26 Didakta april-maj 2016 GOVORNO-JEZIKOVNE MOTNJE PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH / mag. Nataša Satler, spec. soc. del., spec. dipl. ing. teks. / OŠ Kungota TEORETIČNA IZHODIŠČA Govor je zelo pomemben v človekovem razvoju, saj gre pri tem za oblikova- nje človeka kot posameznika in za vzpostavljanje komunikacij z okolico (Marjanovič Umek 1990). Govor je sposobnost, ki je lastna samo človeku, je zapletena in najmlajša po razvoju (Vizjak Kure 2010). Otroci z govorno-jezikovnimi motnja- mi so skupina otrok, ki imajo zmanjša- no zmožnost usvajanja, razumevanja, izražanja in/ali smiselne uporabe govo- ra, jezika in komunikacije. Odstopanja na teh področjih pomembno vplivajo na otrokovo vsakodnevno sporazume- vanje in učenje. Posledice motenj se odražajo na otrokovi sposobnosti inte- rakcije z okoljem, učenju prek jezika in vedenju že v predšolskem obdobju (Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami 2015). Otrok pred samo zmožnostjo izražanja svojih misli preide določene razvoj- ne faze, kjer se v svojem ritmu nauči usklajevanja gibov različnih mišičnih skupin in govornih organov, česar rezultat je artikuliran govor. Predšol- sko obdobje je ključnega pomena za razvoj govornega sporazumevanja in pravilne izreke, saj se takrat pri otroku hitro razvijajo mišične sile in živčne poti. Pogoji za razvoj govora so zdravi govorni organi in govorila ter centri v možganih in usklajenosti v delovanju prsnih in trebušnih mišic, saj v nasprotnem primeru lahko slej ko prej nastanejo težave pri govoru (Sgerm 2004). Za pravilen razvoj govora je nujno naslednje: - pravilno razvite psihične funkcije; - zdrav živčni sestav; - zdrava in pravilno razvita govorila; - pravilen govor okolice, v kateri živi otrok (Omerza 1972). Visoka kakovost vrtca je še posebej pomembna za otroke iz manj spod- budnega socialnega okolja, v katerem so otroci praviloma deležni manj go- vornih spodbud, govor staršev je manj bogat, na razpolago imajo manj igrač, knjig in drugih, za otrokovo starost primernih materialov. Vrtec ima po- zitiven učinek tudi zaradi vrstnikov v skupini, v kateri otroci pridobijo pomembne govorne izkušnje, kar pa lahko tudi v širšem pomenu pomaga zmanjšati razlike med otroci glede na različno izobrazbo njihovih staršev in njihovega družinskega okolja (Marja- novič Umek in drugi 2006). O zapoznelem jezikovnem razvoju otroka govorimo takrat, ko razvoj sicer časovno zaostaja, vendar poteka v nor- malnem zaporedju, o motnji pa, kadar razvoj močno zaostaja in ne poteka v normalnem razvojnem zaporedju. S specifično jezikovno motnjo imamo opraviti tedaj, ko sta sluh in inteligen- tnost normalna, jezikovni razvoj pa je moten. Motnje v jezikovnem razvoju so lahko na ravni razumevanja ali spo- ročanja (Žerdin 2003). Mnogo otrok se zaradi težav izgovar- jave prične izmikati verbalni komu- nikaciji, področje govornih stikov pa zamenja za kakšne druge načine ko- municiranja, npr. geste (Smole 2009). Vzroki za težave v razvoju govora so lahko različni: - organski vzroki, kot so izguba slu- ha, senzomotorne okvare govorne- ga aparata ali šibkosti in prizade- tosti kognitivnih funkcij; - dejavniki okolja, kot je socialnokul- turna prikrajšanost. Zapozneli pojav ali zastoj v govornem razvoju otroka je prvi pokazatelj jezi- kovnih težav (Grobler 2002). Otrok, ki preživlja zgodnje otroštvo samo v krogu družine, ki malo ali slabo govori, tudi sam ne bo razvijal spretnosti, ki mu je sicer dana po na- ravi. Znaki, ki nakazujejo na jezikovne težave pri otroku, ki jih najprej opazijo starši in vzgojitelji: - otrok malo govori; - govorjeno besedilo je slabo razumljivo; - ne razume, kaj govorijo drugi; - ima posebne težave pri pisnem sporočanju (Žerdin 2003). Novljan (1993, 12) govorne napake deli v pet skupin, in sicer: - motnje artikulacije ali izgovarjave glasov; - jezikovne motnje; - motnje ritma in tempa govora; - motnje glasu oz. fonacije; - motnje branja in pisanja. Govorno-jezikovno motnjo opredeli lo- goped v skladu s strokovnimi standar- di po kriterijih za opredelitev motnje. Motnje se pojavljajo na kontinuumu od lažje do težke motnje na enem ali več področjih: pragmatika, semantika, sintaksa, fonologija, artikulacija in flu- entnost govora. Pomemben dejavnik za opredelitev govorno-jezikovne mo- tnje je ugotovitev, da govorno-jezikovna motnja pomembno vpliva na otrokove vzgojno-izobraževalne potrebe in nje- govo delovanje ter uspešnost v vzgoj- no-izobraževalnem procesu. Glede na govorno-jezikovne motnje razlikujemo otroke z lažjimi, zmernimi, težjimi in težkimi govorno-jezikovnimi motnjami (Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami 2015). Potek izreke glasov pri otrocih ni slu- čajen. Najprej otrok obvlada soglasnike (ki v začetku niso tako stabilni kot pri odraslih) in nekatere samoglasnike. Razvojni proces za glasove p, b, n, j ter za t, d, k, g, v je končan še pred dru- gim letom. Po drugem letu se začnejo razvijati f, h, I, c, z, s in proti koncu tretjega leta se začnejo razvijati r, č, ž, š. Do četrtega (petega) leta naj bi bil razvoj izreke glasov končan. Naravno Didakta april-maj 2016 27 je, da je med otroki veliko izjem. Pri treh (štirih) letih je artikulacija glasov r, ž, š še nestabilna, nepopolna in pri večini otrok predvsem nezadostno utr- jena. Pri petih letih naj bi se razvoj izreke glasov končal, čeprav je razvi- dno, da sičniki in šumniki č, z, š delajo mnogim otrokom težave predvsem v soglasniških skupinah. Ker pa je samo razvoj glasov odvisen od okolja, v kate- rem otrok živi, ne moremo posplošiti povprečnega razvoja vrstnega reda pri posameznem otroku. V predšolskem obdobju so pogostejše naslednje govor- ne motnje: bebljanje, jecljanje in br- botanje, manj pogoste pa so zakasneli govorni razvoj in nosljanje. Po petem letu starosti otroka naj bi bili starši, vzgojitelji in drugi, ki prihajajo v stik z otrokom, pozorni na odstopanja v govornem izražanju. Če govor otroka odstopa od drugih, je potrebno poiska- ti ustrezno strokovno pomoč. Najbolj ustrezno strokovno pomoč otrokom z govorno-jezikovnimi motnjami nudi in daje logoped (Grobler 1985). OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA Pomembno vlogo pri razvijanju go- vora in jezika pri predšolskem otroku imajo strokovni delavci v vrtcih. Za- znavanje govorno-jezikovnih motenj v predšolskem obdobju in delo stro- kovnih delavcev na tem področju je zelo pomembno. Zanimalo nas je, kako so strokovni delavci seznanjeni z vrstami govor- no-jezikovnih motenj pri otrocih v predšolskem obdobju ter s kakšnimi dejavnostmi in kako pogosto izvajajo vaje za odpravljanje teh. CILJ RAZISKAVE Osnovni cilj raziskave je bil ugotoviti, kako so strokovni delavci seznanjeni z vrstami govorno-jezikovnih motenj v predšolskem obdobju in kako pogosto ter s katerimi dejavnostmi strokovni delavci v vrtcih razvijajo področje go- vora in jezika pri predšolskih otrocih. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 1. Ali so strokovni delavci seznanjeni z govorno-jezikovnimi motnjami pri predšolskih otrocih? 2. Ali so strokovni delavci v skupini že imeli otroka z govorno motnjo? 3. Katero vrsto govornih motenj so imeli predšolski otroci v teh skupinah? 4. Ali strokovni delavci menijo, da pri- pomorejo k odpravljanju govornih motenj pri predšolskih otrocih v njihovih skupinah? 5. Na kakšne načine strokovni delav- ci poskušajo odpravljati govorne motnje? 6. Kako pogosto strokovni delavci iz- vajajo vaje za odpravljanje govor- nih motenj pri predšolskih otrocih? METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP Metoda raziskovanja je deskriptivna ali opisna, ker smo z njo spoznavali problematiko na ravni kakovosti in ko- ličine. Raziskovalni pristop je kvantita- tivna empirična pedagoška raziskava. VZOREC Vzorec je bil namenski in priložno- stni. V raziskavo je bilo vključenih 88 strokovnih delavcev s področja celotne Slovenije, ki so bili izbrani naključno. V statistično množico so zajeti podat- ki, pridobljeni na podlagi anonimno izpolnjenega spletnega vprašalnika o 28 Didakta april-maj 2016 zaznavanju in delu na področju govor- no-jezikovnih motenj v predšolskem obdobju. Način izpolnjevanja spletne- ga vprašalnika o zaznavanju in delu na področju govorno-jezikovnih motenj v predšolskem obdobju je bil tak, da so strokovni delavci odgovarjali na vpra- šanja izbirnega tipa večstranske izbire in vprašanja odprtega tipa. Vprašal- nike so strokovni delavci izpolnjevali anonimno. POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV Podatke, dobljene z vprašalniki, smo statistično obdelali v Microsoft Excelo- vem programu in rezultate predstavili z grafi in deskriptivno. REZULTATI IN RAZPRAVA V nadaljevanju so podani rezultati o zaznavanju govorno-jezikovnih motenj v predšolskem obdobju in pogostosti ter vrstah dejavnosti, s katerimi stro- kovni delavci v vrtcih razvijajo podro- čje govora in jezika pri predšolskih otrocih. Iz Grafa 1 je razvidna seznanjenost strokovnih delavcev z govorno-jezikov- nimi motnjami pri predšolskih otrocih. Graf 1: Seznanjenost strokovnih delav- cev z govorno jezikovnimi motnjami pri predšolskih otrocih 63 % strokovnih delavcev, ki so sode- lovali v raziskavi, meni, da so še kar dobro seznanjeni z govorno-jezikovni- mi motnjami pri predšolskih otrocih. Zaskrbljujoče je, da jih 3 % meni, da z govorno-jezikovnimi motnjami pri predšolskih otrocih niti niso sezna- njeni, kar verjetno nakazuje na po- manjkanje strokovnega znanja s tega področja. Iz Grafa 2 je razvidno, koliko strokov- nih delavcev, ki so sodelovali v raziska- vi, je v svoji skupini predšolskih otrok že imelo otroka z govorno-jezikovno motnjo. Graf 2: Število strokovnih delavcev, ki so v svoji skupini predšolskih otrok že imelo otroka z govorno-jezikovno motnjo 93 % strokovnih delavcev je v svoji sku- pini predšolskih otrok že imelo otroka z govorno-jezikovno motnjo, 7 % pa te izkušnje še nima. Glede na rezul- tate seznanjenosti strokovnih delav- cev z govorno-jezikovnimi motnjami pri predšolskih otrocih pa je mogoče sklepati, da zaradi pomanjkanje stro- kovnega znanja s tega področja pri nekaterih strokovnih delavcih ti ne zaznavajo govorno-jezikovnih motenj pri vseh otrocih. V Grafu 3 je prikazana vrsta govorne motnje ki so jo pri predšolskih otrocih, vključenih v svoje skupine, zaznali stro- kovni delavci, vključeni v raziskavo. Graf 3: Vrsta govorne motnje, ki so jo pri predšolskih otrocih, vključenih v svoje skupine, zaznali strokovni delavci, vklju- čeni v raziskavo Strokovni delavci kot vrsto govorne motnje najpogosteje zaznavajo beblja- nje, čemur sledi jecljanje, nosljanje in brbotanje. 7 % strokovnih delavcev, ki so sodelovali v raziskavi, je navedlo druge vrste govornih motenj. Nave- dli so nepravilno izgovarjavo besed, spuščanje črk ali zamenjavo črk, izpu- ščanje veznikov, izpuščanje predlogov, nerazumljiv govor in požiranje glasov zaradi prehitrega govora. V Grafu 4 so prikazani rezultati o mnenju strokovnih delavcev, ki so sodelovali v raziskavi o pomoči pri odpravljanja govornih motenj pri predšolskih otrocih. Graf 4: Mnenja strokovnih delavcev o pomoči pri odpravljanju govornih motenj pri predšolskih otrocih Didakta april-maj 2016 29 Iz rezultatov lahko razberemo, da 82 % strokovnih delavcev, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da vsekakor pomagajo pri odpravljanju govornih motenj pri predšolskih otrocih. 14 % jih meni, da pri odpravljanju govornih motenj pomagajo le, če tako priporočajo stro- kovnjaki, medtem ko jih 4 % pri od- pravljanju teh ne pomaga. Nadalje nas je zanimalo, na kakšne načine strokovni delavci poskušajo odpravljati govorne motnje pri pred- šolskih otrocih (Graf 5). Graf 5: Načini, s katerimi strokovni delav- ci poskušajo odpravljati govorne motnje pri predšolskih otrocih Največ strokovnih delavcev (57 %) poskuša govorne motnje odpravlja- ti z različnimi govornimi igrami, ki jih poiščejo sami in se jim zdijo po- membne. 24 % strokovnih delavcev, ki je sodelovalo v raziskavi, poskuša govorne motnje odpravljati z vajami, ki jih predpiše strokovnjak, 16 % stro- kovnih delavcev pa z vajami, ki jih sami pripravijo glede na mesečni načrt dela. Strokovni delavci, ki so sodelovali v raziskavi, so pod druge dejavnosti in načine, s katerimi pomagajo pri odpravljanju govornih motenj pri predšolskih otrocih, navedli še vaje, ki so zapisane individualiziranem pro- gramu otroka s posebnimi potrebami, skupinske in individualne govorne vaje in spodbujanje pripovedovanja. V Grafu 6 so prikazani rezultati o pogo- stosti izvajanja vaj za odpravljanje go- vornih motenj pri predšolskih otrocih. Graf 6: Pogostost izvajanja vaj za odpra- vljanje govornih motenj pri predšolskih otrocih Največ strokovnih delavcev, ki so sode- lovali v raziskavi (41 %), vsaj enkrat na teden izvaja vaje za odpravljanje go- vornih motenj pri predšolskih otrocih v njihovih skupinah. 30 % izvaja te sko- raj vsak dan. Skoraj petina strokovnih delavcev, ki so sodelovali v raziskavi, pa teh ne izvaja, kar je zaskrbljujoče. Strokovni delavci, ki so sodelovali v raziskavi, so pri pogostosti izvajanja vaj za odpravljanje govornih motenj pod drugo navedli še priložnostno, po potrebi, sprotno opozarjanje, sprotno med komunikacijo z otrokom, redko, glede na število ur v odločbi o usme- ritvi otroka. 30 Didakta april-maj 2016 SKLEP S predšolskimi otroci je v skladu s cilji v Kurikulumu za vrtce potrebno izva- jati dejavnosti, povezane s področjem govora in jezika. Menimo, da imajo strokovni delavci v vrtcu zelo pomemb- no nalogu v razvoju govora in jezika pri predšolskih otrocih in s tem tudi podporno vlogo pri odpravljanju go- vornih motenj. Raziskava je dala vpogled v to, kako so strokovni delavci vključeni v raziskavo, seznanjeni z vrstami govorno-jezikov- nih motenj pri otrocih v predšolskem obdobju in s kakšnimi dejavnostmi ter kako pogosto izvajajo vaje za odpra- vljanje teh. Rezultati raziskave kažejo, da 63 % strokovnih delavcev meni, da so še kar dobro seznanjeni z govorno-jezikovni- mi motnjami pri predšolskih otrocih. Zaskrbljujoče je, da jih 3 % meni, da z govorno-jezikovnimi motnjami pri predšolskih otrocih niti niso sezna- njeni, kar verjetno nakazuje na po- manjkanje strokovnega znanja s tega področja. 93 % strokovnih delavcev je v svoji skupini predšolskih otrok že imelo otroka z govorno motnjo, 7 % pa te izkušnje še nima. Kot vrsto govorne motnje najpogosteje zaznavajo beblja- nje, čemur sledi jecljanje, nosljanje in brbotanje. 82 % strokovnih delavcev, ki je sodelovalo v raziskavi, meni, da vsekakor pomagajo pri odpravljanju govornih motenj pri predšolskih otro- cih, 14 % jih meni, da pri odpravljanju govornih motenj pomagajo le, če tako priporočajo strokovnjaki, medtem ko jih 4 % pri odpravljanju teh ne poma- ga. 57 % strokovnih delavcev poskuša govorne motnje odpravljati z različni- mi govornimi igrami, ki jih poiščejo sami in se jim zdijo pomembne, 24 % strokovnih delavcev poskuša govor- ne motnje odpravljati z vajami, ki jih predpiše strokovnjak, 16 % strokovnih delavcev pa z vajami, ki jih sami pri- pravijo glede na mesečni načrt dela. 41 % strokovnih delavcev, ki so sode- lovali v raziskavi, vsaj enkrat na teden izvaja vaje za odpravljanje govornih motenj, 30 % izvaja te skoraj vsak dan, skoraj petina strokovnih delavcev pa teh ne izvaja. Literatura Natalija Vovk-Ornik (ur.) (2015) Kri- teriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Grobler Marinka (1985) Govorni razvoj, razvojne težave in govorne motnje. V Anica Mikuš-Kos (ur.), Strajnar Julijan (ur). Težave v otroštvu: kako pomagati str. 190–197. Ljubljana. Svetovalni center za otroke, mla- dostnike in starše. Grobler Marinka (2002) Otroci s spe- cifično govorno-jezikovno motnjo. V Končnik Goršič, N. in Kavkler, M. (ur.). Specifične učne težave otrok in mladostnikov, str. 121–134. Lju- bljana: Svetovalni center za otroke, mladino in starše. Marjanovič Umek Ljubica (1990) Mi- šljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: DZS. Marjanovič Umek Ljubica, Kranjc Simo- na in Fekonja Urška (2006) Otroški go- vor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit. Novljan Egidija (1993) Otroci z mo- tnjami v razvoju. V Živeti skupaj: Zbornik s posveta o integraciji predšolskih otrok z motnjami v razvoju. Ljubljana: Zavod Republi- ke Slovenije za šolstvo in šport, str. 9–15. Omerza Zdravko (1972) Govorne napa- ke. Ljubljana: DZS. Sgerm Dragica (2004) Poslušam, slišim, izgovarjam. Maribor: samozaložba. Vizjak Kure Tugomira (2010) Spodbu- janje razvoja senzorike, motorike, ko- gnicije, govora in jezika. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije. Smole Franc (2009) Pomen spremljajo- čih bolezni pri govorno-jezikovnih motnjah. V Prosnik, B.; Bijelić, D.; Smole, F. in Zorko, N. (ur.). Kvalite- ta slovenske logopedije v evropskem prostoru: zbornik referatov 2. kon- gresa logopedov Slovenije z medna- rodno udeležbo, str. 61-68. Maribor: Društvo logopedov Slovenije, Aktiv logopedov SV Slovenije: Center za sluh in govor. Žerdin Tereza (2003). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mla- dostnice in starše in društvo Bravo.