A. Čebular
Počakaj
oneg ic pokrival poljano. Uboge ptičicc so zmr-zovale po vejicah, le vrabček si je poiskal dimnik in je ondi vsako noč spal.
Mrzlega jutra je čepcl ta vrabček na strehi in prežal na dvor, kjer jc krmila Micika perutnino. Vsc je hitelo, da si uteši prazne želodčke.
Stran 12___________ANGELčEK___________Leto 31
»Živ, živ!« se je oglasil vrabček, ko je zagledat ščinkavčka na jablani. »Pojdiva malo bliže! Poglej, koliko je zrnja, midva pa stradava!«
Sčinkavček se jc skoraj prestrašil, ker ie bil vrabček črn kakor dimnikar. »»Počakaj, počakaj, da se drugi nazobljejo, saj bo tudi še za naju dovolj ostalo!«« mu je odvrnil.
»Kaj bi čakal, da rai vse pozobljejo?« je začivkal vrabček in se spustil na vrtno ograjo.
Skrbnemu petelinčku pa ni bilo prav, da bi go-spodaril na dvorišču ta prcdrzncž. Pogledal ga je postrani, a ko je zapazil, da še čepi na ograji, je zobal dalje.
Vrabček pa, videč, da ga več ne gleda petelin-ček, je smuknil med piške in začel zobati.
Pek, pck|-------Vrabčku se je zdelo, da se je
podrl nanj svet.   Komaj je utekcl krivopercu izpod kljuna.
Ko so se kokoši nazobale, so odšle v vas k so-sedovim. Ščinkavček pa se je vesel spustil na dvor in pobral ostala zrnca.
Drugo jutro sta se sestala ščinkavčck in vrabček.
»»Vidiš, ako ne bi bil ti predrzen, bi se bil na-zobal kakor jaz. Tako pa čivkaš:
Živ-žav,  živ-žav,
jaz nisem več zdrav!««
Tako se je pošalil ščinkavček in odletel.