Naša ziorovania SHOD DR. KOROŠCA NA GOMILSKEM. Tako veličastnega dne, kakor lelos na Petrovo Savinjska dolina že lcta ni imela! Krog 2000 ljudi se je zbralo v Grajski vasi pri Uomilskcm. Po cerkvenena opravilu in slovesni procesiji je okrog 11. ure v okrsšcni velikanski uti gospoda Šlandra okrajni načelnibi Kmetske zveze Avgust Marovt otvoril zborovanje in daj besedo dr. Korošcu. Izvajanja dr. Korošca.  Dr. Korošec je bičai sramotno nedelavnost sedauje  vladne večine, ki ji v svojem 201etncm političnem dc-<  lcvanju ni našel primere. Pokazal je na največjo ra^o v naši državi, na nemirno Makedonijo, kjer je nezadnvoljnosti krivo predvsem nesposobno uradništvo. I^ri tem se je dotaknil vpada bolgarskih čelašev v Makedo-i i.ijo. Obsojamo ta vpad v našo državo, a obsojamo tudi bujskanje nekaterih listov, ki hočejo spraviti naio državo v nove spopade s sedanjo Bolgaiijo, dasi bi ino-. rali vedeti, da Bolgarska s svojimi 8000 prostovoljnimi vojaki vpada četašev ni rnogla zabraniti. A Se bolj ofc-» sojamo surove napade mladih jugofašistov, ki državno misel zlorabljajo za svoje pretepaške namene. GovoreJ o Bolgariji, nam je podal izredno zanimivo sliko notran j<; ureditve te kmetske države. Agrarna reforma je tain že izvedena; nikdo ne sme imeti nad 30 ha zemlje; goz-* dno gospodarstvo vodijo pod državnim nadzorstvom lesne zadruge z lastnimi uradniki. Izvedena je dolžnost dela. Namesto vojaške obveznosli imajo zakonito ob-< veznost dela. Fantje služijo osem mesecev v posebnibi delavskih bataljonih, ki gradijo ceste, mostove, žslez-< nice ter se učijo kmetijstva. Bolgarija hna danes najlepše ceste, železnice državo ne stanejo mnogo. kme-* tijska izobrazba napreduje. Ženske služijo štiri meseco v domačem okraju in opravljajo dela, ki spadajo v nji** hov delokrog, se učijo gospodinjstva, postrežbe bolnikom; skoro v vsaki vasi imajo za boloiško postrežbo izobražene ženske. Dolžnost in ureaitev dela je v krat-< ktm času bolgarsko gospodarstvo prenovila in bolgarsiu narod povzdignila. In to z majhnimi stroški. Pri- rms pa se pri ogromnih državnih izdatkih cestarji od- puščajo, bolnišnice zapirajo, kmetsko, delavsko in obrt-< niško ljudstvo obubožava. Govoril je dalje o škodlji« vem državnem posojilu; ki ga noče vlada najeti, o vo** titvab, o nujno potrebni izobraz"bi. Ce hočemo streti kapitalizem, če hočemo ustaiioviti novo družbo, v kateri boiuo vsi bratje, potem vedimo, da se z ljudmi, ki nič ne znajo in se n^ nočejo učiti, družabni red ne da spremeniti. Rusija zato ni mogla izvesti sicer idealnih n-v irtov Ljenina. ker rusko ljudstvo za to ni bilo dovolj izobraženo. Če hočemo privesti jugoslovanski narod do srcce, če hočemo urediti državo pravično in dobro. vi* «oko spoštujmo, podpirajmo in širimo omiko! Za avtonomijo Slovenije. Za dr. Korošcem je govoril glavni urednik «Slov.x g. Smodej, dolgoletni voditelj in buditelj koroških glovencev. Govoril je posebno o avtonomiji. Slovenska Ijudska stranka je imela zahtevo po avtonomiji že tisti dan, ko smo Slovenci vstopili v novo državo. Dr. Korošec je zahteval avtonomijo že ob prevratu v Švici in Srbi so mu jo obljubili. V narodnem predstavništvu so Srbi naravnost rekli: Vi dobite avtonotaijo, kakoršno želite. Nihče ni oporekal naši zahtevi po avtonomiji. Leta 1920 je ob državnozborskih volitvah imelo ljudstvo v rokah, da si zagotovi avtonomijo, toda ljudstvo se je razcepilo, in mnogi so zaupali usodo Slovenije — Samostojni kmetijski stranki, koje poslanci so takoj po volitvah z razvito zastavo vstopili v centralistično — vladno večino, katere se še danes drže. Pravo samostojnost kakor jo ljudstvo pa pravici zahteva, jamči Slovencem edino program Slovenske Ijudske stranke, ki je danes isti, kakor je bil pred tremi leti! Govornik govori nato še o žalostnih gospodarskih razmerah v naši držaVi. Namesto da bi vladne slranke mislile, kako bi uredile razdejane gospodarske razmeie v naši državi, pripravljajo in izvajajo kulturni boj, boj krščanskim načelom. In vendar brez krščanskih načel tudi v javnem življenju ni poštenosti, ni pravičnosti, ni napredka, ni sreče, ni blagoslova! Zaključek shoda. Oba govornika so zborovalci spremljali z žihavnini odobravanjem. Shod je hotel motiti hotelir Šribar iz Litije z medklicem: «S kmeti se da vse napraviti!« a so ga krepke roke takoj spravile na zrak. Posestnik Bošnjak iz Braslovč je izrekel g. dr. Ko rošcu zahvalo in neomajeno zaupanje. Rančigaj-Hamot iz št. Jurja pa je prav živo pokazal in dokazal potrebo davkarije na Vranskem. Soglasno so bile sprejete naslednje resolucije: 1. Zaupnica Jugoslovanskemu klubu in njega načelniku dr. Korošcu. 2. Zahteva po avtonomiji zedinjene Slovenije in piotest proti njeni delitvi. 3. Protest proti razkristjanjenju šol. 4. Protest proti sedanji davčni politiki. 5. Zahteva po novih volitvah. 6. Zahleva, da sc zgraui šentpeterski most čez Savinjo in regulira potok Voljska, ki dela vsako leto posestnikom ogromne škode. 7. Odpuščeni cestarji naj se zopet sprejmejo v sluŽbo. 8. Protest proti skrajno nečloveškem postopanju s slovenskimi bolnišnicami, dočim se daje podpore svobodomiselnim organizacijam kakor Sokolu. Savinjska dolina tega krasnega dneva ne bo pozabila! Že sedaj organizatorično na prvem mcstu, bo-de Savinjska dolina izvedla organizacijo Slovenske ljudske stranke prav do zadnje hiše in tako pokazala svcjjo hvaležnost iji zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba, ki se neumorno trudijo za nas in naše pravice. Zvestoba za zvestobo! Dr. Korošec iuia v Slovenjgiadcu v nedeljo, dn*; 9. julija ob pol deseti uri dopoldne v prostorih g. Antonije Goll, okrajni shod Slovenske ljudske stranke — Kmetske zveze. Kmetje, delavci in obrtniki, pridite! — \sak somišljenik SLS okraja Slovenjgradec na shod' Sv. Trije Kralji v Slov. gor. Za srednji del Slov. goric, zlasti še za lenartško dekanijo se bo vršil v nedeljo, dne 23. julija po pozni službi božji na lepi zeleni trati pred našo romarsko cerkvijo katoliški shod. Pridejo odlični govorniki. To mora biti krasna prireditev vredna tega imena. Po vseh župnijah lenartške dekanije, potem v župnijah Apače, Sv. Peter, Kapela, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Andraž v Slov. gor., takoj na delo! Posebni odbori naj skrbijo za veliko udeležbo mož in tnladeničev, žen in deklet. Gre za najdražje svetinje nait katoliške vere. Naj pokaže veličastni shod, da hočeaao tudi v bodoče, da vladajo njena načela, njeni nauki ne samo v cerkvi in v družini, temveč tudi v šoli in v javnem življenju. Na predvečer bodo na najvišjih vrhoJrih celega okoliša goreli kresovi, ki naj bodo znak naie goreče ljubezni do naše svete vere. Verno ljudstvo na še, dvigni se, pokaži, da si ne pustiš od nikogar teptati «voje svete katoliške vere in njcnih pravic, tudi od države ne. Shodi v Apački kotlini. V nedeljo, dne 9. julija, po rani maši ,se vrši shod Slovenske kmetske zveze v Apa •feui, popoldne ob treh pa v Mietsdorfu. Govorita posl. Ivan Roškar in Vla. Pušenjak o političnih in gospodai skih vprašanjih. Sv. Ana na Krembergu. Dne 2. julija po rani maši se je vršil pri nas dobro obiskan shod Kmetske zveze. Udeležencev je bilo nad 400. Poročala sta poslanec Iv. <ftošjkar o sedanjem političnem in gospodarskem polo¦taju. dr. Veble pa o volitvah v oblastne skupščine in o pomenu politične organizacije. Sprejeta je bila resoIlicija, v kateri se zahteva sprememba sedanjega politič -oega režima in revizija ustave v smislu programa SLS in Jugoslovanskemu klubu se je soglasno izrekla zaupnica in zahvala. 2elimo, da pridejo gospodje poslanci *e večkrat k nam. Potreba politične izobrazbe in organi *atoričnega dela v obmejnih krajih je dvakrat večja •aego kje dnlgje. Jurklošter. Na praznik sv. Petra in Pavla se je pri nas vršil shod Slovenske ljudske stranke. G. naiodni poslanec Davorin Krajnc nam je v dve uri dolgem govoru razlagal o vzrokih današnje nezadovoljnosti. Shodu je predsedoval Jožef Pompe in se je shod prav lepo izvršil. Resolucije, sprejete na katoliškem shodu pri Sv. Roku nad Šmarjem pri Jelšah: 1. Omejevanje svobode katoliške cerkve, kakor je izraženo v čl. 12 ustave, je nepotrebno, z ozirom na javni red in blagor škodljivo in za nas katoličane žaljivo; zato naj se ta člen v tem smislu spremeni in popravi. 2. Za prerojenje družbe v Kristusovem duhu je skrajno in neobhodno potrebna poglobitev verskega živ ljenja pri posameznikih; zato naj zlasti mladeniči in dekleta, očetje in matere vstopajo v Marijine družbe in v orlovsko organizacijo, starejši pa naj se pridružijo 3. redu. 3. Do 20.000 zborovalcev na katoliškem shodu p;i Sv. Roku izjavljajo slovesno zaobljubo, da — stoječi na stališču, da je le v preureditvi človeške družbe na krščansko-socialnem temelju rešitev iz današnjih težav in nadlog — zahtevajo: a) brezpogojno verskonravno vzgojo svoje mladine v vseh šolah. Vso izobrazbo in vzgojo prevevaj verski duh in posebej verouk naj poučujejo kateheti, pooblaščeni od cerkvenih predstojnikov; b) odločno obsojajo vladine poizkuse, da se izpodrine verski pouk iz šole, odnosno omalovaži in osmeši s tem, da se skuša izročiti ta pouk posvetnim učiteljem; c) slovesno zaobljubljajo, da ne bodo trpeli pod nobenim pogojem, da bi se uresničila nakana, da se versko-nravna vzgoja in verski duh, ki smo ga sprejeli kot sveto dedščino od svojih očetov, nadomestiti z neK.o prazno narodno-etično vzgojo. 4. V zavesti, da je izobrazba v borbi za zmago ktščanskih načel v vsem javnem življenju uspešno sredstvo, pozivljamo vso našo katoliško mladino, da sc organizira v katoliških izobraževalnih društvih s potrebnimi mladmskimi podzvezami in odseki. 5. Nujno se priporoča, da se po možnosti v vsaki župniji ustanovijo, oziroma poživijo Marijine družbe za mladino obojega spola in Marijini vrtci za neodraslo mladino. 6. Z radostjo pozdravljamo mogočen razvoj orlov- ske organizacije in želimo, da se ta organizacija disci- pliniranih katoliških borcev po možnosti razširi po — vseh Itrajih Slovenije. 7. Katoliška javnost se poziva za ustanovitev močnega tiskovnega sklada; priporočajo se po raznih krajih nizorno prirejane razstave dobrega tiska; pospeši se naj celotna izdaja sv. pisma, primerna za ljudstvo; oskrbi naj se šolski molitvenik, ki bi bil obvezen za vse slovenske škofije. Priporoča se družba sv. Mohorja in izraža želja, da družba pospeši izdajo «Življenja svet- nikov.« Pozivajo se vsi katoliSki Slovenci, da dosledno odklanjajo proliverski lisk in na vsu inoč širijo, pod • pirajo in pospešujejo katolisko časopisje.