B. D. 
Jugoslavija v številkah               
Letos obhajamo 20letnico naše države. Zato ne bi bilo napak, če si tudi v številkah ogledamo svojo domovino, kakšna nam je postala v preteklih 20 letih.
Na kratko si oglejmo meje in naše sosede. Pred 20 leti je mejilo na nas osem sosedov, danes jih je samo sedem. Malokdo izmed vas se bo spomnil osmega soseda. To je bila majhna državica Reka, nastala po rapalski pogodbi iz 1. 1920. To si je zopet prisvojila Italija 1. 1924. Od takratnih sosedov sta bila samo dva (Italija, Romunija) po velikosti in prebivalstvu večja od naše države. Danes so pa trije večji in soseda iz letošnjega leta, Nemčija, ie skoraj tako velika po prebivalstvu kot vsi sosedje skupaj. Zato se je tudi količnik pritiska sosedov (ki ga izračunamo, če delimo vsoto prebivalstva sosednih držav s številom prebival-siva naše države) povečal od 6,6 na 10,5-
Sosedne države imajo z nami skupnih mej:                     ¦          ¦      ' ;
1.  Italija.....   290  km,                    ,    v
2.  Nemčija    ....   324   „            .  -    '..,,,   .•    >  .   -
3.  Madžarska    ...   623   „
4.  Romunija      .    .   .    557   „
5.  Bolgarija  ....   536   „                                                    ,
6.  Grčija.....   262   „                 -' .:',-*
7.  Albanija   ....    465    „                  ." •-,"
'"'¦      -¦ .   "'-     * ¦ '         skupaj kopnih meja 3057 km.         '         "    '¦
Dolžina naše morske obale je 1590 km, a dolžina vseh otočnih obal 3610 km.
Ko je bilo 1. 1921 ljudsko štetje v svobodni državi, so ugotovili, da ima naša država 11,984.911 prebivalcev, ob zadnjem ljudskem štetju 1. 1931 pa 13,934.088 prebivalcev. Dognano je, da se pri nas povprečno rodi vsako leto 31,45 otrok na 1000 ljudi, a umrje pa 17 prebivalcev, tako je vsako leto prirastka 14,45 ljudi na 1000 prebivalcev. V primeri z našimi sosedi hitro rastemo. Sedaj lahko izraču-namo, da je od 1. 1921 do 1936 prebivalstvo narastlo od 11,984.911 na 15,173.608, torej v petnajstih letih za 3,188.697 prebivalcev.
Za I. 1936 so znani zadnji uradni podatki in tako bi imele banovine tele številke:
1921                  1936
1.  dravska                 1,060.356           1,192.068 prebivalcev
2.  savska                   2,424.374          2,874.896
3.  primorska                804.163              961.449
4.  zetska                      784.693           1,015.997
5.  vrbaska                   850.004           1,160.024
6.  drinska                  1,205.500           1,753.597
7.  dunavska              2,179.329          2,515.857
8.  moravska              1,200.258           1,588.058          
9.  vardarska             1,323.546           1,736.157 10. Beograd                   152.688             375.505
123
Če bi sami računali dalje, bi lahko približno ugotovili, da bo konec letošnjega leta v naši državi 15,620.000 prebivalcev. Glede na prirastek prebivalstva se je povečala tudi gostota naseljenosti od 48 na 1 km2 v 1. 1921 na 56 v I. 1931 in danes lahko raeunamo, da je gostota 63 na 1 km*. Najbolj gosto je naseljena dunavska,  najmanj pa zetska banovina. Naša je nekako v sredi.
Spodnja risba vam kaže, kako se dele prebivalci po narodnosti, veri in poklicih.
NAtO  J   NO5T
V  E   Ti   A
??A\fO5LA   V   N   I    <t&.9%
KATOLICANI     3? 5%
MU5LIMA Nl - +l.l«6
V  O  k.   L  I   C
Tr^vci.prmmaf     Javoa iiuiBa ia       Otfati pr«Mi   pottlicj
Ko pregledujete risbo razdelitve po poklicih, opazite, da je Jugoslavija izra-zito poljedelska država. Saj se po štetju iz 1. 1931 preživlja od kmetijstva 10,670.365 prebivalcev. Zanimalo vas bo, kolika je površina zemlje, ki jo obdelujejo, in kakšna je ostala površina. Zato si zopet oglejmo risbo!
TOUkO   HJIV   iriA
VSEH KMETOV.
Ko ste ogledovali zgornjo risbo in primerjali število poljedelcev s površino orne zemlje, ste najbrž opazili, da je poljedelcev mnogo, a zemlje premalo za vse, da bi lahko pošteno od nje živeli. Od skupnega števila poljedelcev je 67,8% takih,
124
ki imajo manj kot 5 ha zemlje, in od teh zopet polovica takih, ki imajo manj koi 2 na zemlje, četudi imajo vse te kmečke družine nad 5 članov. 20% naših poljedelcev je pa sploh takih, ki imajo tako malo zemlje ah je niti nimajo, da morajo živeti od dnine, ki si jo prislužijo z obdelovanjem tuje zemlje. še bolj se boste čudili razdelitvi orne zemlje, kar kaže ta risba.
Prej smo ugotovili, da je povprečna gostota prebivalstva na 1 km2 pri nas 63. Če pa upoštevamo naselienost plodne zemlje, dobimo večjo številko, in sicer 82 prebivalcev na 1 km2. Tako gosto ni naseljena niti Danska, ki je bogata kme-tijska država. (Samo 33 ljudi na i km8.) Iz vsega tega lahko zaključimo, da je kmečko prebivalstvo naše države v veliki večini ubožno in skromno. Samo pride-luje pšenico, a ne je belega kruha. Če bi porabil pri nas vsak prebivalec na dan saino 100 g kruha več kot sedaj, bi nam žita primanjkovalo za domačo potrebo. Mnogo se še greši z napačnim obdelovanjem in nepravilnim gnojenjem, slabimi semeni itd. Zato naše žetve niso tako bogate kot v drugih državah. Temu bo treba odpomoči in takrat bo kruha na pretek, saj so že danes kmetijski pridelki poleg
lesa najvažnejši izvozni predmet,  kar vam kratko pokaže gorenja risba. Koliko približno pridelamo na prebivalca v enem letu, si tudi lahko zapišemo:
Kakšae so številke iz industrije in rudarstva, pa prilično kaj več.