resnice. Že mesece se vsi faktorji — poklicani in nepoklicani trudijo, da bi iz* vedli čim rigoroznejšo revizijo in preiskavo mojega gospodarstva in delovanja v Me= žici, tako da mirno lahko trdim, ko bi bilo povsod drugod le nekaj te vneme, bi kmalu ne bilo več v celi državi sledu kake ko« rupcije. Očitki »Edinstva«. Iz tabora učiteljevsseparatistov sem sli« šal očitek, da dela »Učiteljski Tovariš:r volilno reklamo zame in da se ponašam s pavovim perjem, lasteč si neke zasluge za meščansko šolo v Mežici. Nič za to! Od te strani smo vsega vajeni. Koga ne bi oblatili! Tovarišem pa, ki so razumeli, za kaj gre v mojem slučaju, bi izrazil ob koncu svoje prepričanjc, da moja žrtev ni bila brez pomena za vse učiteljstvo. Ko bi gos tovim faktorjem v mojem slučaju gladko uspelo, bi bili kmalu prišli .na vrsto tudi drugi tovariši. Svobodno učiteljstvo še dol« go ne bo brez tihih in odkritih nasprotni* kov. Zato mu je treba borcev. Ob strnjes nih vrstah učiteljstva pa si bo polomil kopje še marsikak mogočen nasprotnik. Moderndorfer. —e »Za Dravo se bliska«, piše 8. šte* vilka »Edinstva« in bilježi z očividnim za-= dovoljstvom, da sta tov. Hren in Godčeva zletela iz odbora domačih društev. To ve= selje naj bode neskaljeno! Da sta zletcla, vedo predobro ravno tisti koliko priprav je bilo treba za ta »izlet«, kateri so ga pri= pravljali tako tovariško in tako temeljito. Kar se tiče pa ljudi, ki so po graških in drugih ječah gnili za svoje prepričanje in ki so pripomogli k temu »zletu« obeh, pa naj pride »Edinstvo« kar z imeni na dan. r^°j^e namreč. da sc je pokorila tovariši* ca (jodčeva v graških ječah za svoje nacio* nalno prepričanje, tov. Hren pa v ljubljan* skih cehh 5 mesecev. — Da, da: »Za Dravo se bhska, a v Ljubljani — grmi.« — Oču videc, ki obsoja edinjaško razdiranje enot= nosti učiteljskega stanu. —e »Na dan z resnico, le nič sumnL= cenj!«, tako piše zadnje »Edinstvo« in na= daljuje: »Ali bi bilo to poročilo o ljubljan* skih malverzacijah? Kaj sta k temu rekla navzoča člana bivšega širjega sosveta?«  Članstvo UJU jc prejelo od bivših članov ožjega sosveta odgovor. Če pa želi »Edin* stvo« javen odgovor, mu tudi lahko ustre* žemo. —e Mi in mi sami! Vse, kar stori po» "verjeništvo UJU je nič, tako zveni iz pi= save »Edinstva«. Le, kar stori »Edinstvo« Je prav, cc tudi ruši edinstvo stanu, če tudi ?. k**nJ'"imi očitki grdi tova-riše. Ako nc 01 bilo poverjcništva in »Učiteljskcga To* vansa«, bi sploh prenehalo »Edinstvo«. — To je vsa ideja! . . ~e Kdo napada? V predzadnji številiVi je lzneslo »Edinstvo«, da »Učiteljski Tova* riš« napada cclo oblastne šolske nadzorni« kc. Seveda konkretnih slučajev ni prineslo' — Zadnjc »Edinstvo« pa piše dobesedno: »Ako bodo pa kateri spisi izginili, kar se Łe tudi dogaja, je zadeva za referenta (oblasts nega ali sreskcga) še bolj sumljiva in bo treba dotičnika še trše prijcti.« — »Edin* stvu« kličemo: Z dokazi na dan, ker dokler teh ni, ni to le pavšalno napadanje, temvcč je to tudi pavšalno denuncijantstvo!  e Izjava. Iz »Tovariša« sem izvedel, da se je zopet »Edinstvo« obregnilo ob n\inc — v katcri številki — ne vem, in me malo zanima. Ker sc me bo gotovo še kdaj spomnilo, ne da bi bil na to opozorjen, iz» javljam tem potom enkrat za vselej, da sem na vse napade, ki so izšli in ki bodo izšli v »Edinstvu«, odgovoril žc pred par meseci gospodu Antonu Germeku, šolskemu upra* vitelju na Ježici, kot predsedniku »Edin* stva«, kateri odgovor je in ostane zame aktualen, doklcr me bo »Edinstvo« napa* dalo. Josip Macarol. —c »Edinstvo« posveča poročilu pover^ jenika o zadnji seji širjega sosveta posebno pažnjo. Nič mu ni všeč. Če bi bila kritika stvarna, bi mu tudi stvarno odgovorili. Na tako pisanje pa »Edinstvu« samo nekaj na ušesa: Kaj ko bi posvetili toliko ali vsaj nekoliko kritike blagajniškemu poročilu, katerega mi siccr nismo objavili v »Učitelj^ skem Tovarišu«, a ga ima g. urednik »Edin* stva« v rokah. —e V članku »Krivična premeščenja« po členu 71. v »Edinstvu« z dne 25. febru* arja t. 1. se je »Edinstvo« vrinilo, vsaj kar se moje oscbe tičc, kot neljub gost, kjer obenem dolži prosvetnega inšpektorja g. dr. Lončarja, češ, da mi je s premeščenjem na Drenov grič storil krivico, kar pa odločno zanikam. Resnica je, da sem prosil za drugo mesto, toda g. prosvetni inšpektor je spre* videl, da mcni ne bi bilo nič pomagano, če bi bil dobil zaprošeno mesto Sv. J. Gospod prosvetni inšpektor je upošteval vse raz* mere, o katerih je bil natančno informiran, ki sem jih imcl na svojem prejšnjem mestu in o katerih je časopisje svoječasno precej poročalo. — Tovariše pri »Edinstvu« pa prosim, da me v bodoče brez mojega po^ oblastila na ta način nič več ne vlačite v javno polemiko, kakor stc to sedaj storili! — Drenov grič, dne 12. marca 1927. — Ans ton Turk, šolski upravitelj.