GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO CENA 19 000 DIN - LETO XLII - št. 87 Kranj, petek, 10. novembra 1989 Usodna razpotja V slovenskem kmetijstvu sta v zadnjih mesecih aktualna predvsem dva problema: vse večje razlike med odkupnimi in prodajnimi cenami pri mleku, mesu in ostalih kmetijskih pridelkih ter reorganizacije kmetijskih delovnih in sestavljenih organizacij, ki prikrito vodijo k likvidaciji kmetijskega zadružništva. Na prvo, v republiški skupščini zastavljeno delegatsko vprašanje, za zdaj še ni odgovora, verjetno tudi zato ne, ker je vprašanje "udarilo" v osir monopolov in (za nekatere) dobičkonosnih poslov. Na drugo vprašanje, ki zadeva reorganizacije, je kmečka zveza vsaj dobila odgovor; v njem pa nedvoumno piše, da obstajajo pravni razlogi, ki velikim sistemom (kot so Mercator, Hmezad, KK Šentjur...) ne dovoljujejo reorganizacij vse do sprejetja ustreznih kmetijskih zakonov. Kaj se pravzaprav dogaja? Kmetijske delovne in sestavljene organizacije se namreč na podlagi zakona o podjetjih, vendar še pred sprejetjem zakona o zadružništvu, ki naj bi uzakonil klasična, v Evropi uveljavljena načela zadružništva, pripravljajo na reorganizacije v podjetja oz. v holdinške poslovne sisteme. Čeprav ni mogoče trditi, ali gre pri oblikovanju in sprejemanju (zveznega) zakona o zadružništvu za namerno zavlačevanje, ki naj bi kmete po- stavilo pred "izvršeno dejstvo", ali ne, pa je bolj ali manj jasno, da gre pri reorganizacijah za poskuse, da bi zadružništvu odvzeli materialno podlago in da bi zadružno premoženje (tudi tisto v predelovalni industriji in trgovini) prešlo v roke na novo obarvanih podjetnikov oz. nekdanjih "rdečih stebrov dogovorne ekonomije". Temeljne organizacije kooperantov, ki so zdaj del delovnih organizacij, bodo po "preobrazbi" delovnih organizacij v podjetja, le še obračunske enote s premoženjem, okleščenim na vsega nekaj pisarn; kmetijski sozdi, ki se nameravajo preoblikovati v holdinge, pa le trdno povezane delniške korporacije, ki bodo svojim delničarjem (podjetjem in "zadrugam") odvzele svobodo poslovnega odločanja in v katerih zadružništvo ne bo mogoče. Je to začetek konca slovenskega zadružništva, ki ima ob vseh uspehih in neuspehih predvsem izjemno dolgo tradicijo? Bo zadružno premoženje, ki so ga kmetje in zadruge ustvarili skozi stoletja in desetletja, za zadružništvo dokončno zapravljeno? Bo Zadružna zveza Slovenije kaj reagirala ali pa bd le nemo opazovala procese in poskuse, ki so se jim ponekod v Sloveniji (v Vipavi, na primer) že uprli? * C. Zaplotnik SP v veslanju Komite pripravlja poročilo Bled, 9. novembra - Čeprav doslej nismo bili vajeni, da bi organizacijski komiteji po končanih večjih mednarodnih prireditvah pri nas pripravili za javnost temeljita poročila o organizaciji in tudi poslovni uspešnosti prireditev, glede SP v veslanju na Bledu tokrat to ne bo pravilo. Že na torkovi javni razpravi na Bledu o osnutku sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Radovljica je predsednik organizacijskega komiteja Vlado Klemenčič pojasnil, da v javnosti krožijo nekatere netočne informacije. Vendar komite pripravlja natančno poročilo. Že zdaj pa je gotovo, da je komiteju samo s pravicami TV prenosov in tujih reklam uspelo pokriti vse stroške prvenstva, del tega denarja pa so namenili tudi razvoju kraja. A_ ž_ '|fp M 'M: 1 I Pred vhodom v Prešernov gaj z Gregorčičeve ulice je vklesan napis Prešernov gaj kulturni spomenik pod zaščito ljudskega odbora mestne občine Kranj Naslednik tega pokrovitelja oziroma sedanji lastnik Prešernova gaja je skupščina občine Kranj. Zaradi slabega vzdrževanja in kot posledica še slabšega izgleda, je ta skupščina na slovenski kulturni praznik leta 1989 prejela od RTV Ljubljana BODEČO NEŽO. Na junijski seji (14. 6.) občinske skupščine je bilo postavljeno delegatsko vprašanje, kako je z urejanjem in vzdrževanjem Prešernovega gaja. Po petih mesecih občinski možje še niso odgovorili na to vprašanje. Prelaganje odgovornosti z enega na drugega vzdrževalca oziroma skrbnika pomeni neodgovornost pred občani in zakonom. Posledica takšnega odnosa pomeni tudi sramotni grafit, ki se je pojavil na Prešernovem nagrobniku v sredo, 8. novembra. Ne glede na to ali gre za razposajenost mladih, vandalizem ali barbarstvo (mogoče celo nacionalizem, saj je bil posvinjan od vseh ohranjenih obeležij samo prednji del Prešernovega nagrobnika), je to sramota za ves Kranj, predvsem pa za lastnika, saj je predsednik SO ob podelitvi bodeče neže izjavil, da je ta neupravičena. V devetih mesecih se ni ničesar spremenilo, kljub neži. Vprašujemo se, ali takšen odnos SO Kranj pomeni, da v trenutku, ko se ponašamo s »svojo kulturo«, kažemo samo na to, kako nekulturni so naši sosedje? ^ePrav smo že globoko v jeseni, je zadnje deževje še vedno razvese-nl0 kmete. Zaradi oktobrske suše so nekatera polja ostala nezora-a- Te dni, ko je dež razrahljal zemljo, so se lahko ponovno podali "a njive. - Foto: F. Perdan Stud ijski dnevi kadrovskih delavcev Slovenije Kadri in podjetništvo ^.'ed, okt - Letošnji študijski dnevi kadrovskih delavcev Slovenje bodo 16. in 17. novembra potekali na Bledu z naslovom Kadrovska funkcija in podjetništvo". Zveza društev kadrovskih delavcev Slovenija je uspela £°biti nekaj odličnih predavateljev, posebej velja omeniti dr. rftra Kraljica, direktorja McKinsevja v Zvezni republiški Nemčiji, ki bo spregovoril o filozofiji vodenja in motivaciji sodelavcev, predavala pa bo tudi vrsta naših strokovnjakov, !ematika se nanaša na izrabljanje priložnosti, ki jih nudi podjetništvo na kadrovskem področju. Na temo podjetništva in kadrovske dejavnosti bodo pripravili tudi okroglo mizo, ki jo b° vodil Emil Milan Pintar. M. V. Kranj, 7. novembra - Petrolov bencinski servis Voklo I na avtocesti od Kranja proti Ljubljani je na jugoslovanskem tekmovanju zmagal, z 97,31 točke od sto možnih. Uvrstil se je na prvo mesto in dobil pokal kot najboljši bencinski servis v Jugoslaviji. Na drugo mesto v kategoriji bencinskih servisov ob avtocestah in magistralnih cestah se je uvrstila Istrabenzova črpalka Krvavi potok, na tretje pa Petro-lova v Ajdovščini. Vsekakor je to veliko priznanje za slovenske bencinske servise, zlasti Petrolove in na črpalki v Voklem, kjer je 11 zaposlenih, poslovodja pa je Andrej Krč, so na pokal, ki so jim ga izročili na nedavni slovesni razglasitvi rezultatov v Niški banji, lahko upravičeno ponosni. Ocenjevalna merila so namreč stroga, komisija pregleda prav vse, od zunanje ureditve servisa, poskrbljenosti za požarno varnost in urejenosti notranjih prostorov, do tega, kako natančno je merjenje natočenega goriva in kako prijazni so črpalkarji. Čestitamo jim tudi mi. M v poto g S tržiškega izvršnega sveta Višje prispevne stopnje za zdravstvo Tržič, novembra - Občinska zdravstvena skupnost Tržič se že več let bori s pomanjkanjem denarja za svojo osnovno dejavnost. Trenutno ima v banki za 16.838.146.000 din neplačanih računov, kar pomeni 12,8 odstotka pričakovanega osebnega dohodka za mesec december ob upoštevanem porastu 25 odstotkov. Glede na to, da znaša 1-mesečni priliv sredstev iz bruto osebnih dohodkov in dohodka v tej zdravstveni skupnosti okrog 8.000.000.000, zdravstvena skupnost predlaga, da bi se s 1. decembrom 1989 prispevna stopnja povečala za 3 odstotke in sicer za dobo 4 mesecev. V tem času bi tako zbrali toliko sredstev, da bi odpravili čakalno dobo plačevanja računov. Kasneje bi lahko odstotek znižali na 2,25 odstotka. O predlogu je v sredo, 8. novembra, razpravljal tržiški izvršni svet, ki pa predlaga skupščini s 1. decembrom povišanje prispevne stopnje le za 1 odstotek. Člani izvršnega sveta se zavedajo, da je to le začasna rešitev in da se bodo po novem letu morali o tem še dogovarjati. D. D. Olje v kanalizaciji Kranj, 9. novembra - V kranjski kanalizaciji so v torek sredi dopoldneva odkrili odpadni mazut. Ko so iskali onesnaževalca, so odkrili, da je do izliva prišlo v kranjski vojašnici. Izteklo je kakih sto litrov mazuta, ki se je ustavil v kranjski čistilni napravi. Center za obveščanje občine Kranj pa je včeraj ob y. uri sporočil, da je v vasi Olševek priteklo v potok OI-ševek kurilno olje. Voda je olje odnesla tudi v reko Kokro. Delavci Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja so takoj postavili ograde pri osnovni šoli v Olševku, da bi preprečili nadaljnje odtekanje. Povzročitelj še ni znan. GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 10. novembra 1989 Gorenjska opozicija Kmalu start SDZS Kranj, 8. novembra - Ze približno mesec dni vsako sredo ob 16. uri potekajo v sejni sobi številka 8 kranjske občinske skupščine odprti sestanki iniciative za občinsko organizacijo Socialdemokratske zveze Slovenije. Na zadnjem sestanku, ki smo mu edini od novinarskih hiš prisostvovali, pa je potekala organizacijska seja iniciativnega odbora za območno organizacijo SDZS za Gorenjsko, ki so se je udeležili tudi predstavniki republiškega vodstva SDZS, na čelu z dr. Jožetom Pučnikom. V prvem delu seje, ki je minil v tipično začetniških organizacijskih iskanjih, so se uspeli dogovoriti, da pričnejo z akcijo ustanavljanja občinskih organizacij SDZS razen v Kranju tudi v vseh ostalih štirih občinah in da poskusijo za soboto, 8. decembra, pripraviti ustanovno skupščino območne organizacije za Gorenjsko, ki pa bi po resničnem delovanju posameznih občinskih filial razpadla. Zvedeli smo tudi, daje delegacija kranjske iniciative že obiskala tudi OK SZDL, kjer so jih po Ahačičevih besedah sicer prijazno sprejeli, vendar se je zataknilo, ko je beseda nanesla na denar, drugače pa je bilo pri OK ZSMS, ki so jim široko ponudili roke. V drugem delu sestanka se je razvila na čase zelo zanimiva razprava o izhodiščih SDZS, s katerimi bodo šli na volitve, kjer se bodo po Pučnikovih besedah pojavili v bloku "združene slovenske opozicije" skupaj s SDZ, SKSG in mogoče tudi s SKZ, kar naj bi po besedah nekaterih navzočih veljalo od 10 do 30 odstotkov volilnih glasov. Posredno je bilo potrjeno, da bo Tomšiča na mestu predsednika zamenjal drug človek. Še nekaj misli iz razprave: hočemo ustavo kot resnični pravni akt; dokončno opraviti s pojmom "socializem po meri človeka"; potrebuje se socialno demokracijo; v boj za uglednimi osebnostmi; farsa, da se sindikat, ki je bil leta egantura partije preimenuje v neodvisni; edini uspeh tega sistema je bila temeljita obdelava naroda; postaviti vprašanja premoženja DPO, ki so si ga protipravno nagrabili; dosledno izpuščati besedo socializem; samoupravljanje je bila ena največjih goljufij. Mogoče za konec še radikalna misel iz razprave, ki je poskušala označevati aktualno stanje na Gorenjskem - tako stalinistično občino, kot je Škofja Loka, v Sloveniji težko najdete. V. Bešter Pogovor z Janezom Janšo Iniciativni odbor za Slovensko demokratsko zvezo v Kranju pripravlja v torek, 14. 11., ob 18. uri pogovor z Janezom Janšo. Pogovor bo v kadilnici Prešernovega gledališča v Kranju. J. N. Sejem opreme in sredstev CZ Še naprej v Kranju Kranj, 9. novembra - Sejem opreme in sredstev civilne zaščite naj ostane v Kranju, vendar pa mora Kranj urediti ustrezne pogoje za razstavljalce. Takšen je bil v torek sklep na skupni seji izvršnega in organizacijskega odbora sejma opreme in sredstev civilne zaščite, ki ju sestavljajo predstavniki iz vseh področij Jugoslavije. Sklep niti ne bi bil tako pomemben, če ne bi glede tega sejma v Kranju, ki bo prihodnje leto od 5. do 8. junija že osemnajstič, bilo kar precej pripomb in tudi razmišljanj, da bi v prihodnje postal potujoča prireditev po republikah in pokrajinah, ali pa da bi zaradi vsejugoslovanske in tudi mednarodne pomembnosti bila prireditev v enem od (večjih) središč. Vendar sta tokrat na seji v Kranju oba odbora, tako na podlagi ankete kot razgovorov po posameznih republikah in v obeh pokrajinah, ocenila, da prireditev ostane v Kranju. Razlogi v prid takšni odločitvi so prav gotovo uspešnost in dosedanja organizacija te specializirane prireditve. Vendar pa bo Kranj, da bo to, in tudi druge, sejemske prireditve lahko razvijal, in nenazadnje tudi bogatil in obdržal, moral vseeno še precej narediti. Glavne pripombe prireditelja tega sejma so namreč, da razstavljala, glede funkcionalnosti, varnosti, sodobnosti in nenazadnje tudi izgleda, nimajo primernih pogojev. Oba odbora sta na torkovem sestanku tudi potrdila, da bo na 18. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju 6. in 7. junija na strokovnem seminarju tema Gasilstvo. A. Ž. GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Naročnina za IV tromesečje 370.000 din Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena JelovČan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, Tržič), Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 OB SINDIKALNI KONFERENCI Najprej menjava embalaže, zatem še vsebine Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sklicuje konferenco ZSS, ki po delih poteka prav te dni. Prvi zasedajo razširjeni občinski sindikalni sveti in republiški odbori sindikatov dejavnosti, naposled pa bo tudi razšir* jena seja republiškega sindikalnega sveta. Ker sindikalna organizacija v razmerah, ki jih je ustvarila nova zakonodaja, že krši svoj lastni statut, ga je treba še pred marčevskim kongresom spremeniti, povsem novega pa bo organizacija dobila marca, ko se bo docela prelevila v tako imenovane Neodvisne sindikate Slovenije. Naglica pri menjavi embalaže je zaradi omenjenih razlogov resda utemeljena, pomisleke pa zbuja način, ko se morajo delne sindikalne konference odločati z da ali ne, ne da bi ponujeni predlog spremenjenega statuta lahko Tržičani o spremenjenem sindikatu v razpravi kakorkoli po svoje dopolnili. Ker gre le za začasno rešitev, negodovanje ni povsod enako glasno, kot tolažilna nagrada pa deluje tudi možnost razprave o tezah za novi sindikalni statut in o programu neodvisnih sindikatov. Večina delnih sindikalnih konferenc se odvija ta teden, saj morajo biti zaključene do 10. novembra. Tudi na Gorenjskem lovijo zadnji vlak, saj so se ta teden v vseh petih občinah zvrstile razširjene seje sindikalnih svetov. n Z. Žlebir Neodvisni sindikat: da le ne bi bil neodvisen od delavcev Tržič, 8. novembra - Čeravno je delovno predsedstvo delne konference sindikata spodbujalo k razpravi o spremembah zdaj veljavnega statuta, na to temo ni bilo veliko besed. Bolj so se navzoči razgovorih ob programu neodvisnih sindikatov, za katerega je bilo slišati več dvomov kot navdušenja. Ko so člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta na minuli seji razpravljali o spremembah in dopolnilih statuta, so imeli več tehtnih pripomb. Najprej je Bogomir Ličof opozoril na to, da naj se iz osnutka črtajo nekatere formulacije in ideološke fraze, kot so, denimo: revolucionarno gibanje, politična enotnost, samoupravni dohodkovni odnosi, utrjevanje samoupravne zavesti, svobodna menjava dela, zaščita družbene lastnine... V statutu so še vedno določbe, da je treba šči- titi družbeno lastnino. Z zakonom o podjetjih in Zakonom o delovnih razmerjih so nujne korenite spremembe tudi sindikalnega statuta, saj sindikat poslej prevzema popolnoma drugačno vlogo. Sindikat bo moral hitro in učinkovito reagirati na posamezne družbene spremembe. Berti Brun je menil, da sam statut ne bo rešil ničesar, posebej pa ne položaja delavcev. Sindikat mora v podjetniških odnosih dobiti večjo vlogo, zdaj pa kaže, da naj bi opravljal le zaupniško funkcijo. Vloga sindikata je prepuščena stihiji, v prihajajočih političnih razmerah pa obstaja velika nevarnost, da bodo delavci prišli pod vpliv raznih političnih strank. Lahko rečemo, da so sindikati neodvisni, vendar je vprašanje, koliko časa bodo še. Sindikat naj bo stanovska organizacija; delavci so mu v dosedanjih štrajkih kazali figo, saj so čutili, da ni bil njihov. Zdaj pa se čuti, da gredo firme v kapitalizem, sindikat pa po vsej sili ostaja v socializmu. Marjan Pintar je dejal, da je v statutu treba razmejiti, kaj je sindikat, saj se enkrat pojavlja kot stanovska, drugič kot politična organizacija. Vprašanje je tudi. kdo bo v podjetjih delavski zaupnik; kdo bo v času štrajka zagotovil pravico do denarnega nadomestila. Sindikat se ne sme ujeti v past, da bo neka nadstrankar-ska organizacija. Opredelili naj bi tudi, je dejal Bogomir Ličof, ali bodo poslovodni delavci še člani sindikata oziroma, kakšno vlogo naj bi imeli. V Železarni je imela sindikalna organizacija pripombe na statut, poslovodni organi pa tega niso sprejeli. V kateri vlogi torej nastopajo, saj so tudi člani sindikata. Marjan Drolc je odgovoril, da naj bi sindikalne pravice poslovodnim delavcem mirovale. Na seji so razpravljali tudi 0 pripravah na občne zbore in o drugih pripravah na sindikalni kongres, ki bo 2. marca. D. Sedej Kakšen naj bo sindikalni statut? V statutu črtati vse ideološke fraze Jesenice, 9. novembra - Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je obravnavalo spremembe in dopolnila sindikalnega statuta. Konkretne pripombe: ali bo sindikat stanovska ali politična organizacija. Ne sme se ujeti v past nadstrankarstva. Pa ne zato, ker v Tržiču ne bi bili prepričani, da je delavska organizacija potrebna korenitih sprememb, temveč ker je objavljeni program neodvisnih sindikatov preobširen in mestoma nejasen celo za prekaljene sindikalne mačke. Zato je tržiška konferenca izzvenela bolj kot v razpravah ob vprašanjih. Bojan Vrhovnik iz Peka je poudaril, da bodo manevrski prostor prenovljenih sindikatov zlasti kolektivna pogodba, bitka za plače in pravice iz dela, socialne pomoči in družbeni standard, ne bo pa odgovoren za razvoj podjetja. Vprašal se je tudi, kako se bodo organizirali sindikati v Tržiču, ali po panožnem načelu, saj 80 odstotkov vseh delavcev dela v pretežno treh dejavnostih, ali po področnem načelu, kakršnega so bili vajeni doslej. To vprašanje je mučilo še številne razpravljalce za njim. Tako je sindikalistka iz Tria spraševala o usodi majhnih sindikalnih organizacij, ali bodo enakovredne in ustrezno zaščitene v velikih panožnih konglomeratih. Stane Oman iz BPT je nanizal več dvomov, od tistega, kako bodo po novem kadrovali v sindikatih, da bo prvi sindikalni mož imel hkrati zaupanje pri delavcih in strokovno ter politično moč za pogajanje z managerji, do onega, v katere panožne sindikate se bodo združevali denimo tekstilci, vzdrževalci, energetiki, vsi iz iste tekstilne tovarne. Vprašanje, v kakšen plašč odeti sindikat, bi ne bilo tako pomembno, če mu ne bi sledila kolektivna pogodba in z njo merila, ki bodo delavcem različnih strok v isti tovarni rezala kruh. Kritičen je bil tudi Miha Rožič, ki je sodil, da prenova sindikata z istimi ljudmi pri vrhu najbrž ne bo uspela. Manever naj bi prišel od spodaj. Ustavil se je tudi ob imenu »neodvisni sindikati«: če bodo delo odtujene birokracije, se je zbal, da bodo postali neodvisni predvsem od delavcev. Tudi o političnosti sindikata, ki je v progra- mu neodvisnih sindikatov mestoma protislovna, so se kresala mnenja. Ali ne bo sindikat le razredna organizacija, ali bo morebiti v prihodnje strankarski, kakor je bil doslej »gospodinjska pomočnica partiji«, kakor se jc nekdo izrazil. Na številna vprašanja je skušal odgovoriti Branko Iskra, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko. Pojasnil je smisel pr-venstvenega organiziranja sindikatov po panogah, saj bodo tak; šni sindikati pogajalski partnerji združenjem v gospodarski zbornici, govoril o strokovnosti bodočih sindikatov, nanizal pa tudl vrsto možnosti, kjer bo imela «e vedno vidno vlogo tudi teritoria'* na organizacija, ki sicer po no-vem izgublja veliko svojih prl" stojnosti. D z £|ebjr Razširjena seja škofjeloškega sindikalnega sveta Kako zagovarjati tržnost in pravico do dela Škofja Loka, 9. novembra - Včeraj so škofjeloški vodilni sindikalisti v bistvu že tretjič v zadnjih dveh tednih premlevali dokumente, ki jih je ponudil republiški sindikat kot pot v neodvisne sindikate. Glede na to je nekoliko razumljivo, da razprava, ki je sicer odprla nekatera vprašanja v nadaljnjem delu sindikata, ni bila tako gostobesedna, kot smo pričakovali. V uvodu k programu neodvisnih sindikatov Slovenije in tezam za novi sindikalni statut je predsednik škofjeloških sindikatov Sandi Bartol povzel bistvo pripomb s poprejšnjih dveh posvetov. Ena glavnih zahtev sindikalistov v Škof j i Loki je zaščita akumulacije, ki zaradi pretiranega odliva iz podjetij ogroža obstanek oziroma razvoj podjetij. Sindikalisti tudi zahtevajo, da se dodela strategija sindikata v primeru stečaja podjetja, dorečejo volilni postopki za sindikalne voditelje ter organizacijska shema delovanja sindikata v podjetju, občini in republiki. Anton Zupan iz Jelovice je opozoril, da se novi statuti podjetij še bolj ogibajo sindikatu, kot so se mu dosedanji, kar očitno pomeni, da si bo sindikat v podjetju moral šele oziroma ponovno izboriti svoje mesto. O težavah te vrste je govoril tudi Jože Škara- bot iz LTH Livarna-orodjarna, ki je ob izkušnji z oblikovanjem novega statuta podjetja dejal, da obstajajo (strokovne) meje, prek katerih sindikat v podjetju ne more. V zvezi z vprašanjem, kakšen bo moral biti po novem delavski zaupnik (sindikalni predsednik) v podjetju, ter vprašanjem, kdo bo sploh hotel sprejeti ponujeno rokavico, je Milena Sitar dejala, da je iluzorno pričakovati, da se bo sindikat podjetja strokovno spopadal s poslovodno ekipo; za to bodo republiški sindikati dejavnosti, podobno kot na zahodu, medtem ko bo moral podjetniški sindikalist predvsem znati prisluhniti delavcem, uživati njihovo zaupanje. Zanimivo vprašanje pa sta na včerajšnji seji načela predvsem Mira Kofler in Dušan Cater. Mira Kofler iz srednje lesarske šole je opozorila na dve izključujoči se zahtevi iz programa neodvis- nih sindikatov, to je pravica vsakega delavca do dela ter za veljavo tržnosti. Tržnost pa pomeni tudi brezposelnost. Delavci bodo - v začetnem obdobju najbrž celo v velikih valovih - ostajali brez dela, pa naj se sindikat še tako bori proti temu. Dušan Čater je v svojem strinjanju terjal odgovor. kako se bo sindikat v primeru "tržnega" odpuščanja delavcev obnašal. Olga Bandelj pa K°P£ zorila tudi na drugo plat večje sa-mostojnosti neodvisnih sindiK' tov, na večjo odgovornost, ki J . je treba bolj jasno opredeliti Wu v novih sindikalnih dokumenti"-H. Jelovčan Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE Delovna skupnost skupnih služb razpisuje prosta dela in na' loge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za štiri leta VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe pravne, vne, kadrovske ali organizacijske smeri — eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih upra- Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o ^P0'1^6!^. nju pogojev na naslov: Komunalno podjetje KOVINAR SENICE, Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice z oznako »za ra pis« v 15 dneh od dneva objave razpisa. ■ O izbiri bodo kandidati obveščeni v osmih dneh po sprej tem sklepu. __< PRED KONGRESOM SLOVENSKIH KOMUNISTOV Programsko-volilna konferenca občinske organizacije ZKS Škofja Loka Združena levica in lastna identiteta Sk ofja Loka, 9. novembra - O nečem, kar je bilo, nima posebnega pomena izgubljati dolgih besed, razen če lahko koristi kot dobra izkušnja za naprej, so si bili očitno edini škofjeloški komunisti na včerajšnji programsko-volilni konferenci svoje organizacije ter poročilo sekretarja predsedstva Franca Benedika o delu občinskega komiteja v minulem poldrugem letu sprejeli tako rekoč brez pripomb. Potem ko so izvolili nov 25-članski komite in druga telesa (za sekretarja komiteja je ponovno predlagan Prane Benedik, za predsednico pa Mirjam Jan-Blažič), so več pozornosti posvetili akcijskim usmeritvam za bodoče delo, ki so ga v duhu republiškega Za evropsko kakovost življenja v Škofji Loki naslovili z Za boljši jutri. Sicer pa se je iz vzdušja ob Programski razpravi dalo zaslutiti rahlo zmedenost starih komunistov, ki so bili še včeraj vajeni "elati z argumentom moči, danes Pa naj bi - ne več samo na papirju - presegli druge politične organizacije, stranke in gibanja predvsem z močjo argumentov. V novih, demokratičnejših tokovih, ki °urkajo slovenski "pluralistični Prostor", je težko menjati jadro, *• je dolga desetletja uspešno kljubovalo enosmernemu vetru. * tem lahko najdemo tudi razlago, zakaj so se k razpravi priglasi le poklicni politiki, medtem Ko so drugi komunisti predvsem samo poslušali. Gotovo je najbolj razburkal ozračje Blaž Kujundžič. ki je do- bremu občinskemu programu očital le to, da mu manjkajo metode za čim bolj uspešno nastopanje v pluralnem političnem prostoru in uresničitev. Sprožil je vprašanje glede članstva v več družbenopolitičnih organizacijah in v ogib nepotrebnemu trošenju energije predlagal enotnejše nastopanje v tako imenovani združeni levici ter znotraj nje jasnejši razcep med pristaši starih metod in evrokomunisti. Ker po pismu Franceta Popita ni prišlo do razdora znotraj Zveze komunistov, je treba oceniti preteklost, sicer Blaž Kujundžič ne vidi možnosti perspektive. Vprašal je, ali so komunisti v škofjeloški občini spo- sobni zbrisati svojo belo pego v slovenskem zgodovinopisju, podobno, kot so to storili slovenski komunisti z odkritjem spomenika žrtvam dachauskih procesov. Predlagal je tudi depolitizacijo komitejev za SLO in družbeno samozaščito. Katja Vadnal s slovenskega ce-kaja Kujundžičevega izziva ni sprejela, ampak si je vzela pravico za razmislek, medtem ko je Majda Puhar-Kovač, ki je konferenco vodila, predlagala, naj se Kujundžičeve pobude, ki sovpadajo z vsebino novega programa Zveze Komunistov Slovenije, obravnavajo kot del razprave o tem kongresnem dokumentu, odprte ta mesec. Katja Vadnal je v oceni slovenskega programa dejala, da bi morala Zveza komunistov, tako kot vse druge organizacije, stranke in gibanja graditi lastno identiteto, njihovi programi bi se morali bolj razlikovati, drugačnost bi morala biti boljša. Na volitvah je namreč treba zmagati tudi drugič, ne samo prvič. Opozorila je tudi na nedorečen odnos Zveze komunistov do samoupravljanja, ki je civilizacijska pridobitev za ves svet, medtem ko ga mi hočemo povsem negirati. Anica Greblo je v svoji razpravi o preoblikovanju škofjeloških organizacij združenega dela v družbena podjetja opozorila na razumnost pri delitvi premoženja in tehnoloških presežkov delavcev, zlasti v režiji. Predlagala je, naj bi v občini izdelali skupen strokovni projekt za reševanje odvečnih delavcev. Škofjeloški komunisti so v zaključku sprejeli tudi pobudo Blaža Jesenka in zahtevali odpoklic slovenskih miličnikov s Kosova. H. Jelovčan Programsko - volilna občinska konferenca ZKS Jesenice Dolina slavne preteklosti in žalostne sedanjosti Jesenice, 9. novembra - Minuli torek je bila v sejni dvorani skupšči ne občine Jesenice dobro obiskana programsko - volilna občinska konferenca ZKS Jesenice. Razpravljala opozorili na občinske probleme. Številni so ugotovili, da jeseniška občina razvojno zaostaja. V uvodu je sekretar predsed-stva občinske konference ZKS Jesenice Igor Mežek spregovoril o yelu občinske organizacije ZKS Jesenice med 10. in 11. kongresom. V kratkem in konkretnem ■"eferatu je med drugim poudaril. da so v minulem obdobju pri ob- ,ni>ki konferenci evidentirali na osnovi kadrovske liste, ne pa v kadrovskih komisijah. V osnov-n'n organizacijah se čuti praznika, kar je verjetno posledica mi-nu'e direktivnosti, ki so ji bile VaJene. Politične razmere v obči-n! so zadovoljive, prestrukturirale gospodarstva pa poteka pre-P°časi, ob dejstvu, da se v občini apirajo vrata nekaterih manjših Podjetij. 'gor Mežek je opozoril tudi na Probleme sive ekonomije in na "nos do družbene lastnine. De--,al Je, da se že dogaja, da »kvazi« jnanagerji odtujujejo družbeno astnino. Zahteve po organizirani e.suvj stalusa družbene lastnine Pa so tako hitre, da je treba čim-PreJ ponuditi ustrezne rešitve. • V jeseniški občini se pojavljajo tehnološki viški, opaziti pa je. a se vodi negativna kadrovska Politika. Veliko podjetij je prene- a'° s proizvodnjo, novih firm pa ni. Občinski komite je dal pobudo za ustanovitev sklada za drobno gospodarstvo. Jeseniška občina ima precej možnosti razvoja tudi po izgradnji avtoceste in predora. Pri občinski konferenci ZK so v minulem obdobju dali precej poudarka funkcionalnemu izobraževanju in bili ena izmed redkih slovenskih konferenc, ki je povabila v goste številne strokovnjake. Dobro so sodelovali z mladinsko organizacijo. Ko so člani osnovnih organizacij razpravljali o organiziranosti Zveze komunistov, so predvsem zahtevali, da se mora Zveza komunistov čimbolj deprofesionalizirati. V okviru programa Jesenice danes, Jesenice jutri je Igor Mežek dejal, da se občinska organizacija Zveze komunistov ne more sprijazniti s trditvijo, da se pač ničesar v občini ne da storiti. Iz zaplankanosti družbo v bogato Takoj se je oglasil predsednik izvršnega sveta Tomaž Keršmanc, ki je opozoril tudi na nesporne gospodarske rezultate občine, na investicije v Železarni, na pripra- vljenost občinskih organov, da pomagajo drobnemu gospodarstvu in na prizadevanja izvršnega sveta, da se ohranijo podjetja, ki so perspektivna. Nasprotoval je trditvam v gradivu Jesenice danes, Jesenice jutri, da je izvršni svet zaviralec ali zgolj opazovalec sedanjih razmer in razvoja. Ko so se leta 1986 začele priprave na izgradnjo avtoceste in predora, skupnost za ceste še ni imela projektov, upravni organi občine pa so poskrbeli, da so danes priprave na ta odsek zadovoljive in so napravili največ na Gorenjskem. Matjaž Peskar, predsednik ZSMS Jesenice, je govoril o novi vlogi in položaju mladinske organizacije. Nova ZSMS stopa na pot enakopravnega partnerstva, najpomembnejši cilj pa je tržno gospodarstvo ter ustvarjanje pogojev za moralno, duhovno bogato družbo. V jeseniški občini naj bi poskušali preseči zaplanka-nost, ki se pojavlja zaradi različnih vzrokov. Da pa se v občini ne pojavljajo ne politične zveze in organizacije, so vzroki tudi v heterogenosti prebivalstva. Dolina zamujenih priložnosti Srečko Mlinaric iz karavanške poslovne skupnosti je dejal, da je jeseniška občina občina z največjim deležem nezaposlenih na Go- renjskem in tudi z največjim odlivom strokovnega kadra, ki ga občina izobražuje. Postavlja se vrsto vprašanj: kako in kje zaposliti ljudi, kako kar najbolje izkoristiti prostor? Manjka pa odločnosti, poguma in pripravljenosti na nove izzive. Kaj bi z Zvezo komunistov, če vanjo ne bodo vstopali mladi? Večkrat se zdi, da gre v občini za prepričevanje prepričanih. Rina Klinar je menila, da je jeseniška dolina dolina slavne preteklosti in žalostne sedanjosti. Kot občina domala ni navzoča v slovenskem prostoru; razvoj je zastal, zarjavela so razmišljanja. Premalo mislimo na to, kako bodo v tej dolini živeli in delali naši otroci. Spraševala se je, ali so Jesenice dolina starcev ali dolina novih priložnosti? Zaskrbljujoče je, da se je od 123 najbolj odgovornih strokovnih delavcev občine izobraževalo le 20 delavcev. Tudi državna uprava bi morala biti strokovno usposobljena. Zavzela se je za ustanovitev projektnih skupin, za ustanovitev razvojnega sklada v občini, za analizo socialnih razmer in za to, da bi sistematično spremljali odliv kadra ter poskušali strokovnjake zadržati. V nasprotnem primeru bodo Jesenice še naprej občina zamujenih priložnosti. Na programsko - volilni konferenci so razrešili sedanje člane organov občinske organizacije ZKS Jesenice. Izvolili so člane organov občinske organizacije in delegate za 11. kongres ZKS in 14. izredni kongres ZKJ. Potrdili so tudi predlog kandidatov za člane CK ZKS in CK ZKJ. D. Sedej ^vna razprava na Bledu Na dragoceno zemljo sodi dragocen objekt obr n.ovemDra " Ugotovitev, ki jo na torkovi skoraj pet ur dolgi javni avnavi na Bledu o osnutku sprememb in dopolnitev srednjeročnega uzbenega plana občine Radovljica ni izrekel sicer nihče od domačinov $t Ra Prt'dstavnik Kostanjevice ob Krki) je pravzaprav tudi prava ilu- racija razprave in hkrati tudi sklepa. Kar dobra polovica celotne raz- ave je bilo namreč največ govora o načrtovani gradnji mednarodnega n,ra za kardiologijo in kardiokirurgijo na Bledu. p. ^ro.iekt je vsestransko strokovno Izstavila dr. Metka Zore, sode-(L 1 znanega srčnega kirurga Ra-hj| anovića. Nosilec naložbe naj bi jim ,°m.nas- uresničili pa bi jo s tu-'zb , j P'talom. Da je "tuji" kapital ga ral za lokacijo tega mednarodne-laslc mra prav B,e(J< Pomeni najbrž res llv° oceno; posebej še, ker inte-lereni0v za takšen mednarodni cen-v S| 0 v Jugoslaviji, predvsem pa r0 .OVeniji in tudi izven meja v Ev- PJ menda ni ravno malo. s0 razpravi je bilo pojasnjeno, da gov rn">nin lokacijah že tekli po-tjj °n m da je na takšni osnovi tu* klini'i!1Ujenil ide'.a in zamisel, da bi Hi0l • ki bi bila pravzaprav najdi) "ernejši hotel s 70 bolniškimi in selškimi posteljami, obsegala pa bi kakšnih osem tisoč kvadranih metrov, zgradili na Grajski pristavi. To pa je prostor, ki je po oceni domačinov (in kot je menil eden domačinov najbrž tudi kar za celotni slovenski prostor) najbolj dragocen na Bledu. Kot takšen je bil že večkral opredeljen in tudi v prostorskih ocenah. Težko bi rekli, da je bila razprava o ponujenem in predlaganem mednarodnem projektu na Grajski pristavi burna; prej čustveno obarvana. Postala pa je tik pred koncem malce dramatična zaradi takšnih in drugačnih vprašanj, kritičnih pripomb in tudi mnenj posameznih domačinov, da seje doslej na Bledu na-dragocenih prostorih delalo preveč in prevelike napake. Vendar pa glede na ponujeni projekt, s katerim so razlagalci in zagovorniki iz raznih krajev Slovenije v razpravi prav gotovo uspeli prepričati, da Bledu prav gotovo ne bi bil v škodo, ampak, če morda že ne glavni, pa bi bil najbrž zelo blizu tistemu vzvodu, ki bo Blejskemu turizmu dal višjo in želeno kakovost, pa velja neprizadeto ugotoviti dvoje; Na Bledu je bilo. kar zadeva prostor in gradnje ter vse, kar sodi k temu, narejenih že res veliko napak. Zato pravzaprav velja pozdraviti, da ljudem, ki živijo na Bledu in ki iz raznih krajev prihajajo na Bled. ni vseeno, kakšen bo ta kraj v prihodnje. Pozdraviti velja tudi prizadevanja vseh o uresničitvi zamisli, ki se tokrat ponuja Bledu. Vendar pa ob naštetih razlogih ne bi smeli ta trenutek kar evforično pristajati na takšno ali drugačno odločitev ali pa se zavesti občutkom. Krajevna skupnost in krajevna konferenca SZDL. bosta ob oblikovanju ugotovitev, mnenj... prav gotovo lahko še enkrat ugotovili, da se Bled ne želi (po torkovi razpravi) odreči ponujenemu projektu mednarodnega centra za kardiologijo in kardiokirurgijo. In čeprav, kot so poudarili razlagalci projekta, časa za dolgotrajno razmišljanje in dolgovezno (jugoslovansko...) opredeljevanje ni na pretek, najbrž velja počakati, da bo izdelana v razpravi predlagana maketa zamišljenega mednarodnega centra, medtem pa velja razmisliti tudi še o kakšni drugi lokaciji na Bledu. Govornik s Kostanjevice ob Krki je v razpravi med drugim tudi rekel, da bi takšen mednarodni center "prisilil Dolenjce", da bi očistili Krko in naredili lepo okolje... Bled in predvsem vsi Blejci si to prav gotovo tudi želijo. Prav pa je, da si v tem trenutku vzamejo vendarle tudi toliko časa, kolikor ga je na voljo, in se skupaj s stroko (nekdo je omenjal celo širše javno mnenje) odločijo. Kajti če gre tokrat za najbolj dragoceno zemljišče, potem nanj prav gotovo sodi tudi zelo dragocen objekt. A. Zalar Delegati o izvajanju zazidalnih načrtov Zasip in Lisice Ne le o napakah, tokrat tudi o odgovornosti Radovljica, 8. novembra - Delegati radovljiške občinske skupščine so na seji v sredo soglašali s predlogom predsedstva skupščine, naj izvršni svet ugotovi odgovornost za kršitve pri izvajanju odlokov o sprejetju zazidalnih načrtov za območje obrtne cone Lisice pri Bledu in za del Zasipa in da naj ustrezno ukrepa. Zbori so tudi zahtevali, naj izvršni svet o ugotovitvah in ukrepih poroča na naslednji seji, 27. decembra letos; predsedstvo skupščine pa so pooblastili, da na podlagi poročila izvršnega sveta presodi, aH so ukrepi ustrezni ali ne. Če ukrepi ne bodo primerni, bo predsedstvo predlagalo zborom glasovanje o zaupnici izvršnemu svetu ali njegovim posameznim članom. Osnutek sprememb zazidalnih načrtov za območje obrtne cone Lisice in za del Zasipa bi moral biti že na dnevnem redu septembrske seje občinske skupščine, vendar predsedstvo te točke ni uvrstilo na dnevni red, ker je zahtevalo poročilo o tem, kako se je odlok o sprejetju zazidalnih načrtov izvajal. Iz poročil, ki so jih pripravili urbanistični inšpektor, javna pravo-branilka in upravni organ, so razvidne kršitve odlokov in zakona o stavbnih zemljiščih (vsa lokacijska in gradbena dovoljenja niso skladna z zazidalnim načrtom, dovozna cesta, kanalizacija in vodovodni priključek v obrtni coni so zgrajeni drugače, kot je predvideno v zazidalnem načrtu, stavbno zemljišče je bilo oddano graditeljem, ne da bi bilo komunalno urejeno...). Predsedstvo občinske skupščine je pričakovalo, da bo izvršni svet hkrati s stališči o izvajanju odloka ugotavljal tudi odgovornost, vendar pa tega ni storil. Ker so zbori občinske skupščine že v preteklosti večkrat ugotovili neustrezno ravnanje upravnih organov oz. posameznih delavcev (celo kršitve predpisov o urejanju prostora), izvršni svet pa je premalo odločno ukrepal, se je predsedstvo odločilo, naj bi o odgovornosti razpravljali tudi zbori občinske skupščine. C. Zaplotnik Najboljše stvari se dobijo v majhnih lokalih "Spila" je polna dobrot Kranj, novembra - Ste za odlično svežo salamo s kašo od Mlinarica? Kaj pa za košček prekajene govedine, ki ne vsebuje niti grama maščobe, se pa reže in je kot pršut? No, ali pa za malo bolj pikantni uvoženi sir z malce več plesni, kot smo je vajeni? Pa krof boste tudi in nekaj koščkov potice, kajne. In buteljko najboljšega! Tudi grozdnemu žganju, višnjevemu desertu in mareličnemu žganju mojstra Loren-ciia iz Trebnjega se zagotovo ne boste odrekli! Samo če stopite v "Spilo"... _ Y Tri tedne je. odkar je Zdenka Rekar, prej dolga leta posio-vodkinja v mali Delikatesi Živil v Prešernovi ulici v Kranju, na Planini, na Jake Platiša 17, odprla svoj lokal-ček z delikatesami - "Spilo" Majhna je, zato pa toliko bolj polna vsega najboljšega, kar morda gurmani zaman iščejo po drugih delikatesah. "Vajena sem majhnega lokala in bi velikega še hotela ne," pripoveduje Zdenka, ki menda še kar ne more verjeti, da je na svojem. 'Tega smo ujeli za rep, ni bil namensko prirejen za delikateso, tako da smo imeli kar precej opraviti, da smo ga funkcionalno dobro uredili. Zdaj se na teh borih trinajstih kvadratih dobijo izbrane delikatese, vsi najboljši mesni izdelki domačih mesarjev, Mlinarica, Kalana, Zormana, cenjeni izdelki MIP Nova Gorica] Celjskih mesnin, domači in uvoženi siri. prvovrstna buteljčna vina, izbrana domača žganja v posebno oblikovanih steklenicah, kot so na primer Lorencijeve, poslikane z miražem in podobno. Po naročilu pripravljamo obložene kruhke, mesne in sirove plošče, svetujemo, kakšna vina gredo zraven. Te dni bomo našo ponudbo izpopolnili tudi s konjskimi izdelki, tako da bodo prišli na svoj račun tudi diabetiki, ki pa že od prvega dne lahko izbirajo v bogatem perutninskem programu Jate. Posebno pozornost pa bomo posvetili sirom; trenutno je na izbiro 52 različnih sirov. Ponudba proizvajalcev je velika in res lahko izbiraš med kvaliteto. Vsako oporečno blago zavrnem. Dobavitelji me že dobro poznajo in dobronamerno vzamejo moje pripombe. V MIP so, na primer, naravnost veseli, če jih opozorim na napako, kajti za nič na svetu ne bi hoteli, da bi takšno blago sploh prišlo do kupca. Edina težava je dostava blaga, kajti asfalt pred lokalom je preozek. Sami bi ga plačali, če bi ga nam le hoteli položiti. Imam pa namen na zelenici pred lokalom posaditi dve lipi, postaviti klo-pico. da bo prijetneje." Simpatičen je Zdenkin lokalček, lepo urejen. Naj ne mislijo ljudje, da je v lepem lokalu vse dražje. Nasprotno! Ona hoče biti konkurenčna. Sami se prepričajte! Kje najdete Spilo? Ko se peljete od kranjskega pokopališča proti brniški cesti, boste pri zadnjih blokih na levi videli simpatične bakrene strehice nad vhodom v lo-kalčke, kot so Biba, Lotos, Avto deli. Tam zavijte levo na parkirišče. "Špila" se skriva zadaj, na dvorišču. D. Dolenc Popravek razpisa Izvršnega sveta SO Kranj in Alpetoura DO RTC Krvavec za javni, anonimni, mestno-regionalni, enostopenjski, projektni natečaj za urbanistično —- arhitektonsko rešitev sprejemnega centra Gospinca na Krvavcu. Nagrade in odškodnine se pravilno glasijo: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada Trije odkupi po 25.000. 000.-din > Se opravičujemo! 150.000. 000.-din 94.000. 000.-din 56.000. 00O.-din 'IMSKkJMESGLAS 4. STRAN / GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Petek, 10. novembra 1989 Z KRATKE GORENJSKE J(4 ........, •i,-iBniff' m ■H Živila gradijo v Čirčah - Pri domu v krajevni skupnosti Čirče, ki so si ga krajani zgradili po ustanovitvi krajevne skupnosti s samoprispevkom, je bila že na začetku, pred gradnjo doma, načrtovana tudi trgovina. Že takrat so Živila Kranj sodelovala tudi pri nakupu zemljišča in izdelan je bil tudi že projekt za trgovino. Letos so se Živila odločila, da takratni program uresničijo. Projekt so sicer deloma spremenili in bo to zdaj montažna Marlesova izvedba, za izgradnjo na ključ pa so sklenili pogodbo s kranjskim Gradbincem. Po pogodbi naj bi bila samopostrežna trgovina z bifejem, v skupni površini okrog 630 kvadratnih metrov, gotova do novega leta. Ker pa pogodba ne vključuje do tega roka tudi ureditev okolice in izdelavo fasade (odvisno pač od vremenskih pogojev) se bodo o sami otvoritvi trgovine odločali naknadno. — A. Ž. (Ne) lepa navada Kdor pozna slovenske pregovore, bo pritrdil, da imamo Slovenci ludi kar nekaj lepih navad. Mednje sodi tudi izredna kritičnost do vsega, kar nas obdaja in se dogaja. Ta lepa navada pa ima včasih tudi precej izkrivljeno podobo; tudi zaradi nevoščljivo-sti, takšne ali drugačne prizadetosti, zaradi navade, da smo hitro pripravljeni zmetati vse v en koš in tudi zaradi prepričanja, da se največkrat spoznamo na vse. V torek, oh skoraj pet ur dolgi javni razpravi na Bledu, je na koncu pri poročilu predsednika organizacijskega komiteja svetovnega prvenstva v veslanju Vlada Klemenčiča nekdo v takrat še vedno precej polni dvorani hotela Svoboda rekel: "Lepa" slovenska navada je, obglaviti ljudi, ki so delali... Pripomba je bila pravzaprav neke vrste odgovor na očitke, da je bilo v okviru priprav na prvenstvo pri urejanju Bleda več nepravilnosti. Temeljitejše poročilo bo še prišlo, odločno pa je že tokrat predsednik odbora Vlado Klemenčič zanikal, da je "veslanje" na Bledu gradilo brez dovoljenj, pač pa je bila prav pridobitev potrebnih dovoljenj edenodpo-membnih vzrokov, da se je marsikaj gradilo zadnji hip. Ne gre za poročilo (v katerega ne dvomimo, da bo resnično temeljito), bolj gre za "lepo slovensko navado". Njeni trditvi bi pravzaprav lahko pritrdil prenekateri predsednik in krajan v tej ali oni krajevni skupnosti, kjer se je v minulem obdobju marsikaj naredilo. Je pač tako, da je sopotnica uspehov praviloma vedno tudi kritičnost; za njo pa se včasih skriva tudi nevoščljivost... ^ 2alar Podpora kandidatu za predsednika Podnart - Na temeljni kandidacijski konferenci v Podnar-tu je dobil popolno podporo za kandidata za predsednika občinske konference SZDL Radovljica Anton Kapus. Anton Ka-pus bo konec tega meseca kot kandidat tudi slavnostni govornik v Domu kulture v Podnartu. Krajevna skupnost bo namreč 28. novembra že triintridesetič proslavila spomin na prve volitve v krajevne vaške odbore, ki so bile 1944. leta. Tudi letos bodo krajevno praznovanje združili s praznovanjem 29. novembra. Tako bo poleg osrednje slovesnosti, na kateri bodo 28. novembra nastopili pevci DPD Svoboda iz Podnarta in pionirji pionirskega odreda Alojza Rakovca iz ovsiške šole, konec meseca v krajevni skupnosti tudi več športnih prireditev. Na slovesnosti, ko bo govoril Anton Kapus, bodo sprejeli tudi cicibane v pionirsko organizacijo, podelili pa bodo tudi krajevna priznanja in priznanja najboljšim športnikom, (cr) Veselo martinovanje Kranj - V domu društva upokojencev v Tomšičevi ulici v Kranju je bilo letos že več prireditev in srečanj. Tako so pripravili otvoritev Vrta pod Trto, revijo upokojencev-harmonikarjev in vinsko trgatev. Zdaj pa pripravljajo martinovanje, ki bo v soboto, 1 L, in v nedeljo, 12. novembra. Martinove goske sicer ne bo, bo pa natakarica Ančka poskrbela, da različnih dobrot ne bo manjkalo. Ker pa v domu ni veliko prostora, je prav, da si za martinovanje konec tega še pravi čas rezervirate prostor, (ip) EXOTERM 64001 KRANJ JUGOSLAVIJA KEMIČNA TOVARNA Delavski svet Exoterma, kemične tovarne Kranj, objavlja prosta dela in naloge VODENJE SEKTORJA ZA VZDRŽEVANJE Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko šolo strojne smeri (VII. stopnja), — da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih in podobnih delovnih nalog, — da aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik, — da imajo organizacijske sposobnosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave naj kandidati pošljejo priporočeno v Šdneh po objavi na naslov: Exoterm, kemična tovarna Kranj, Struževo 66, 64202 Naklo. Kandidate bomo o izidu objave obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. ureja ANDREJ ZALAR Uresničevanje programa Cestno komunalne skupnosti Radovljica Nemoč na regionalnih cestah Radovljica, 9. novembra - Pred koncem minulega leta so v radovljiški občini potekale precejšnje aktivnosti za združitev občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste in samoupravne interesne komunalne skupnosti. Do združitve je potem prišlo na ustanovni skupči-ni januarja letos in rezultati uresničevanja letošnjega programa nove Cestno komunalne skupnosti so spodbudni. Pred koncem leta bo morala skupščina, kot kaže, čeprav je enega že, sprejeti še en rebalans plana, naloge, ki so si jih zastavili za letos, predvsem na področju cest, pa bodo v glavnem uresničili. Jure Klančnik Na komunalnem področju tako imenovano redno vzdrževanje poteka nemoteno. Občinska skupnost krajevnim skupnostim redno vsak mesec nakazuje akontacije v višini 80-odstotnega standarda po normativih in standardih za javno razsvetljavo in vzdrževanje cest ter po polovičnem standardu za vzdrževanje parkov in zelenic. Sicer pa je to ustaljen program, ki pa se zaradi pridobitev seveda vsako leto dopolnjuje. "Letošnji program," ugotavlja vodja strokovne službe Cestno komunalne skupnosti Jure Klančnik, "temelji na lani začetih in nedokončanih nalogah in letos sprejetih na skupščini. Posebnih težav ni in s prakso, kar bi bilo letos začeto in načrtovano, pa ne uresničeno, bomo nadaljevali, da bomo tovrstna dela in naloge prenesli v naslednje leto. Stremimo pa tudi k temu, da imamo vedno pripravljene načrte za posamezna dela oziroma programske projekte in nas zato med letom "priložnosti" za začetek del skorajda ne morejo presenetiti." Kar zadeva redno investicijsko vzdrževanje cest, je bilo letos v programu kar 32 odsekov oziroma del in kot pravi Jure Obisk pevcev iz Tržiča Kranj - V krajevni skupnosti Čirče v kranjski občini so bili sredi minulega meseca na obisku pevci oziroma člani Gorenjskega kvarteta Spomin. Krajanom so pripravili lep koncert, kakršnih si v krajevni skupnosti v prihodnje želijo še več. Zaradi ubranega petja pa Gorenjski kvartet Spomin iz Tržiča priporočajo še drugim krajevnim skupnostim, (ip) Mladinski prostor spet odprt Plesna skupina vadi program Huje-Planina, novembra - V krajevni skupnosti Huje v kranjski občini, v kateri deluje mladinska organizacija in združuje tudi mlade s Planine, bodo konec tega tedna po poletnem premoru spet odprli mladinski prostor, ki so si ga mladi uredili pod prostori krajevne skupnosti. Z rednim delom bo takoj nadaljevala tudi že na začetku leta sestavljena plesna skupina. Čez poletne mesece je bil mladinski prostor zaprt in med tem časom so ga tudi urejali. Glede na dejavnost v mladinskem prostoru pred poletjem je bilo v okolici in pri hišnem svetu na Cesti 1. maja 1,3,5 in Zupančičeva 4-6 med stanovalci nekaj pripomb. Vendar so se predstavniki obeh krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter mladi dogovorili, da bi bilo škoda, če bi prostor ostal zaprt še naprej. Ker v mladinski prostor čez poletje niso mogli, so se mladi s tega dela Kranja pač sestajali po raznih manjšin lokalčkih, na ta način pa je bilo tudi onemogočeno dogovarjanje za različne skupne akcije v okviru krajevne skupnosti. Predsednik organizacije Bojan Selan je pred ponovno otvoritvijo povedal: "Mladi s tega območja, okrog sedemsto je bilo aktivnih in smo se srečevali v mladinskem prostoru, smo se spomladi vključevali v različne akcije; tako na primer v urejanje okolja, sodelovali smo pri volitvah, z organizacijo Rdečega križa... Naša želja in cilj sta, da se v mladinskem prostoru ponovno srečujemo in dogovarjamo za različne delovne oblike in za sodelovanje oziroma akcije v krajevni skupnosti in skupaj z ostalimi organizacijami. Mislim, da smo nekatere nesporazume in tudi nepravilnosti zdaj rešili in se dogovorili tudi za red. Tako bo mladinski prostor zdaj ob koncu tedna do 22. ure spet odprt. Vsi skupaj si bomo prizadevali, da srečanja ob kon- Klančnik, bodo ta program s sodelovanjem krajevnih skupnosti uresničili. Opravljena so bila že nekatera pomembnejša dela, kot so na primer Ribenska in Kori-tenska cesta, cesta v Zgornje Podjelje, križišče v Lescah, Zgornja Bela-Obrne, Pre-zrenje-Dobrava, zdaj se dokončuje križišče in parkirišče v Radovljici, tik pred začetkom pa sta most Vintgar in serpentina na Lancovem. Kaže pa tudi, da bo denarja še za cesto Brezje-Peračica in za cesto skozi vas Praproče. Del denarja je skupnost namenila tudi za posamezna dela v okviru programa svetovnega prvenstva na Bledu kot pomoč krajevnim skupnostim. Iz lanskega programa je ostal neasfaltiran le še cestni usad na odseku Češnjica-Rovte. "Precej nemočni pa smo, kar zadeva tako načrtovanje kot uresničevanje programov na regionalnih cestah v občini. Stalne pripombe dobivamo na odsek Obrne-Sote-ska, kjer kaže, da se bo vendarle premaknilo in na odsek Mačkove in Ukanc-Savica ter še na nekatere druge. Ocenjujemo, da bomo zaradi boljšega stanja na lokalnih cestah v prihodnje s sovlaganji za rekonstrukcijo regionalnih cest skušali sedanjega (in tudi bodočega republiškega) upravljalca nekako "prisiliti" k spoštovanju že dogovorjenih in v prihodnje opredeljenih prioritet." Čeprav je po eni strani ta trenutek ob ukinitvi samoupravne interesne skupnosti za naprej težko karkoli napovedovati, pa vendarle velja, da bodo problemi terjali reševanje. Kdorkoli to že bo, ga čakajo precejšnje naloge tako na cestah kot pri iz- Med večja letošnja dela sodi tudi ureditev križišča in parkirišča v Radovljici, kjer dela pravkar končujejo... gradnji čistilne naprave in kolektorjev v Radovljici, pri urejanju centralnega odlagališča odpadkov, pri sanaciji Blejskega in Bohinjskega jezera in nenazadnje tudi pri pripravah za naslednje srednjeročno obdobje. Vsega z ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti na cestnem in komunalnem področju z novim letom ne bi smeli zavreči-Velja se otresti različnega balasta, številne dobre stvari pa še kako velja zadržati. Pr> slednjem velja ugotoviti dvoje: radovljiška cestna in komunalna, in letos potem tudi skupna, niso bile nikdar nesklepčne. Vedno in povsod, kjer so bili usklajeni interes' skupnosti po finančni in strokovni plati, kjer so krajani sodelovali z delom in prispevki in so pomagale tudi delovne organizacije, so uspešno rešili velike probleme in pomembne projekte. A. Zalar Simona Kondič cu tedna ne bodo "nadležna" okolici in da bodo vsebinsko spodbujala različne želje in dejavnosti mladih s tega območ-ja." Ena od takšnih oblik je na primer tudi plesna dejavnost. 15-člansko plesno skupino že od spomladi naprej vodi Simona Kondič. "Tako kot spomladi, bomo tudi sedaj vadili vsak petek in soboto. Skupna želja in cilj skupine sta, da pripravimo program, s katerim bi potem lahko ob različnih priložnostih nastopili in sodelovali v programu v krajevni skupnosti ali še kje drugje. Program študiramo sami, kreator pa je Bojan Selan s pomočnikoma Dejanom in Vojkom Kondičem; sicer pa je bil uspešni koordinator družabnih večerov sekretar mladinske organizacije Drago Šubic. Naj ob tej priložnosti še poudarim, da smo si člani skupine (in tudi številni drugi mladi, ki so redno zahajali v mladinski prostor) zelo želeli, da bi bil spet čimprej odprt..." A. Žalar Ob 40-letnici gojitvenih lovišč v Sloveni-ji_• Prednost imata varstvo in gospodarjenje Kranj, novembra - V Sloveniji je danes devet gojitvenih lovišč, ki so organizirana kot delovne organizacije, le-te pa skrbijo za varstvo in gojitev divjadi ter izvajanje lova. Zavod za ribištvo pa se ukvarja z ribogojstvom, športnim ribolovom in raziskovalno dejavnostjo. Že pred desetimi leti, ko so se lovci in ribiči v Sloveniji drugič srečali ob takratni tridesetletnici gojitvenih lovišč, so ugotavljali, da so kljub nekaterim drugačnim mnenjem, svoje delo V obdobju od ustanovitve naprej dobro opravljali. Takšna je bila ocena tudi na letošnjem tretjem srečanju, ki je bilo jeseni oh 40-letnici gojitvenih lovišč v Trenti. Danes je v Sloveniji devet gojitvenih lovišč, med katerimi se štiri še posebej ukvarjajo z varstvom in raziskavami glede avtohtone divjadi. Tako na primer Triglav Bled oziroma Triglavski narodni park bedi nad divjadjo na svojem območju. Kozorog Kamnik proučuje in raziskuje garje pri gamsih in možne vplive širjenja smučišč na Krvavcu na gostoto in razporeditev gamsov in druge divjadi na območju Krvavca, Dolge njive in Kalškega grebena. Medved Kočevje ima predvsem na skrbi ohranitev rjavega medveda, Jelen Snežnik pa proučuje še posebej prehrambene značilnosti jelenjadi in srnjad i, Edina poklicna ribiška organizacija - Zavod za ribištvo še posebej raziskuje biologijo soške postrvi, ekologijo in možnost umetne vzreje in favno oziroma ribe, rake in deseteronožce v Sloveniji ter njihovo ogroženost in umetno vzrejo lipana, jezerske postrvi ter šarenke. Nič manj od raziskav in ugotovitev na tem področju so danes pomembni gospodarski rezultati, ki jifl beležijo v gojitvenih loviščih in v Zavodu za ribištvo oziroma v ribogojnicah. V fazanerijah v Sloveniji vsako leto vzgojijo okrog 200 tisoč fazanov, 20 tisoč jerebic, 15 tisoč divjih rac. v oboran vzgojijo in odstrelijo 800 divjih prašičev. V ribogojnicah se izvali 2,5 milijona mladic lipana, potočne in jezerske postrvi in šarenke. Tako se s prodajo vzrejne divjadi in ribjega podmladka in kon-zumne ribe vsako leto ustvari prede?" dvec°i Na srpanj" v Trenti so podelili priznanje tudi del na tudi z dolgoletnemu direktorju Triglava Bled ozirO' lovskim in ma Triglavskega narodnega parka Niku Fabi-riškim turiz- janu... mom. Lani je tako ustvarjeni skupni dohodek znašal kar 1.8 mi' lijona dolarjev in se je tako v desetih letih povečal za polovico- Sklep, ki so ga sprejeli na tretjem srečanju v Trenti ob tnici gojitvenih lovišč, pa je: tudi v prihodnje morajo biti P° y eni lovci in ribiči aktivni in hkrati enotni v ohranjanju divja0, razikovalnem delu in gospodarjenju. - , , A. Žalar Lanske smučarske vozovnice bo moč vnovčiti za polovico letošnjih Novi dom na Krvavcu bodo odprli še letos Kranj, 7. novembra - Dom na Krvavcu so temeljito obnovili in dogradili, odprli ga bodo še letos, v njem pa 67 apartmajev različnih velikosti. Približno tretjina jih je še naprodaj, seveda pa niso poceni, saj je gradnja na Krvavcu draga. Smučarskim vozovnicam so že določili ceno, dnevna vozovnica bo veljala 20 nemških mark, tedensko pa jo bodo preračunavali v dinarje. Po lanski sezoni, ki je bila zaradi pomanjkanja snega katastrofalno slaba, letos napovedujejo smuko že decembra in upajmo, da se ne bodo ušteli. Smučišče na Krvavcu je že pobelil sneg, ker je padel na razmočena tla, te dni Pa se je ohladilo, pričakujejo, da nastaja odlična podlaga za novi sneg, ki ga Franjo Kreačič, direktor RTC Krvavec optimistično pričakuje že novembra, kar bi seveda omogočilo smuko že med prazniki. Lanske vozovnice bodo veljale do 15. januarja Na tem optimističnem pričakovanju temelji odločitev, da bodo lanske vozovnice veljale do 15. januarja. Do konca letošnjega leta pa bo moč lanske smučarske vozovnice vnovčiti za polovico letošnjih, kar boste lahko napraviti na blagajni spodnje postaje žičnice ali pa na smučarskih sejmih v Ljubljani, Kranju in Domžalah, najprej ga bodo 15. novembra odprli v Ljubljani, nato pa si bosta sledila preostala dva. Čeprav so lanske smučarske vozovnice pravno veljale do 15. maja, so se za takšno Potezo pri RTC Krvavec praktično morali odločiti, saj bi sicer izgubili zaupanje smučarjev. Kar tretjino vozovnic so namreč lani prodali vnaprej, marsikdo je zaradi pomanjkanja snega ni mogel izkoristiti, zlasti to velja za sezonske. Kako slaba je bila lanska smučarska sezona, pove podatek, da je imel RTC Krvavec le desetino običajnega prihodka. Kranjska skupščina jim je sicer namenila 150 milijonov dinarjev pomoči, toda prav Po zaslugi vnaprej prodanih in neporabljenih vozovnic, v znatni meri pa tudi sodelovanja pri izgradnji doma na Krvavcu, so uspeli "preživeti" poletje. Letošnja vozovnica bo veljala 20 mark Letošnje cene vozovnic realno ostajajo približno na lanski ravni, seveda pa so jih določili preračunane v nemške marke, saj jim bo le tako uspelo zadržati njihovo stvarno vrednost. Dnevna vozovnica bo veljala 20 mark, tedensko pa jo bodo preračunavali v dinarje, sezonska pa bo veljala 400 mark. Na smučarskih sejmih jih bo tako kot doslej moč kupiti z 20 odstotnim popustom. Nekdanji dom postaja apartmajski hotel_ Letošnja največja novost in gradnja na Krvavcu je temeljita obnova in dozidava nekdanjega doma na Krvavcu, ki bo tako postal hotel B kategorije. V teku so zaključna dela, računajo, da ga bodo odprli ob 29. novembru, najkasneje pa sredi decembra. Stari del, ki je bil postavljen leta 1924, je bil povsem dotrajan, zato so ga podrli do tal, novi del, ki je bil sezidan leta 1961 pa so temeljito obnovili, saj so praktično ohranili le skelet. S spremembo strehe -prej je bila ravna, zdaj pa v gorenjskem stilu - so pridobili zgornjo, podstrešno etažo. Trikrat večja kot doslej bo zunanja terasa, saj bo na njej v lepem vremenu moč postaviti 250 do 300 stolov, kjer bodo gostom tudi postregli. Večja bo tudi restavracija, nov bo bistro za prehodne goste, v kleti pa nočni lokal. Število sedežev bodo tako podvojili. Tretjina apartmajev je že prodanih,tretjina jih je še naprodaj V novem domu, bolje rečeno hotelu, bo 50 apartmajev različnih velikosti, v njih pa 155 postelj in 52 pomožnih ležišč. V spodnjem objektu, ki so ga dogradili pa bo 17 apartmajev, v njih bo 58 postelj in 17 pomožnih ležišč. Kadar bo hotel nabito poln, bo torej tam prespalo 282 gostov. Tretjina apartmajev bo odprtega tipa in polnili jih bodo hotelski gostje. Dve tretjini apartmajev pa so zgradili za trg, od tega so jih polovico že prodajali, kupile pa so jih delovne organizacije za počitniška stanovanja, med njimi je le en zasebnik. Približno 20 apartmajev pa je še naprodaj, seveda pa niso poceni, saj je gradnja na Krvavcu bistveno dražja kot v dolini, pro-storninski meter betona je, denimo, dvakrat dražji. Površinski meter apartmaja velja 3 tisoč mark, ki jih na dan prodaje preračunajo v dinarje. Apartmajski hotel na Krvavcu gradi kranjski Gradbinec, RTC Krvavec pa je kot investitor bil deležen tudi slovenskega razvojnega dinarja, prvi del posojila v višini 2,5 milijarde dinarjev so prejeli avgusta, drugi del v višini 3,8 milijarde dinarjev pa oktobra, skupaj torej 6,3 milijarde dinarjev, ki jih bodo morali odplačati v 15 letih, z dveletnim zamikom. Investicija pa je bila sprva ocenjena na 15 milijard dinarjev, z dograditvijo pa na 21 milijard dinarjev. Hotel bo priključen na čistilno napravo Hotel na Krvavcu je seveda tudi ekološko zahtevna gradnja. Za ogrevanja bodo uporabljali lesene brikete in elektriko, vse odplake pa bodo speljali po že zgrajenem tisoč metrov dolgem kanalu do čistilne naprave na Kriški planini. Vode pa je v krvavškem zajetju dovolj, saj je tudi v letošnjih najbolj sušnih mesecih ni zmanjkalo, pravi Franjo Kreačič, povečali pa bodo črpalke. Letos bodo po občinskem odloku na Krvavcu uvedli tudi odvoz smeti od objektov odprtega in zaprtega tipa, torej tudi počitniških domov in hišic. V vrečah in sodih jih bodo vozili na spodnjo postajo žičnice, kjer bo nameščen kontejner. Letos prva dva snežna topova Novost, ki lani praktično ni bila uporabljena, je sedežnica Tiha dolina - Njivice, letošnjo zimo pa nameravajo postaviti prva dva snežna topova, Leitenerjeva visokotlačna topova, s katerimi je moč sneg iz vode napraviti že pri dveh stopinjah Celzija. Letošnja sezona bo za snežne topove na Krvavcu poskusna, kasneje, ko se bodo z njimi navadili ravnati, jih nameravajo postaviti še več. Najprej na 20 hektarih smučišča od doma proti Gospinci, pod depandanso in Tiho dolino ter pod sedežni-co po "roru", ki jo kasneje nameravajo spremeniti v štirisedežnico. V drugi fazi pa topove nameravajo postaviti še na smučiščih Tihe doline in Njivic, s čimer naj bi se učinkovito zoperstavili morebitnemu pomanjkanju snega. Avstrijsko ozelenitveno gnojilo Smučišče so urejali na Zvohu, tam bodo le še poravnali zemljišče pod sedežni-co, nakar bodo gradbena dela tam končana. Seveda so pustila opazne posledice, ki pa bodo po besedah Franja Kreačiča popolnoma odpravljen v petih do sedmih letih. Tja so deloma že navozili zemljo, ki so jo izkopali pri gradnji doma in pod Kriško planino, položili seno in zasejali mešanico trav, ki jo čez deset let prerastejo visokogorske razstline. Na podlagi sodelovanja z avstrijskim smučiščem Lech pa jim je uspelo brezplačno dobiti 20 ton posebnega gnojila bio-sol, ki tri leta spodbuja rast trave in ni škodljivo vodi, tudi ekologi pravijo, da je neoporečno. Gnojilo so dobili pred štirinajstimi dnevi, potrosili ga bodo torej lahko spomladi in upajmo, da se bodo "rane" na Zvohu res lepo zarasle. M. Volčjak Drugi kongres inovatorjev Jugoslavije Pot v inovacijsko družbo zbijana, novembra - Drugi kongres inovatorjev Jugoslavije je Pred dnevi potekal v Titovem Užicu, obiskal ga je tudi predsednik *vezne vlade Ante Marković, ki je obljubil vso pomoč vladnih insti-*Uc«j z vrsto sistemskih ukrepov, kar naj bi spodbudno vplivalo na Prehod v inovacijsko družbo. Kar 33 let je minilo od prve-®a kongresa inovatorjev Jugo-J'avije, ki je leta 1956 potekalo , Ljubljani, seveda v povsem ^rugačnih razmerah, kot so da-asnje, saj v tedanjem planem gospodarstvu inventiv-t.°st ni bila zaželena, ker je mo-v a ustaljeno poslovanje, in-^ntivno usmerjeni ljudje pa so J1.', največkrat izpostavljeni iiKltlSk°m' delovne sredine so J|n izločale iz svojih vrst. Drugi kongres jugoslovanskih inovatorjev je potekal v povsem drugačnih razmerah, globalna politična, družbena in gospodarska kriza je inovacijsko dejavnost postavila kot enega odločujočih faktorjev izhoda iz krize. Kongres je potekal v treh skupinah: o gospodarskih, normativnih in izobraževalnih vidkih inovativnega delovanja v družbi. Referati in razprave so pokazale, da večji del normativne dejavnostih države in njenih institucij bolj zavira, kot pospešuje inovativno dejavnost, nič kaj spodbudne tudi niso bile čustvene razprave navzočih inovatorjev. Opozorili so, da gospodarske zbornice, razen v Sloveniji ne izvajajo zakona o razpolaganju prostih inovacij in njihovemu transferu na tuja tržišča, naš zakon o zaščiti industrijske lastnine pa nas izloča iz svetovnih procesov prenosa tehnologije in mednarodnih kooperacij, saj ni usklajen s sodobnim tržnim gospodarstvom in zaščito. Poslovanje zveznega zavoda za patente pa je tako zaposta- vljeno, da tega zakona ni sposoben izvajati, saj postopek podelitve traja toliko časa kot zakonska zaščita modelov in patentov, pri čemer smo najpo-časnejši v svetu. Po enotni oceni udeležencev kongresa, da v naši državi še nismo na poti v inovacijsko družbo, so pozvali vse, naj znanju in podjetništvu naposled damo odločujočo vlogo, ter dodali, da bodo politikom verjeli in jih ocenjevali le po njihovih dejanjih, ne pa besedah in obljubah. Marijan Štele Naftni krč Spor med rafinerijami in zvezno vlado morda naposled le napoveduje svobodni uvoz nafte. V Sloveniji naftne suše še ne občutimo, ponekod po Jugoslaviji pa že točijo največ po deset litrov bencina. Strah pa tudi v Sloveniji vzbuja dejstvo, da se oskrbujemo predvsem iz reške rafinerije, ki jo je INA te dni ustavila. Pri Petrolu pravijo, da jim naftne derivate zdaj pošiljajo druge njene rafinerije, uvozili pa so 18 tisoč ton bencina in 15 tisoč ton plinskega olja, in da se nam ni treba bati pomanjkanja. Spori med zvezno vlado in rafinerijami niso nič novega, naftni krč je tokrat le bolj boleč, saj se materialne možnosti vse bolj ožijo, nemara pa tudi zaradi spoznanja, da tako res ne bo šlo več naprej. Vlada je tokrat dovolila 33,6 odstotno podražitev naftnih derivatov, naftarji pa so zahtevali 90 odstotno. Pretiravata obe strani? Vlada se nedvomno boji inflacijske bombe, saj podražitev naftnih derivatov povzroči verižno podražitev vsega drugega. Naftarji pa otepajo z vse večjimi izgubami, jugoslovanske rafinerije so v devetih mesecih letošnjega leta pridelale 7.000 milijard dinarjev izgub, od tega kar polovico reška. Prav na primeru reške rafinerije, ki zdaj stoji, čeprav je tanker surovo nafto pripeljal, le raztovoril je ni, ker zagrebška gospodarska banka ni bila več pripravljena dati posojila reški rafineriji, je moč pojasniti, kjer tiči izvirni greh. Reška rafinerija se že nekaj let prepira z državo, celo tožila jo je in tožbo dobila, denarja pa seveda ne. Prav reški rafineriji so namreč dosedanje zamrznitve cen povzročile največje glavobole, saj predela največ najdražje nafte. Nad uvozom nafte namreč še vedno roko drži država, ki je po naftni krizi v sedemdesetih letih je razdrla pogodbe s svetovnimi naftnimi družbami in sklenila državne sporazume z Irakom, Iranom in Libijo, kasneje nam je seveda to prišlo prav tudi ob pomanjkanju deviz, saj jo menjamo za blago in storitve. Celotna računica pa pokaže, da je ta nafta 20 do 30 odstotkov dražja. Jugoslavija seveda ne more čez noč sprostiti uvoza nafte, saj so naši dobavitelji nafte hkrati tudi naši dolžniki, postopoma pa bi šlo. hkrati pa bi lahko pri novih poslih dala svobodo naftarjem pri nakupu nafte. Tako bi nemara presekali gordijski vozel in če bi država določala le najvišjo ceno naftnih derivatov, bi se morda razmahnila tudi konkurenca, ki bi pritisnila"na razreševanje notranjih problemov v naftnem gospodarstvu, kakršna so, denimo, zastarele zmogljivosti. Še večja pa bi seveda bila, če bi dopustila konkurenco svetovnih naftnih družb. IZ GOSPODARSKEGA SVETA M. Volčjak Valilnica podjetij V jeseniški Železarni že nekaj časa deluje tako imenovana valilnica podjetjih, ki so jo osnovali strokovnjaki ljubljanskega podjetja YUGEA, namenjena pa je ustanavljanju novih podjetjih na osnovi idej in zamisli znotraj Železarne. Valilnico bodo te dni registrirali kot podjetje. Železarna ji je namenila nekaj sredstev ideje pa so že v obdelavi in kmalu nameravajo registrirati tudi nova podjetja. Najbolj resnih je šest zamisli pričakujejo pa nove. V prvem paketu so predvsem intelektualne dejavnosti na področju visoke tehnologije, softverskega znanja in vzdrževanja procesne tehnike, kar je razumljivo saj za začetek potrebujejo skromne delovne prostore. V drugem paketu pa bodo projekti, ki temelje na predelavi železarskih izdelkov, predvsem visoko kvalitetnih. Zanimivo je, da ni nikakršnega navdušenja za predelavo odpadnih materialov razen reciklaže. V novih podjetjih naj bi bila delovna mesta produktivno in gospodarsko uspešna, kar pomeni, da bodo zaposlila predvsem strokovni kader. Uvajanje novih izdelkov V Iskri je te dni potekalo deseto posvetovanje o razvojno raziskovalni dejavnosti, tokrat so pozornost posvetiti aktivnostim pri uvajanju novih izdelkov. Tema je bila torej zelo aktualna, zaokrožilo jo je 16 odmevnih referatov, kijih bodo izdali v posebnem zborniku. Naslovi, kot so "Ustvarjalno podjetje kot pogoj za nastajanje novih izdelkov in storitev", "Poslovodna obravnava razvojno raziskovalnih projektov", "Tisto, kar loči dobre od slabih, uspešne od neuspešnih, inovativne od inertnih, ni tehnologija, ampak marketing in management", itd., kažejo na temeljit zasuk v miselnosti Iskrinih razvojnikov.' ALPETOUR SOZD Alpetour Škofja Loka razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta Alpetour - PODJETJE ZA OBNAVLJANJE AVTOPLAŠČEV Škofja Loka dela in naloge: 1. DIREKTORJA KOMERCIALE 2. DIREKTORJA FINANČNO SEKTORJA RAČUNOVODSKEGA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. - da imajo VII. st. (visoko) strokovne izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri - elektro oz. strojno področje, - 3 leta delovnih izkušenj, - aktivno znanje tujega jezika. Pod 2. - da imajo VI. st. (višjo) strokovne izobrazbe ekonomske ali upravne smeri. - 3 leta delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo kandidat imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne ponudbe z opisom o dosedanjih delovnih izkušnjah in dokazili o izpolnjevanju drugih pogojev naj kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour Škofja Loka, Titov trg 4 b • kadrovski sektor. Delavski svet bo o izbiri odločil v 30 dneh o izteku prijavnega roka. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. mmmsm^c^LAS 6. stran PODLISTEK, PISMA OGLASI Petek, 10. novembra 1989 ODPRTO PISMO REPUBLIŠKEMU SVETU ZSS IN VSEM ČLANOM SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V SRS »Vse ladje so nam že skoraj potonile, vse lepe ideje so se že skazile...« Naj s to pesimistično mislijo začnemo naše odprto pismo članom in vodstvu slovenskih sindikatov. Zakaj vam pišemo F Preprosto zato. »ker v srcu dobro mislimo« in ker nadaljujemo revolucionarno tradicijo sindikalnega delovanja delavcev Save Kranj. Pa še zato, ker smo prepričani, da je med Slovenci kar precej kritičnih, prebujenih, mislečih ljudi, ki hočemo resnične, prave spremembe v delovanju sindikatov; takih sindikatov, kjer je v ospredju človek, njegovo delo in prava vrednost dela... Skrbno, od stavka do stavka smo prebrali oba dokumenta, ki ste nam jih poslali (od zgoraj navzdol, kot ponavadi); Predlog sprememb in dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije in Neodvisni sindikat Slovenije. Vsebino obeh odločno zavračamo in predlagamo, da to storijo tudi vsi sindikati v podjetih. Zakaj? Predvsem sta prepozna, saj bi jih (če bi bila uporabna) potrebovali vsaj letos spomladi, ko se je marsikje bila bitka med vodstvi podjetij in sindikalnimi delavci. Marsikje je bila vloga sindikata v gradivih o reorganizacijah (ukinjanje tozdov) mini-mizirana v tri do pet stavkov. Po inerciji dosedanjega načina dela ste sindikatom v podjetjih »ukazali«, naj o Predlogu sprememb in dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije - samo rečejo DA ali pa NE! Brez pravice, da bi se »spotaknili« ob katerikoli člen ali alinejo; kot »droben primerček«; zadnja alineja 32. člena, kjer stoji, da nosilci funkcij lahko ponavljajo mandat večkrat zapored. Koliko? Petkrat po štiri leta. Sicer pa vam moramo povedati, da imamo nasploh slabo mnenje o vsebini obeh spisov. Ob prebiranju se človek ne more znebiti neprijetnega vtisa, da gre (SPET) za navadno manipulacijo s članstvom, za prikrivanje napak dosedanjih republiških vodstev oziroma idejnih vzorcev obeh »materialov«. Zato predlagamo, da jih članstvo v celoti zavrne, vodstvu pa, da jih razveljavi. A ne zato, ker bi hoteli pitati na duhovno-politični revščini kakor muhe... ampak zato, ker ponujata preživete, zatohle rešitve: — volitve (predsednika RS ZSS) na kongresu, — centralistično odločanje, — neomejene mandate vodstev, — forumski način dela, — sindikat - družbenopolitična organizacija in še in še. To pa torej pomeni, da se bo morala prenova slovenskih sindikatov pričeti - s temeljito kadrovsko prenovo in zmanjševanjem števila delavcev v in pod vrhom. Nadaljevala pa z živo, smotrno in učinkovito organiziranostjo ter povezavo republiškega vodstva v sindikati v podjetjih, z absolutnim upoštevanjem mnenj, predlogov in zahtev tako imenovane »baze«, ne pa (kot doslej) obratno. Sindikat ne more biti z nikomer v partnerstvu, sindikat mora biti stanovska organizacija (ne pa politična). SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ •i TRGOVINA S TEKSTILNIMI IZDELKI CANKARJEVA 68, RADOVLJICA ODPRTO: VSAKDAN OD9hDO I9h SOBOTA OD9hD0 13h UGODNE CENE 5? f^rT mSKmšSmiSiiii u'&.^fe-.vSK.-rti• NAJVEČJA IZBIRA ROČNO IZDELANIH PREPROG IZ VSE AZIJE. ZA KUPCE IZ SLOVENIJE SMO PRIPRAVILI CENE, KI NIMAJO PRIMERJAVE. PRI TELEFONSKI NAJAVI VAM OD PONEDELJKA DO PETKA OD 15.00 DO 18.00 URE BREZPLAČNO SVETUJETA NAŠ PREVAJALEC IN SENZACIJA!!! NAJSTAREJŠI EVROPSKI STROKOVNJAK ZA PREPROGE. TEPPICHHAUS, celovec, BURGGASSE (CENTER) Tel.: 9943-463-56963 [barvni TV sprejemnikTj NOVO - AVTO SEJEM - NOVO - AVTO SEJEM AVTO SERVIS DOMŽALE VAS OBVEŠČA, DA ODPIRA NOV AVTO SEJEM V OBRTNI CONI TRZIN OB MAGISTRALNI CESTI LJUBLJANA - DOMŽALE. SEJEM ZAČNE OBRATOVATI V SOBOTO, 5. NOVEMBRA, IN BO OBRATOVAL VSAKO SOBOTO IN NEDELO OD 7.-14. URE. NUDIMO UREJEN SEJEMSKI PROSTOR ZA 700 VOZIL, STROKOVNO OCENITEV IN KOMISIJSKO PRODAJO ZA VSE VRSTE CESTNO MOTORNIH VOZIL Obiščite MERKURJEVO prodajalno konsignacijskega materiala PARTNER v Kranju. Na zalogi imajo pestro izbiro različnih plinskih in oljnih gorilnikov KLOCKNER ter obtočne črpalke WIL0 različnih dimenzij. Naslov in informacije: Gregorčičeva 8, Kranj, tel. 24-654, int. 360. MERKUR KRANJ Franc Puhar - Aci Kranjske zgodbe iz tega stoletja KRADLJIVCI KONJSKIH REPOV V časopisu "Gorenjec" je bilo objavljeno: V soboto, 29. januarja, so v hlevih v Čirčah kar 11 konjem porezali repe. Samo 2 dni kasneje so jih v Besnici porezali 12 konjem. V okolici Kranja so bili v nekaj dneh že 47 konjem odrezani repi. Vse kaže, da je konjska žima zelo dragocena. Kmetje morajo hleve bolj zavarovati. ELEKTRIKA NA SV. JOŠT Zelo dobro potekajo dela za napeljavo elektrike na sv. Jošt. Elektriko bodo dobile vasi Pševo, Javornik in Zabukovje. V kratkem bo luč razsvetlila cerkev na sv. Joštu in se bo videlo po celi Gorenjski. OTVORITEV HOTELA "EVROPA" Dne 16. septembra 1938 je bil odprt novi, 5 nadstropni hote! "EVROPA" na Podrtini. Hotel ima 30 modernih sob, v kleti lastno črpalko za vodo, poleg stopnišč pa tudi moderno dvigalo. Najlepši prostor je moderno opremljena kavarna s steno v steklu. Vsa dela so opravila domača, slovenska podjetja. "Evropa" je sedaj najlepši hotel v Sloveniji. V kratkem bodo nasproti hotela pričeli graditi novo poštno poslopje. S tem bo ta del mesta drugače zaživel. OTVORITEV LJUDSKE ŠOLE IN MOSTU Na nedeljo, dne 18. decembra so v Kranju slavnostno otvorili težko pričakovano ljudsko šolo. Zgrajena je po načrtih arhitekta Navinška. Isti dan pa so odprli tudi novi, leseni most čez Kokro, delo stavbenika Kavke iz Ljubljane. Oba objekta je odprl ban Natlačen. Tudi blagoslovili so oba. Pa ni zaleglo. Leseni most se je že po enem letu začel nagibati in je bil promet omejen. KRANJ ZAUSTAVIL IZSELJEVANJE Že več kot 50 let se mladi ljudje iz Slovenije izseljujejo v tujino. Gospodarsko zaostajanje traja predolgo. Ta beg v tujino se še nadaljuje. Samo leta 1937 je iz Jugoslavije odšlo v tujino 21.000 ljudi. Od tega kar 45 % Slovencev in 50 % Hrvatov in le 5 % iz drugih, južnih Banovin. Nove tovarne v Kranju so nudile z poslitev tisočem delavcev iz širše okolice. Ekonomsko izseljev nje v tujino torej ni več edini izhod. Nekateri se že boje, da je razvoj Kranja prevelik in preveč enostranski. Lahko pride do m gracije v obratni smeri. - Leta 1939 - BETONSKA CESTA SKOZI KRANJ Začeli so graditi betonsko cesto Ljubljana - Naklo. Most čez Savo v Kranju se mora razširiti na obeh straneh za širino pločn ka. Enega plača Banovina, drugega pa občina. NOVA TEKSTILNA ŠOLA Prostori, kjer je sedaj tekstilna šola niso primerni. Treba misliti na graditev nove šole. Ker seje gradnja kopališča v Z-VP novi jami ustavila, je primerna lokacija na tem mestu. Le oo gliča je treba odkupiti del zemljišča. Dvajsetletnica APZ France Prešeren PRAZNIK PEVSKEGA SOZVOČJA Kranj - Navadno je jubilejno leto tudi za zbor, kakršen je Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, sila zahtevno in naporno. Zato so se pevci tega reprezentativnega pevskega zbora odločili, da "rojstni dan" pevskega zbora praznujejo s koncertom v domačem mestu in to že na začetku sezone. Jubilejna dvajseta sezona 89/90 pa bo nabito polna koncertnih in drugih dogodkov. . Vsak jubilej - še posebej, če 8re za tako znan zbor - je treba prav gotovo tudi primerno obeležili. Ko so apezejevci razmišljali, kako bi najbolje povezali svojih dvajset let, v katerih se je pod dirigentsko roko dveh (pravzaprav treh) dirigentov zvrstilo več kot 240 pevcev, so se domislili za skupni koncertni nastop. Kajti, zakaj bi praznovalo le 65 pevcev, kolikor jih sestavlja zbor v tej sezoni, ko pa je zbor rastel in napredoval tudi tako, da so tudi Prejšnje generacije pevcev mnogo dodale pevski podobi zbora. Za tak pevski praznik so zato izbrali svoje najljubše pesmi. V prvem delu koncerta, ki bo prihodnji teden, 18. novembra, ob 20. uri v kranjskem kinu Center, bodo zapeli pesmi na besedilo pesnika Franceta Prešerna: vse so že ■meli v svojem pevskem repertoarju in veljajo kot zborovske uspešnice. Dodali bodo nekaj pesmi tujih dežel, kjer so že gostovali, zaključili pa s slovenskimi narodnimi pesmimi v priredbah slovenskih skladateljev. V drugem delu bo na velikem odru sicer ne najbolj akustične kinodvo-rane postalo skoraj tesno, saj se bodo sedanjim pevcem pridružili llJdi "stari" pevci. Da bi vse sku-Paj zvenelo tako, kot je treba, so nekdanji pevci že letos septembra pridno hodili na skupne vaje. Ker pa bo vse skupaj veliko "družinsko" pevsko srečanje, bo ob sedanjem dirigentu Tomažu Fa-ganelu pevcem pri nekaterih pe- W 0 v fl 5 ^ffi^^jjfr \ ?h :\* \** * smih dirigiral tudi prvi dirigent Matevž Fabijan. Kot je znano, je eno leto kot gost vodil kranjske pevce tudi Jernej Habjanič. Sicer pa je program dela za jubilejno sezono že povsem dogovorjen. Čeprav so vedno na prvem mestu koncertni nastopi, pa so pri APZ France Prešeren vedno zadovoljni, kadar se pokaže priložnost za izdajo gramofonske plošče. Doslej so izšle tri, nova, na kateri bodo pesmi na temo Slovenska zemlja z narodnimi in umetnimi pesmimi, pa bo že spomladi izšla pri Založništvu tržaškega tiska. APZ France Prešeren sodi vsekakor med tiste pevske zbore, ki CUFARJEVI DNEVI 1989 Jesenice - Prihodnji teden se na Jesenicah začenjajo zdaj že tradicionalni Čufarjevi dnevi. Sklop kulturnih prireditev, med katerimi prevladujejo gledališke predstave slovenskih in zamejskih ljubiteljskih gledaliških skupin, se začenjajo v torek, 14. novembra, z literarnim večerom. Na njem bodo prebirali tekste Toneta Čufarja, koncertni nastop pa bo imel tudi ženski pevski zbor Milko Škoberne._ Jeseničani so povabili na Čufarjeve dneve Šentjakobsko gledališče s predstavo Veter v vejah Sasafrasa, skupina Kieselsleinski potepuhi iz Kranja bodo nastopili z Velikim testamentom Francoisa Villona, člani Loškega odra bodo v Kulturnem domu na Dovjem zaigrali Hrup za odrom, celjski gledališčniki - KUD Zarja Trnovlje prihajajo s Kraljem Malcusom. Zamejska gledališka skupina Oder ROŽ z avstrijske Koroške bo zaigrala Kaplana Martina Cedrmaca. Jeseniški gledališki festival bo zaključila premiera Ribiške zdrahe domačega Gledališča Tone Čufar. Predstava bo tudi uvod v sobotno zaključno svečanost s podelitvijo Cufarjevih priznanj. Festivalsko dogajanje bodo dopolnjevale še nekatere druge prireditve. V programu sta dva pogovora za okroglo mizo: Programi in organiziranost poklicnih kulturnih institucij v jeseniški občini ter drugi na temo Dvesto let slovenskega gledališča in ljubiteljski odri. Med kulturne dogodke Cufarjevih dnevov sodi tudi otvoritev likovne razstave v Kosovi graščini in otvoritev male dvorane v prireditvenem centru. . L. M. VILLONOV VELIKI TESTAMENT Radovljica - V počastitev 200-letnice francoske revolucije 0 sanjski Talijini ljubitelji Kieselsteinski uprizorili Veliki te-tarnent Francoisa Villona. Po več predstavah za kranjsko ob-Jnstvo bodo v torek, 14. novembra, ob 20. uri nastopili v Rašici in sicer v preddverju IBM. V četrtek, 16. novembra, pa odo nastopili na Cufarjevih dnevih na Jesenicah. Na sliki so Bralci; Tina Primožič, Suzana Koncut, Jože Basaj, Jelka Stular n Janko Hvasti. ne. pa se pevci pripravljajo za celo vrsto koncertov po Sloveniji in še kje. Koncerte bodo imeli v krajih, kjer že vrsto let redno nastopajo - od Maribora do Kopra in Zemona. Ne gre prezreti tudi letošnjega božičnega koncerta v Cankarjevem domu, kjer bodo nastopili ob orkestru Slovenikum z instrumentalnimi in vokalnimi solisti. Ni izključeno, da bo ta koncert možno ponoviti tudi v Kranju, ne glede na znano stvar, da v mestu ni primerne akustične koncertne dvorane. Zato je tudi težko pričakovati, da bi pred domačim občinstvom lahko predstavili tudi kako večjo glasbeno prireditev, kot je na primer koncert iz štiriletnega slovenskega ciklusa Mozartovih koncertov, s Ob obletnici APZ France Prešeren Kranj je prav, če navedemo priznanja zboru in dirigentom: 1977 - velika Prešernova plaketa dirigentu Matevžu Fabijanu 1979 - velika Prešernova plaketa Akademskemu komornemu zboru Kranj 1981 - gorenjska Prešernova nagrada dirigentu Matevžu Fabijanu 1982 - priznanje občine Kranj Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren Kranj 1983 - priznanje 7. SNOUB France Prešeren 1984 - Gallusova plaketa 1985 - gorenjska Prešernova nagrada Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren Kranj 1988 - gorenjska Prešernova nagrada dirigentu Tomažu Faga-nelu tako imenovani železni repertoar vsako sezono bogati z novo zborovsko glasbo. Ljubiteljem takšnega petja gotovo ni ušlo. da zbor že nekaj sezon posega tudi po zanimivi tuji glasbi in jo predstavlja občinstvu. Tako bo tudi jubilejni letni koncert prihodnjo pomlad v večjem delu posvečen sodobnemu madžarskemu skladatelju Georgu Ligetiju. Poleg letnega koncerta, ki vedno pomeni tudi nekakšen vrh koncertne sezo- katerimi apezejevci že nastopajo po slovenskih krajih. Za prodor na tako imenovano slovensko glasbeno sceno ni drugega načina kot zavzeto trdo delo podobno profesionalnemu, čeprav po članstvu seveda ostajajo tako kot obe desetletji doslej lju-bileljski pevci. Za nenehni glasovni napredek pa zadnja leta stalno skrbijo tudi s korepetitorski-mi vajami, za kar skrbijo kar trije korepetitorji. Lea Mencinger KINO KINO KINO OBTOŽENI (Accused) Gl. vloge: Jodie Foster, Kelly McGillis Režija: Jonathan Kaplan Če odmislimo reklamne okraske agresivne propagandne mašinerije, ki je spremljala film (Oscar za glavno žensko vlogo, to, da je bila McGillisova v življenju res posiljena in ni hotela sprejeti glavne vloge, ter da so producenti isti, kot pri razvpitem filmu Usodna privlačnost), dobimo pretenciozen film, ki poskuša večplastno problematizirati problem posilstva in njegovih posledic. Film,osnovan na realnih dogodkih, želi biti polemičen, objektiven in malce pridigarski do vesti gledalcev, ima vsekakor velike ambicije razburjanja duhov, na način svojega predhnodnika Usodna privlačnost. Kljub na videz skorajda dokumentarnemu prostopu, je iz strukture filma razvidno, da ustvarjalci »navijajo« za posiljeno Jodie Foster. V prvih kadrih filma jo vidimo, kako podpluta in raztrgana vreščeč zapušča ključno prizorišče — gostilno. Skozi cel film dobivamo po kapljicah protislovne informacije, kaj da se je tam res zgodilo. Samo posilstvo vidimo šele na koncu filma, ko nam pozornost že malo popusti. To časovno poljubno razporejanje dogodkov, je z vidika filmske kompozicije sprejemljivo, s stališča avtentične dokumentarnosti pa ne. Ustvarjalci nam namreč servirajo, ali bolje podtikajo, kako naj se počutimo in kaj naj čutimo. Najprej nam niso pokazali, kaj se je zares zgodilo, potem nas cel film vlečejo za nos, češ saj je izzivala, sama je kriva in nazadnje veliki finale posilstvo, naj bi nas z golo surovostjo in brutalnostjo, ki jo zdaj vidimo (prej smo o njej slišali, pa nismo čisto verjeli), prepričala o nedolžnosti Jodie Foster, oziroma krivdi posiljevalcev. Sodišče to še pravno požegna, pravici je zadoščeno. Če,zadevo časovno pravilno razporedimo, tj., če bi posilstvo videli že na začetku, bi iz vsega lahko nastala solidna sodna drama, kjer bi bila gledalcu prepuščena izbira. Tako pa vsa pretenci-oznost enostavno ne gre vkup z mešetarjenjem s sceno posilstva, ki ga doživljamo kot čisti spektakel, kjer se ne pojavi noben nov podatek ali problem, amak predstavlja čisti perverzni voajerski užitek gledanja. Vpeljati umetni problem samo zato, da bi ga potem lahko rešili, pa tudi ni kaj posebnega. Ocena: 3 Z. S. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili Molierovega Tartuffa - za red petek II. Jutri, v soboto bodo predstavo ponovili za red sobota II. V Carniumu, Delavski dom Kranj, vhod 6, bo danes, v petek, ob 20. uri predavanje z diapozitivi - Tibet, Ladakh in Zanskar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri medklubsko razstavo fotografij Človek in jeklo. Ob otvoritvi bo krajši koncert MPZ Vintgar Blejska Dobrava. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je odprta Klubska razstava fotografij in diapozitivov foto kino kluba Radovljica - člani I. del. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je še do 15. novembra na ogled razstava slik Andraža Šalamuna. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V avli Osnovne šole Cvetko Golar v Frankovem naselju razstavlja slike Janez Justin. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši odpirajo danes, v petek, ob 19. uri razstavo barvnih fotografij članov Foto kluba Tržič. FRANC VOZEL RAZSTAVLJA V TRSTU Kranj - V tržaški galeriji TK so včeraj odprli slikarsko razstavo kranjskega akademskega slikarja Franca Vozla. Na razstavi, odprta bo do 22. novembra, je na ogled okoli 30 slikarjevih del, med njimi olja v velikem in malem formatu, risbe in kolaži. — Ob tej priložnosti je izšel -ob pomoči Likovnega sveta Ljubljanske banke tudi katalog, v katerem slikarjevo ustvarjanje ocenjujeta likovna kritika Stane Bernik in Iztok Premrov. "Za slikarstvo Franca Vozla lahko brez zadržkov zapišemo, da je iskreno dejanje umetnika, ki utemeljuje v osebnem intenzivnem doživetju eksistenčnih stisk sodobnega bivanja podobo svoje likovne izpovedi. Videti je, da je pri njem vizualizacija sporočila zavezana vztrajnemu angažiranemu misel- nemu presnavljanju in poglobljenemu likovnemu ustvarjanju, ki ima za cilj zavestno izpostavljanje osebnega umetniškega izražanja. Nedvoumno stati za sporočilom pomeni tudi jasno in naravnost izpovedati njegovo vsebino; oblikovni jezik je pri tem rezultat premišljene sintakse, ki odmerjeno strukturira semantične fraze znotraj sicer ekstenzivno razprtega slikovnega polja..." O Vozlovem pojmovanju slikarskega motiva pa Iztok Premrov piše: "... slikarju pomeni osnovno izrazno komponento figuralika, ki je v našem in evropskem slikarstvu sedemdesetih in osemdesetih let obdržala kontinuiteto pojavljanja kljub prevladovanju abstrakcije. Vozlove človeške figure izvirajo iz akademskih musklmanov, kasneje živih modelov, vendar jih je slikar na svoj način transformiral v povsem svojstvene like. Zanje so značilne groteskne poteze, nadrealistično preobražanje in kompozicijska razgibanost..." RAZSTAVA BARVNIH FOTOGRAFIJ Tržič - V galeriji Kurnikove hiše bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo barvnih fotografij članov Foto kluba Tržič. Pred otvoritvijo pa bo ob 18. uri v Paviljonu NOB Franc Goltez predstavil kolekcijo barvnih diapozitivov Podvodni svet. Razstava je pripravljena v počastitev 150 - letnice fotografije na Slovenskem. Ob bok številnim razstavam v jubilejnem stopetdesetem letu fotografije na Slovenskem se postavlja tudi predstavitev barvnih fotografij deveterice članov Foto kluba Tržič. Z njo potrjujejo - piše v spremni besedi k razstavi Janez Šter - kontinuiteto svojega prizadevnega delovanja, ki - bodi resnici zadoščeno - doživljajo zunaj meja svojega ožjega kulturnega prostora več priznanj kot pa doma. Pričujoča bera barvnih fotografij je ne samo dokaz živega utripa, je tudi neke vrste pogum, s katerim želijo priboriti tej, večji del omalovažujoče pojmovanj likovni zvrsti, kar nedvomno fotografija je, uglednejše mesto. S fotografijami se predstavljajo avtorji: Vinko Brezar, Franc Goltez, Janko Kermelj, Janez Malovrh, Milan Malovrh, Jaro Miščevič, Ivan Plestenjak, Božidar Šinkovec in Daniel Zupan. Z NOVIM PROGRAMOM V PREKMURJE_ Kranj - Zaradi zelo odmevnih koncertov, ki so jih pevci Obrtniškega pevskega zbora Kranj imeli lansko in letošnjo pomlad v Prekmurju, so kranjske pevce iz Zdravilišča Radenci in Moravci ponovno povabili v goste. Na Martinovo bodo Kranjčani popestrili gostinsko ponudbo s prijetnim kulturnim večerom. Za to priložnost je zbor pripravil nov program pesmi, ki govore o vinu in martinovanju v slovenskih vinorodnih krajih. Zbor ima v programu še božično novoletne koncerte, sicer pa ostaja za pevce glavna naloga priprava na občinsko revijo in letni koncert. ureja LEA MENCINGER ©©JgSSSMEIGLAS 8. STRAN AKTUALNO Petek, 10. novembra 1989 Gregor Miklič, strokovni sodelavec republiških sindikatov Firma iz poslovnih razlogov potrebuje močan sindikat GREGOR MIKLIČ, strokovni sodelavec v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, je avtor prve kolektivne pogodbe, sklenjene v mešanem podjetju Iskra Telekom. O pionirskem koraku smo hoteli izvedeti kaj več, vendar Miklič zatrjuje, da je prva pogodba docela netipična in da zgolj začasno ureja nekaj za delavce tega podjetja pomembnih vprašanj, od tehnoloških presežkov, do delovanja delavskega sveta in sindikata. Ko bo podpisana generalna kolektivna pogodba, se ji bo Telekomova prilagodila, po njej pa bodo umerila svoja pravila tudi ostala podjetja in panoge. Zato je beseda nanesla na kolektivno pogodbo, ki je za zdaj še v povojih, že čez nekaj mesecev pa bo zveličavna za vse nas. Na zvezni ravni nastaja generalna kolektivna pogodba. Kakšna bo njena vsebina? »Svet ZSJ in GZ Jug morata do konca leta določiti skupne elemente za sklepanje kolektivnih pogodb. Vsaka stran pripravlja svoje delovno besedilo, in ti se močno razlikujeta: bodisi, ker ne znamo sklepati kolektivnih pogodb, bodisi, ker skušamo s pogodbo predpisati vse, kar že piše v zakonih (denimo, o delovnih razmerjih...). V zveznem tekstu je recimo zapisano, da morajo biti delavci zdravstveno zavarovani, to že ne sodi v pogodbo, saj je že določeno z zakonom. Kar že določa zvezni ali republiški za^ kon, ni treba dodatno vnašati še v kolektivno pogodbo, razen če delavcem z njo damo več pravic. Zakon pravi, najmanj 18 delovnih dni dopusta, kar bomo prepisali v kolektivno pogodbo, toda v kolektivih se lahko dogovorijo tudi za 20. 22 dni dopusta. Pač pa v celoti sodi v pogodbo (ker ni v zakonu) dodatni dopust, denimo, za smrt v družini, za rojstvo otroka... V skupnih elementih zvezne kolektivne pogodbe bi morali biti le elementi o osebnih dohodkih, kajti to je edino področje, ki ga je treba v Jugoslaviji uskladiti. Področje delovnih razmerij, ki je drugo tipično področje v vsebini kolektivnih pogodb, pa je tako ali tako urejeno v Zveznem zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. V pogodbah ne gre ponavljali njegovih določil, razen če bi se spet dogovarjali o kakih pravicah na višji ravni. Zvezni sindikat meni, da bi morali v kolektivni pogodbi določiti delovnik največ 40 delovnih ur. Osebno menim, da to ni realno. V Sloveniji je, upoštevaje delovnik z vsemi nadurami vred, delovni teden dolg več kot 42 ur. Če delovnik skrajšamo za dve uri na teden, to ne pomeni, da bomo delavca plačali za 40 delovnih ur na teden, temveč prav toliko kot prej za 42 ur. Kadar delavci v svetu govorijo o skrajševanju delovnega časa, gre za skrajšani delovnik za enako plačo kot prej. Na kakšne osnove bi delitev OD postavili v Jugoslaviji? »Ni pričakovati, da bi v kolektivno pogodbo prišli z dinarskimi osnovami. Kar zadeva delitev, bo morala pogodba določiti izobrazbene, poklicne skupine in relativna razmerja med njimi. To bo v skupnih elementih. Po svoje bo seveda določeno v republiki in pokrajini, koliko je tista enka. Osebni dohodek torej ostane v republiški pristojnosti.« V zvezni kolektivni pogodbi naj bi dogovorili tudi tako imenovano skupno porabo, kar pa, trdite, ne sodi ravno v pogodbo! »To je lahko vprašljivo. Na zahodu tovrstne skupne porabe ne poznajo. Pač pa t. i. podjetniški standard, ki je v funkciji boljše storilnosti delavcev (menza, rekreacija, počitnikovanje), drugo pa tisto, kar je predmet širše skupnosti. Pri nas denimo podjetje zagotavlja sredstva za stanovanjsko gradnjo. Tega tujina ne pozna, tam imate le socialna najemna stanovanja, pa komercialna, kdor ima pa dovolj denarja, si lahko stanovanje kupi ali zgradi hišo. seveda brez kredita podjetja, pač pa z bančnim posojilom, če je dovolj kreditno sposoben. Če bomo sledili ureditvi tržnega gospodarstva, bo v zvezi s sedanjo skupno porabo treba zelo jasno reči. kaj je podjetniško, kaj družbeno. Skrb za socialo ni stvar podjetja, podjetnika, pač pa širše skupnosti. In še ena stvar je vprašljiva kot vsebina kolektivne pogodbe, materialni stroški. To so stroški poslovanja, zato naj bi bili normalno povezani s poslom, z dobičkom, in bržkone ne sodijo v kolektivno pogodbo.« V kolikšni meri naj bi delavcem v podjetjih ostala pravica so samoupravljanja, participacije? »V mešanih podjetjih je samoupravljanje zelo omejeno. Pomembno je s kolektivno pogodbo določili večje pravice, kot jih določa zakon o podjetjih. Delavski svet v mešanih podjetjih ima izključno posvetovalno vlogo, odloča le o dveh delavskih zadevah, in sicer skupni porabi in delitvi majhnega odstotka dobička delavcem. S kolektivno pogodbo kaže dogovoriti tudi nekatere zadeve, povezane s funkcioniranjem delavskega sveta. Posloviti se moramo od laičnega samoupravljanja, pač pa morajo biti ljudje strokovno usposobljeni za odločanje na tem mestu. Dogovoriti bi se morali, denimo, da morajo imeti člani DS tri ledne na leto plačanega dopusta za strokovno izpopolnjevanje. Nemški zakon o upravljanju podjetij določa celo več časa za strokovno usposabljanje in ta čas podjetje tudi plača. Tudi pri nas bi kazalo omogočiti, da imajo delavci sestanke v delovnem času, če pa delovni proces tega ne dopušča, pa po delovnem času. toda plačano. Treba je vzeti kot dejstvo, da je upravljanje del delovnega procesa: poslovodni organ je za to plačan, zakaj ne bi bil tudi delavec? V zvezni kolektivni pogodbi naj bi stalo tudi, kako zagotoviti delovanje delavskega sveta, sindka-ta. Osebno sem proti zakonu o sindikatu, tak zakon imajo bolj ali manj samo tiste države, ki ga omejujejo. Ratificirali smo mednarodni pakt o ekonomskih in socialnih in pravicah in se s tem zavezali, da bomo omogočili prosto delovanje sindikata brez kakršnihkoli omejitev - omejitve so lahko le zaradi javnega reda in miru. nacionalne varnosti in zaradi enakopravnega zagotavljanja pravic drugim, nečlanom. Sindikatu moramo zagotovili pogoje za njegovo delo. V podjetju z velikim številom delavcev na primer tudi prostore, profesionalnega sindikalista, vse na stroške podjetja. Učinkovito delovanje sindikata je v inleresu podjetja. Kaj pa naj bi dala republiška kolektivna pogodba? »V republiki razmišljamo o treh kolektivnih pogodbah, splošni ali okvirni, o kolektivni pogodbi za posamezne dejavnosti (kot so zdaj samoupravni sporazumi v dejavnostih) in slednjič podjetniške pogodbe. Tudi slednje bodo potrebne, saj si ne predstavljam, kako bodo organizacije z velikim številom zaposlenih ravnale po panožnih pogodbah. Republiška pogodba je povezana z zvezno, s skupnimi elementi, in pa z republiškim zakonom o delovnih razmerjih in drugo zakonodajo. Partnerja za kolektivno pogodbo sta dva. sindikat in zbornica (čeprav slednja ni ravno pravi partner, saj je asociacija gospodarstva, ne delodajalcev, v tujini imajo in zbornico in združenja delodajalcev). V podjetju pa jo skleneta direktor po pooblastilu delavskega sveta na eni strani in sindikat podjetja na drugi. V zasebnem in mešanem podjetju pa delodajalec, oziroma njegov organ (npr. upravni odbor). Pogodbe urejajo tisto, kar z zakonom ni urejeno, ali pa je, pa to urejajo na višji kvalitetni ravni. Cel sistem dokumentov, ki jih uporabljajo podjetja, so tako okvirna kolektivna pogodba, zakon o de- lovnih razmerjih, kolektivna pogodba dejavnosti in še podjetniška. Ali ob tem splošni akti še ostanejo? Da. Za kako leto še, čez dve leti pa ne več. ko bo vse urejeno s kolektivno pogodbo. Kako bo kolektivna pogodba urejala tehnološke presežke? »Spremembe slovenske ustave, zakona o zaposlovanju in začasni brezposelnosti skušajo doseči enako zaščito delavcev, ne glede na razlog, zakaj je nekdo opredeljen kot presežek. Zbornica je temu nasprotovala, kar je izzvalo konflikt med njo in sindikatom. Zato smo iskali kompromisno rešitev. Vztrajamo, da je prvenstvena odgovornost delodajalca, podjetja, da dovolj zgodaj opozori na presežke, ne pa tedaj, ko do njih pride. Po konvenciji mednarodne organizacije dela so delodajalci že v tem smislu odgovorni.« Ko snujete določila kolektivne pogodbe, se zelo opirate na izkušnje iz tujine. Kakšne so tam kolektivne pogodbe, kolikor jih poznate? »Direktno prenašanje se najbrž ne bi obneslo. Kolektvne pogodbe 40 let ne poznamo, v tujini pa je tovrstno pogajanje zelo napre- Tuje podjetje ne pozna peturne seje delavskega sveta, enourno pa. Toda za enourno sejo moraš imeti strokovno koncizno pripravo, predloge pripravljene teden dni prej, čas, da se na sejo pripraviš, ne pa da šele na seji poslušaš, denimo, predloge o investicijah za tisoč milijard, nato pa se moraš odločiti. dovalo. V Italiji, denimo, sklepajo pogodbo trije partnerji: delodajalec, sindikat svet podjetja. Pogodbe v tujini tudi določajo, kakšne pravice imajo delavci do soupravljanja, kar bi morali tudi mi določiti v zvezni pogodbi. Pregledoval sem avstrijske, nemške, tudi italijanske, zaradi tega, kaj vse je s kolektivno pogodbo urejeno. Pri nas, denimo, poznamo le 8 izobrazbenih, poklicnih skupin. V sodobnem, tehnološko razvitem gospodarstvu je to odločno premalo. Avstrijci. Nemci imajo ločeni koleklvni pogodbi za delavec in za nameščence. Imajo od 13 do 16 takšnih skupin, opredeljene pa so, ne s stopnjami strokovne izobrazbe, temveč z delom, ki ga delavci opravljajo. Vodstvenih in vodilnih delavcev v teh strukturah ni, ker so postavljeni v drugačen položaj.« Izkušnje kažejo, da so daleč najuspešnejša podjetja, kjer so pretežni delničarji delavci. Če imam svoj kapital v podjetju, drugače delam in razmišljam. I sindikatu tudi razmišljamo o delavskih delnicah. Ena možnost je nakup delnic po nitji ceni za delavce, druga pa, da tisti del dobička, ki pripada delavcem, preusmerijo v nakup delavskih delnic. D. Z. Žlebir Kmečka zveza pred skupščinskimi volitvami Pošten boj in spoštovanje političnih nasprotnikov Poljčane pri Slovenski Bistrici, 7. novembra - Upravni odbor Slovenske kmečke zveze se je doslej dvakrat sestal v prostorih republiške konference SZDL v Ljubljani, tretja seja pa je bila v torek v prijaznem podeželskem in kmečkem okolju, v Poljčanah pri Slovenski Bistrici. Je v tem kaj simbolike? Gre morda za to, da kmečka zveza ne želi biti več pod široko SZDL-jevsko "marelo" in da z njo pravzaprav ne želi imeti ničesar skupnega, tudi zato ne, ker se bo SZDL "prenovila" in bo zgubila današnjo podobo? Na seji upravnega odbora je bilo glasno in jasno rečeno, da kmečka zveza, čeprav je za zdaj organizirana kot društvo, nima znamenj kulturnega ali gasilskega društva, ampak je stanovsko politična organizacija slovenskih kmetov, ki se po sprejetju zakona o političnem združevanju želi tako tudi organizirati, se vključiti v volilni boj in se prizadevati za izboljšanje razmer v slovenskem kmetijstvu. Tudi na torkovi seji upravnega odbora so predstavniki nekaterih podružnic menili, da se kmečka zveza preveč vtika v politiko in da se premalo posveča kmečkim vprašanjem. Predsednik Ivan Oman je tako kot že večkrat doslej glasno in jasno povedal, da bo kmečka zveza dosegla uspehe le tedaj, ko se bo s svojimi predstavniki prebila v skupščino. Skupščina pa je politika, kot so politika tudi kulaški procesi« agrarne skupnosti, cene in še marsikaj drugega. Sto kilometrov za partijo, štirideset za SZDL... D. Z. Žlebir Ker se v kmečki zvezi dobro zavedajo, da je po uveljavitvi pluralizma mogoče priti v občinsko, republiško in zvezno skupščino le s sodelovanjem v volilnem boju in z uspehom na volitvah, so na torkovi celodnevni seji upravnega odbora kar precej časa namenili pripravam na spomladanske skupščinske volitve. Emil Erjavec, podpredsednik Zveze slovenske kmečke mladine, je dejal, da kmečka zveza sicer zamuja s pripravami in da je v tem oziru sto kilometrov za zvezo komunistov in okrog štirideset kilometrov za SZDL, vendar pa ima kmečka zveza nekaj, česar, denimo, partija nima. Zaupanje namreč! Čeprav zakon o političnem združevanju in volilni zakon še nista sprejeta in je še veliko neznank, je razprava "navrgla" vrsto zanimivih vprašanj, med drugim tudi to, kakšen je odnos kmečke zveze do vladajoče "stranke" (zveze komunistov), s kom bo kmečka zveza sklepala zavezništva in s kom ne, kdo bodo njeni kandidatje... Ko je eden od kmetov, članov upravnega odbora kar vsevprek kritiziral partijo in ji naprtil "grehe", za katere ni kriva ali je kriva samo delno (problem splavov in propadanja družin, problem prišlekov oz. delavcev iz drugih republik), je ostro reagiral predsednik Ivan Oman: "Pojdimo se pošten volilni boj in političnim nasprotnikom ne pritikajmo tistega, česar niso storili ali za kar niso sami krivi. Kot mi je znano, je veliko splavov tudi v tistih državah, kjer ni na oblasti komunistična partija! Nasprotujem tudi šovinizmu! Ne zagovarjam priseljevanja iz drugih republik, ker to dejansko pomeni raznarodovanje Slovenije, vendar si je treba tudi ob tem problemu natočiti čistega vina in povedati, da smo tudi sami iskali prišleke za dela, ki jih sami nismo hoteli opravljati. Pred volitvami nisem pripravljen iti v koalicijo s komunisti. Ker menim, da je komunistična partija kriva za sedanje razmere, bom do zadnje minute proti njej. Če pa bo potem, na volitvah, v mojem okolju izvoljen komunist, bo to tudi moj delegat." Omana je dopolnil Ivan Pučnik, znani sadjar iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici: "Vse politične nasprotnike, tudi zvezo komunistov, ki je v več kot štirih desetletjih prizadejala kmetom veliko krivic, moramo spoštovati. Če je ne bomo spoštovali, ne bomo nič boljši od nje in od njenega preteklega ravnanja. Iz tega, kar smo kmetje doživeli v preteklosti, se moramo tudi sami kaj naučiti." Štefan Žižek, delegat v republiški skupščini, ni ovinkaril in je naravnost povedal, da volk dlake ne menja in da zveza komunistov kmetijskega programa ne bo nikoli uresničila. "Kot kmet sem, tudi pod vplivom partijskih usmeritev, že štirikrat menjal proizvodni program. To mislim povedati tudi na kongresu Zveze komunistov Slovenije." Kulaški procesi Javno pismo predsedstvu SRS Ker so kulaški procesi politično vprašanje, je Slovenska kmečka zveza ob koncu septembra letos naslovila na predsedstvo SR Slovenije, ki je po ustavi pristojno za obravnavanje temeljnih političnih vprašanj, pismo, v katerem zahteva revizijo povojnih krivičnih procesov zoper kmeta. Gre za procese, ki so se vrstili v drugi polovici štiridesetih in v začetku petdesetih let in so bili uperjeni najprej proti velikim kmetom (kulakom), nato pa tudi proti malim in srednjim oz. vsem, ki so se upirali ko-lektivizaciji in članstvu v kmetijsko obdelovalnih zadrugah. Ker kmečka zveza doslej od predsedstva SR Slovenije še ni prejela odgovora, je na predlog kmeta Ivana Pučnika iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici sklenila, da bo predsedstvu postavila javno vprašanje, na katerega bo zahtevala javni odgovor. "Mislim, da si kmetje za vse krivice, ki nam jih je prizadejala oblast, zaslužimo vsaj odgovor. Še živeče kmete, ki so občutili krivice, ali njihove sorodnike zanima, ali bo prišlo do revizije ali ne. Mnogi mi telefonirajo, nekateri že pošiljajo sodne spise," je še pripomnil Pučnik. Predstavnik podružnice kmečke zveze na Ptuju je dejal, da so spisi o kulaških procesih na njihovem območju dobro spravljeni v arhivih tamkajšnjega sodišča, da pa je do arhiva zelo težko priti po redni poti. Na Ptuju so tudi predlagali skupino pravnikov in drugih izobražencev, ki bi pomagala kmečki zvezi pri "reševanju" kulaških procesov. Agrarne skupnosti Bo skupščina dovolj pogumna? Slovenska kmečka zveza je oktobra dala republiški skupščini pobudo za odpravo pred več kot štirimi desetletji sprejetega zakona o agrarnih skupnostih, ki je razveljavil kupne pogodbe in druga "urejena in utrjena pravna razmerja", ter pobudo za vzpostavitev prejšnjih lastninskih razmerij in za ustrezno spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih. Ker je nevarno, da bi gozdna gospodarstva do končne odločitve pretirano sekala na zemljiščih nekdanjih agrarnih skupnostih, je predlagala tudi začasno prepoved sečnje. Ko je o teh pobudah razpravljal upravni odbor, je bilo slišati pripombe, da je od sedanje skupščine težko pričakovati, da bi pobude sprejela in da se je tudi zato treba prizadevati, da dobi kmečka zveza v njej svoje predstavnike in da sodeluje pri pisanju kmetijskih in gozdarskih zakonov. Čeprav so zemljišča nekdanjih agrarnih skupnosti v družbeni lasti in bi bilo problem lažje rešiti kot tiste nacionalizacije, pri katerih je zemlja prešla iz enih v druge kmečke roke, pa se bo po mnenju kmetov sedanja oblast z vsemi štirimi upirala temu, da bi zemljišča dobili nekdanji lastniki. kolj je predlagal, da bi bojkotirali vse tiste kandidate, ki svojih programih ne bod opredelili kmetijstva. Ivan ručnik je menil, da bo povezovanje z drugimi političnimi v**1.' mi nujno že zaradi tega, ker J alternativa (vsaj števi|čm?^,g. precej skromna. Eden od nov upravnega odbora je oP zoril na nevarnost, da bi oblajn ponaredila volilne rezultate da bi bilo zato treba zagotovu prisotnost kmečkega zaupnlK v volilni komisiji in na volisc■ ■ Ker so tudi med kmeti kimava • bi bilo dobro, da bi krneC je zveza postavila merila za sv J kandidate. V razpravi je p'' slišati tudi to, da v volilne boju in na volitvah ne bo rn goče veliko računati na dru^ "stranke"; te naj bi "stavile ^ kmetijstvo samo zato, da bi pridobile volilce. Eden u kmetov pa je dejal, da je boljši program kmečke & napredno in preudarno ra*> Ijanje predsednika Ivana un na, ki mora prav zato še nap« ^ paziti, kaj bo povedal v jav C. Zaploti* Kesanje ne bo dovolj Eden od kmetov se je tudi vprašal, ali bo lahko kmečka zveza oz. katerakoli druga alternativna organizacija na Slovenskem povedala svoje mnenje o kandidatih "uradnih", "klasičnih" političnih organizacij, ali bo lahko opozorila javnost (volilce) na njihove pretekle grehe, ali bo lahko zahtevala od kandidatov vsaj to, da se bodo javno pokesali... Predsednik Oman ni veliko premišljeval, ampak je nedvoumno povedal, da se s kesanjem ne bo zadovoljil in da je treba tiste, ki so zaradi grehov potrebni kesa-nja pred javnostjo, postaviti pred (volilna) vrata. V razpravi je bilo slišati še vrsto zanimivih mnenj, pobud in predlogov. Kmet iz Gornje Radgone je menil, da zveze ne bodo veliko dosegle, če se bodo prepirale že zdaj, ko še niso na oblasti. Emil Erjavec je povedal, da je v švicarskem parlamentu kar četrtina kmetov, čeprav je delež kmečkega prebivalstva le 7-odstotni. Ciril Smr- Urednikova beseda Tokrat Snovanja prinašajo v večjem obsegu kot doslej izsek iz ustvarjalnosti gorenjskih literarnih ustvarjalcev. Nekateri med njimi kot na primer Škofjeločan Vlado Pire se sploh prvikrat pojavljajo na časopisnih straneh Snovanj, zato mu je namenjena nekoliko večja pozornost. Objavljeno je tudi nekaj doslej še neobjavljenih pesmi Neže Maurerjeve. Ob izidu nove knjige svetovnega popotnika Toma Križnarja seje z avtorjem pogovarjal Jože Novak. Pri ureditvi 8. številke Snovanj je sodeloval Edo Torkar. Fotografije v Snovanjih so delo Gorazda Šinika. Lea Mencinger Rudi Šeligo: 8 Mfr J/tam Vsebina: Rudi Šeligo: SREDNJA EVROPA - ZVEZA POSAMEZNIKO V IN NARODO V Lea Mencinger: ENCIBENCI NA KOMENCI Martin Kadivec: KMEČKI PRAZNIK PA VLA BOBNARJA Valentin Cundrič: PTICE LETIJO PO POKOŠENEM Vlado Pire: PESMI Neža Maurer: PESMI Jože Novak: Z BICIKLOM OKOLI SVETA Srednja Evropa - zveza posameznikov in narodov (diskusijski prispevek na disputu »Vilenica« 89) Gy6rgy Konržd je v prvem delu svojega referata »S sredine« sistematično razprl možne pomene pojma Srednje Evrope. (SE) Govori o opisnih in ideoloških razsežnostih, o »tran-sPolitični življenjski sposobnosti«, o »malheurju«, ki preveva življenjsko občutje, o pojmu, ki da vključuje problematične pomene, »ki se izogibajo manihejskim klišejem«, o aktivni duhovnosti, o agregatu razlik, 0 Prostoru uveljavljanja multi-Polarne podobe sveta, o policentrični mreži. V svojem di-skurzu se ne izogiba niti čisto Političnim projekcijam oziroma možnostim političnega združevanja držav s srednje evropskega geografskega prostora. Skratka njegova misel se giblje v ideoloških, opisnih, kul-turoloških, socioloških in političnih ravninah. A videti je, da Se mu na koncu tudi ta multidi-Sciplinarni pristop izkazuje kot nezadosten, saj prav na zadnjih straneh ponudi - lahko bi rekli 'nekakšen projekt ali utopijo 2družbe srednjeevropskih intelektualcev ali umetnikov; nekakšen parlament vračev in ■narginalcev; skoraj bi mogli feči državo brez države (brez 'nstitucij oblasti, represije, vojske, itd.); gibanje, ki pa tudi to ni, saj je že v zamisli tudi insti-jucija; »samo« zvezo »krhkih Judi«; zvezo-gibanje-instituci-J°-parlament, »duhovno repu- bliko«, ki je seveda utopija, vredna kakšnega Campanelle ali Sončnega mesta. Stiska artikulacije - ki je seveda v ničemer ne ironiziram - izvira iz stvari same, ambivalen-ca pojma SE je »konstitutivni« del zamisli, projekta in aspira-cij, ki so mu podlaga... Kot da hoče Konrad s pesniško vizijo presekati zadrego, ki se mu poraja ob sistematično in racionalno vodeni misli. In prav ta preskok, ta zamisel pesniško-političnega projekta, ki izkazuje »transpolitično življenjsko sposobnost«, me je spodbudila k dodatnemu razmisleku. _ Če se ne zadovoljujemo samo z opisnostjo pojma SE, pa tudi ne samo s posameznimi, parti-kularnimi aspekti, se v zadregi razkrije že prva težava. Gre za naravo pojma in njegovega čustvenega naboja, ki je neizbežen. Gotovo ga ne uporabljamo »hladno« in neprizadeto, kot uporablja npr. fizik pojem agregatno stanje vode ali matematik pojem diferencialna enačba. V našem primeru gre za znak, ki ga rabim za nekaj, kar bi rad, da bi bilo, da bi se zgodilo, pa mi ni dano dokopati se do ustrezne artikulacije, ki bi nazorno ponazarjala, kaj to sploh je. Prireditelj tega disputa se je odločil za naslov, ki naj misel vodi - »SREDNJA EVROPA -METAFORA IN NJEN PREVOD«. Zdaj mislim, da bi metaforo morali nadomestiti s simbolom, če je simbol znak, v katerem je tisto označeno nerazrešljivo in je uganka, enigma. Torej z imenom Srednja Evropa imenujem, simboliziram tisto, kar manjka temu realnemu življenju - in videti je, da z njim simboliziram manjko predvsem na tistem področju življenja ljudi v geografski Srednji Evropi, ki mu rečemo družbenopolitični segment. Pojem SE je tako podložen z aspiracijo, željo in mogoče smemo reči tudi s hrepenenjem, ki nima pred sabo dokončno oblikovane podobe in (še) ne ve za rešitev; nosi ga naboj upanja, da tam nekaj je. Ta n e k a j pa je odprt prostor in v odprtosti prostora in pod širokim firma-mentom se more zgoditi marsikaj, mogoče tudi sreča. Če tvegam, bi dodal, da konstrukcija pojma SE domuje v bližini slovenskega (ali tudi srednjeevropskega?) mita o Lepi Vidi, ki jo je gnalo na pot, a pot se je izkazala kot planjava, kot morje brez jasno razvidnih svetilnikov in varnih pristanov... Navsezadnje govori tudi Konrad o podobnem čutenju sveta, saj mu je pojem SE tudi »malhe-ur« in »v pojmu SE so tudi problematični pomeni«... In kaj je drugega Handkejeva iz- java izpred dveh let, da je namreč Srednja Evropa zgolj meteorološki pojem, kot naznače-vanje enigme, ki stoji za besedama Srednja Evropa? In če je vse to res, če res raba pojma SE kaže in razodeva naboj hrepenenja in simbolizira gnanost, ki ji moremo reči - kamorkoli ven iz teh zaprtih, stisnjenih in zatohlih kamric, potem je seveda upanje položeno vvsakršno neusmerjeno in neekskluzivistično povezovanje posameznikov in narodov (etnosov), ki prebivajo v teh Čumnatah. Teoretično in z vidika simbolne dejavnosti gledano, ne vidim nobenega razloga, da ne bi prišlo do spontanih združevanj rokodelcev, polje-deljcev, vinogradnikov, učiteljev, trgovcev, zdravnikov in drugih intelektualcev s teh zgodovinsko zamejenih prostorov, in s tem (mogoče samo v začetku) posrednih neekskluzivnih (!) zvez narodov, ki jim ti rokodelci in vrači pripadajo. (Ne govorim o povezavah državnih in paradržavnih dejavnostih, recimo gospodarskih, ki že tečejo, npr. »Alpe - Jadran«; v mislih imam nenehno samo posameznika in narod.) Prav takšno povezovanje, za kakršno mi gre, pa je po eni strani možno šele po odstranitvi človeške sramote in zmote, ki ji rečemo realsocializem, po drugi strani pa je tudi res, da bi prav takšna neizključujoča povezovanja učinkovito spodmi-kala tla trmastim ostankom celotnega sistema realsocialisti- čne represije in teptanja človekovih pravic. Spontaniteta združevanja posameznikov in narodov v dinamične korporacije, ki se med sabo ne izključujejo in ne sovražijo, je gotovo ena od možnih imen za re-evolucijo normalnosti, ki jo ljudje SE zahtevamo. Vsesplošna promiskviteta v stikih in zvezah, integracijah in korporacijah z drugega vidika pa sploh ne bi »delovala« v smeri neodgovornosti ali bre-zobveznega »ludizma« na primer, če se vzpostavi (mogoče se je že) neizključujočnost, ne-ekskluzivistični vidik socialnih in političnih zvez kot vrednota življenja, kot opozicija agresivni in ekskluzivni zamejenosti blokovnega modela. Pri vsem tem pa se mi zdi izjemnega pomena naslednje: cilj integracij, namen in smisel povezovanj je posamezni k, dejstvo pa je, da ni avtonomnega in svobodnega posameznika brez suverenega narod a. Individualna in narodna oseba sta v resnici nerazdružljivi. (Kot je pred kratkim opozoril Tine Hribar v eni od zadnjih številk »Demokracije«, je z državno osebo drugače. Država je družbena pogodba in je zato državljanstvo zamenljivo. Naroda, ki mu pripada posameznik pa si ni mogoče niti izmisliti niti zamenjati. Pripadnost narodu je usodna.) Današnje internacionalne in transnacionalne združbe so narode preskočile, povezujejo pa države. (Organizacija združenih narodov je v resnici Organizacija združenih držav. Ime je treba brati ironično in z distanco.)... Izkušnja, zgodovinska in bivanjska, biti narod in ne imeti svoje suverene države, je značilna v veliki meri prav (ali tudi) za Srednjo Evropo. Zato bi morala vsakršna dejavnost, dejanska ali simbolna, v okviru »projekta« Srednje Evrope temeljiti na obeh entitetah: na individualni in narodni osebi. Če se zdaj vrnem h Konradu in njegovemu projektu Srednjeevropske kulturne republike (ali tudi duhovne republike), ki naj bi po njem temeljila »na samodejnem, iznajdljivem združevanju srednjeevropskih intelektualcev«, je treba dodati: Pisatelji (in intelektualci) iz stisnjenih sobic srednjeevropskega prostora bi mogli razširiti okna, predelati vrata, prezračiti ostrešja za skupno nebo in za ustanovitev ustrezne zveze, ki pa bi po mojem prepričanju morala biti dvodomno sestavljena: kot zbor etnosov (narodov) in kot zbor posameznikov. Državni princip pripadnosti bi moral biti eliminiran, s čimer bi namesto dosedanjih meddržavnih povezovanj privrelo na dan povezovanje drugačne vrste, mogoče v bližini tistega, čemur Konrad pravi »nekaj vrednega«. Izognili bi se absolutni zavezanosti apriornim ciljem in zastavljenim projektom. Spontano združevanje rojeva ideje in s tem omogoči nasilje apriorne Ideje na poti njenega uresničevanja, ki je prav Srednji Evropi prinesla doslej največjo nesrečo. &&BffiPWEOiAB 10. STRAN Petek, 10. novembra 1989 Slovenske otroške ljudske pesmi Enci benci na komenci... Roman Gašperin je sam in tudi s pomočjo otrok po vsej Sloveniji - v okviru raziskovalne naloge v Pionirskem listu zbral okoli 1500 slovenskih otroških ljudskih pesmi. Gradivo pa ni zanimivo le za strokovnjake, ki obdelujejo te vrste narodopisje, pač pa bi kot zbirka pesmi za mlado beroče občinstvo, prav gotovo naletela na prijazen odmev. Na OŠ F. S. Finžgarja v Lescah, kjer bodo knjižico izdali, upajo, da bodo našli tudi donatorje in izdajo posvetili Linhartu. Jože ima tri kože, prvo obleče, drugo sleče, tretjo pa za sabo vleče. Prav imenitna, simpatična zmerljivka - bodo tole pesmico na račun kakega Jožeta, pohvalili odrasli. No, med otroci je nekdaj in zdaj povzročala tudi kakšno jezico, bila je povod za buške. V glavnem pa se je večina otroške druščine ob vsem zabavala. Bi še katero? Otroška ustvarjalnost ne pozna meja. Zmerljivk je domala za ves abecedni seznam. Na primer: Peter mešetar ima hlače na veter, pa veter zapiha mu hlače odpiha. S te vrste otroško ustvarjalnostjo se trenutno ukvarja Roman Gašperin, slavist in etnolog iz Lesc, kjer na Osnovni Šoli F.S. Finžgarja poučuje tehnični pouk. Takšna otroška ustvarjalnost ga je med njegovim študijem na Filozofski fakulteti tako zanimala, daje takšne otroške pesmi izbral za diplomsko nalogo. Ko je začel zbirati material, seje šele pokazalo, kakšna zakladnica je otroška domišljija. Gre seveda pa pesmi, ki doslej niso bile zapisane, saj se iz roda v rod prenašajo ustno. Otroci se jih nauče med nagajanjem drug drugemu, med igro - za to so najbolj uporabne izštevanke - kot na primer: Dve pšenički, dve potički, dva kopuna, mlada kljuna, in dve rački žlobudrački, na zapečku štirje mački, a med njimi siva miš, vija vaja, ti loviš! Otroških pesmic, vse so brez naslovov, nikoli pa ne manjka rim in ritma, se je nabralo dobesedno na kupe. Naštel jih je okoli 1500. Mladi kovači rim so jih zlagali od nekdaj, žal pa se ustno izročilo ni vedno ohranilo. Toda večina takih, na primer še iz časov Marije Terezije se je ohranila in otroci jih še danes marsikje poznajo - zanimivo pa, da jih nikdar ne pojejo. Pesmi so zbrane iz okoli 200 slovenskih krajev. An pan ma hišo s podgan, slamnato streho, pomalane dor, notri prebiva komarjev zbor, vija vaja ven! Doslej otroške ljudske pesmi še niso bile zbrane in predstavljene v takšnjem številu. S tem se seveda med drugim ukvarjajo razne institucije, na primer Institut za narodopisje, vendar pa v kakšni publikaciji še niso zagledale beli dan. Kar je na policah bilo doslej, je zelo skromno: Pojte, pojte drobne ptice je zbirka petdesetih otroških pesmi, ki jih je zbral Štrekelj. Kako iskano knjižno blago so takšne pesmi pove že to, da je ta drobna knjižica doživela že osem izdaj. Prav gotovo otrok potrebuje poezijo. Danes mu jo sicer ponujamo s pesniki, ki pišejo za otroke,, nekdaj pa so otroci sami ustvarjali in tudi poskrbeli, da so se pesmi ohranjale. Med njimi niso le izštevanke, pomenske in nepomenske, živalske izštevanke, zmerljivke, pač pa tudi prava poezija. Vsaj tako je v svoji oceni bodoče knjižice pesmi zapisala mag. Marija Sta-nonik z Instituta za slovensko narodopisje pri SAZU. Primer takšne pesmi: Ti si čašica v dlani trobentice, jaz veterc, ki hitim, da se v medici utopim. Uredniški odbor na leski šoli zdaj pripravlja izdajo knjižice. Nekako polovico denarja za knjižico s petdesetimi otroškimi ljudskimi pesmimi bi šola zmogla, ostalo polovico še iščejo. Možnosti se zdaj kažejo, saj je bila pobuda, da bi te pesmi izdali v okviru praznovanj Linharta, ki je tudi sam zbiral ljudsko blago, sprejeta. Knjižico pesmi, ki bi jo ponudili osnovnim šolam radovljiške občine, bo z ilustracijami opremil akad. slikar Zvonko Čoh, letošnji Levstikov nagrajenec. Lea Mencinger Martin Kadivec Kmečki praznik Pavla Bobnarja V Šenčurju so se rodili ali v njem dlje časa živeli in delali nekateri pomembni možje: narodni buditelj Luka Martinak, pesnik in pisatelj Janez Bohinc, pripovednik in publicist Vitomil Fedor Jelene, medaljer Anton Sever. V polpretekli dobi pa so bile gotovo najbolj markantne šenčurske osebnosti rezbar France Žvan, skladatelj Franc Bricelj, književnik Pavel Bobnar, režiser Janez Mohar, revolucionar Janez Mlakar ter vaški original, ruski vojak in poimenovalec domačih hišnih imen, Jakob Gašperlin. Ker se bliža petdesetletnica smrti Pavla Bobnarja, posvečamo ta zapis njegovim manom.' Starejši Šenčurjani si gotovo še lahko prikličejo v spomin podobo sovaščana pesnika, dramatika, pripovednika, publicista Pavla Bobnarja. Rodil se je 1. junija 1912. leta na kmetiji pri Podlipniku, v gornjem koncu Šenčurja, na hišni številki 114, kjer se cesta skozi Šenčur razprši v smeri Visoko, Velesovo in Praprotno polico. Izvrstni učenec šenčurske osnovne šole je že zelo zgodaj kazal velik smisel za likovno in literarno oblikovanje. V življenju pa ni imel sreče. S pohabljenim kolenom ni mogel postati uspešen kmečki gospodar, njegovi domači pa tudi niso doumeli Pavlove umetniške nadarjenosti, da bi ga poslali v šole. Bister, kot je bil, se je izobraževal sam. Zanimal se je za družbeno, kulturno in umetnostno življenje med obema vojnama doma in po svetu. Bil je središčna osebnost prosvetnega življenja v Šenčurju in njegovi okolici. Veliko se je družil zlasti z znanim vaškim režiserjem Janezom Moharjem. Kako bogato kulturno življenje je živel, nam pove že podatek, da je umrl star le 27 let, a je njegova literarna zapuščina v prvi polovici sedemdesetih let, čeprav že okrnjena, še obsegala 34 enot, med njimi pesmi, pripovedna dela, aforizme in zlasti igre. Do danes se nam je seznam Bob-narjevih zapisov razširil na 49 naslovov. Snov za svoja dela je jemal iz preteklega (V boju za svobodo ali Izdajalec z Visokega — zgodovinski igrokaz v 4 dejanjih) in sočasnega vaškega življenja (Halo! Tu radio »Šenčur«!, Šenčursko življenje, Izlet v Domžale in okolico. Nekaj veselih izpod Grintavca), zanimal ga je tudi utrip sodobnega sveta (Dama s trotoarja, Gigrl in koketka — epizoda iz mestnega filma, Zaročenca — refleksija iz italijansko-abesin-ske vojne). Imel je smisel za satiro (Moderna hčerka — šaljiva igra z resnim poudarkom v 4 dejanjih, Aforizmi), kar potrjujejo tudi njegove številne jedko prisiljene barvne risbe. Bil je vešč tudi daljših verzifikacij (Noč na Bledu — pesem, sestavljena iz 22 štirivrstičnih kitic). Nekatera dela so mu natisnili (nekaj pesmi in povest Zmaga pravice v Kresu — fantovskem listu, članek Vedri dojmi s kmetsko-mladinskega praznika v Vo-gljah v Grudi — mesečniku za kmetsko prosveto), nekatera uprizorili (v Šenčurju igro Ljubavi cvet je zamorjen, morda tudi žaloigro V valovih bolesti), pretežni del Bobnarjevih literarnih stvaritev pa je ostal v rokopisu. Žal je danes njegova zapuščina verjetno uničena.2 Kot primer Bobnarjevega poročevalskega pisanja je zanimiv in značilen prav sestavek Vedri dojmi s kmetsko-mladin-skega praznika v Vogljah, ki mu ga je objavila revija Gruda julija in avgusta 1938. leta. Članek je večplasten. Sam dogodek je popisan na kratko: »Agilno Društvo kmetskih fantov in deklet« iz Vogelj, »usta- novljeno iz lastne iniciative« leta 1935, in katerega član je bil baje tudi Pavel Bobnar, je namreč neke junijske nedelje 1. 1938 organiziralo svoj kmet-sko-mladinski praznik. Ob sprevodu koscev, grabljic in kolesarjev, na čelu z zeleno društveno zastavo in godbo — trobojnica je vihrala z mlaja — so se na Seknetov travnik zgrnile množice mladih in tudi starejših kmečkih ljudi od blizu in daleč na tekmovanje koscev in grabljic. Zbora so se udeležili celo vodje. Zveze kmečkih fantov in deklet. Pred tekmo so zbrane pozdravili govorniki, med njimi tudi tajnik Zveze Drago Košmrlj, po tekmi so se pojoč odpravili na kmečko veselico, kjer so ob sedmih zvečer najboljši tekmovalci prejeli nagrade. Veselili, plesali, peli in debatirali so vse do zgodnjih jutranjih ur. V ta pripovedni okvir pa je v junijsko trepetavo zelenilo polj, travnikov, gozdov pisec posadil gorenjsko vasico Voglje, osvetljeno od sončne svetlobe, spreminjajoče se v luninem lesku. Vaščani so sestavni del te narave, živijo v soglasju z njenimi zakonitostmi, gibljejo in zibljejo so v njenem ritmu. Obdelujejo zemljo, seje-jo in žanjejo in živijo. Malce patriarhalno. Iz zemlje srkajo telesno in duševno zdravje ni moč izpolniti davno zavezo Matije Gubca. In kar nekam sodobno zveni kakšna prvina, seveda pa ne vse od kraja, iz Bobnarjeve misli izpred petde- setih let: »Kmetski stan je temeljni stan, duhovni in telesni hranitelj vsega naroda. Zato je treba, da kmet občuti v javnem življenju svojo moč in ima vpliv na vse javno življenje.« Saj človek, ki si je za svojo maksimo postavil vodilo: delo je življenje in življenje je delo, se ne bo tako kmalu izneveril ne svojemu stanu ne ljudstvu, ki mu pripada. To resnico so Vo gljanci v polni meri izpričali v času, ki je opisanemu kaj kmalu sledil. Pavel Bobnar je bil preveč pesniška duša, da bi lahko napisal enopomenski članek o kmečkem prazniku v Vogljah, ampak je fabulativno, sociološko, etnično, politično testo pregnetel in prekvasil še z globljimi pomeni etične, estetske in mentalno higienske narave. Na nekaj mestih pa Bobnar tako ali drugače intonirano poročevalsko besedilo pretrga s kratkimi, intimnimi pripombami v prvi osebi ednine, kot: »Gotovo bi sam dal koso na ramo in odšel za vrstami pojoč. — Ves sem se predal veselemu razpoloženju. — Sam stojim sredi ceste. — Peljem se proti Šenčurju... In tedaj nisem več sam in ne vem, kaj bi me moglo uveriti, da bi mogel postati nesrečen človek.« Kot da sam sebi hoče povedati nekaj, v kar ne verjame. Kajti še predobro ve, da se kot invalid ne more s fanti pomeriti v košnji, da kot hud šepavec ne more zaplesati z dekletom, ve, da v njem kostna jetika nezadržno napreduje in da se mu izteka življenje- Dvajset mesecev zatem Je Pavlova sovaščanka in sošolka, s katero je v osnovni šoli dekla-miral in ji na pašo nosil knjige za branje, peljala svoja otroka 'z zgornjega konca Šenčurja na vas k svojim staršem. Pre Podlipnikom jo je prestreglj* Bobnarica in jo povabila *■ Pavlu. Ležal je v postelji- Pr|' vzdignil se je, z očmi objel prijateljico, njena otroka in reke -»Kako lepe otroke imaš!« P°* vedal je v množini. Hotel je r€* či: Kako ste vi zdravi. Omahnil je na postelji in ni več spreg0' voril. Čez štirinajst dni so ga sedemindvajsetletnega odnesli na šenčursko pokopališče. 1. Mani- dorbi duhovi umrlih pri starih Rimljanih. 2. Več o Pavlu Bobnarju bo prinesla dvojna, julijsko a gustovska številka revij Borec, v celoti posvečen dogodkom na Šenčurskem- 3. Pavel Bobnar je umrl 9-marca 1940. Valentin Cundrič, roj. L 1938 v Poljšici pri Bledu. V Ljubljani je doštudiral slavistiko, zdaj pa že dolga leta dela kot profesor na jeseniških šolah. Je predvsem izjemno plodovit pesnik, piše pa tudi prozo in drame. Avtor več desetin pesniških zbirk, (veliko jih je izdal v samozaložbi), objavlja v vseh pomembnejših slovenskih literarnih revijah, zastopan pa je tudi v nekaterih slovenskih in jugoslovanskih pesniških antologijah. V Snovanjih objavljamo nekaj začetnih poglavij iz Cundričeve doslej še neobjavljene daljše pesmi v prozi »Ptice letajo po pokošenem.« PTICE LETAJO PO POKOŠENEM 1 Bled, in še kateri kraj! Kakšna mreža se plete okrog mene in gotovo ne zaradi mene, pa čeprav bi si umišljal. Mreža, ki je v njej moja nesreča tuja ura razkošja, ni pajčja. Moja navidezna ali samo polovična prisotnost tu in tam te mreže ne zanika. Ne tu ne tam. To je kajpak mala mreža. Večja je razpeta od Irske preko Gorenjske pa do Irana. Od Boga Pesmi je navdihnjen pogled iz te mreže, kot z božje mize jemljem na posodo zdaj novo količino zdaj novo razsežnost; to je pogled skozi resnobo in resnico. V moj prašičji pajac ležeta Galec in Otoman, da bosta igrala na pokrovke. To je tisti jamski deček, bodo rekli. Dosti zalega nam je storil, ko smo ga iskali, kadar se je izgubil, bodo rekli. (Z lasmi do tal. Dolgobedri.) Nedoseženček bi bil kmalu brez odkrhlin v nebo vzet, medtem ko teta Meta pleve pri Tratovcu s pogledom proti goreči Pokljuki. Lahko da še vedno moli za moje zdravje, ali pa tudi ne. Obdržal sem se pri življenju. In ona mi je želela: »Tinek, bodi zdrav!« Zdaj vem, njena roka ponuja s karinega malega taroka kelih. Ne vem, kako naj se ji zahvalim. (O človečnjaki, z lasmi do tal, dolgobedri, ki ne veste, da boste zaprti v akvitansko živalsko pojavo, in bo vaš ritni razor splahnel pod dlako...) Kesanje: jaz sem samo jamski deček, dosti zalega sem vam storil, ko ste me iskali, kadar sem se izgubil. Teta Meta, zdaj razcapana zdaj v hermelinu, kot nekakšna Crna Meta: zgodovina hriba P. nama kaže, kako so nepovezana spoznanja o ljudeh z napredkom raziskav o n d o d. Usoda steguje roko po nas skozi sneg in zid. Po nas, ki smo vrtniki. Nihče mi ni rekel: »Na, to je tvoje!« Samo jemali so. Iz mojih rok, iz mojih ust, iz pogledov in objemov. Jemali kot sence, kot okostnjaki, kot razbitine - od mene, ki sem bil mistik pod soncem, zaljubljenec v živo in ptica pevka. Zmeraj bolj nejasen, brez skorje in sam sebi tuje okolje. V m o j e m i m e n u se ni nič spremenilo na bolje za večno gorečimi pokljuškimi vrati. Stoječega in klečečega me niha svet veter, že mora biti tako. To je tisti iz Daljnega, Srednjega in Bližnjega časa, bodo rekli. Neprestano se dviga in izgublja v svetlobi, bodo rekli. (S šilastimi podplati. Puhajoči trmo in upor.) Duhovni stopajo vame, ne predme, medtem ko teta Katra poje iz Grimšč. Duhovni kurir ji sporoča novico o moji radoživosti in napredku, da vzhičena baja o pomembnosti in prevrednotenju rodu C. (O človečnjaki, s šilastimi podplati, puhajoči trmo in upor, ki ne veste, da boste zaprti v akvitansko živalsko pojavo, veš ritni razor bo splahnel pod dlako...) Kesanje: jaz sem iz Daljnega, Srednjega in Bližnjega časa, neprestano se dvigam in izgubljam v svetlobi. Teta Katra, beri moje ubožno spričevalo, kot nekakšna Črna Katra: če te odštejem ali zatajim, so moji osnovni miselni procesi moteni, kot da si ena od mojih žlez notranjic. Volja se utabori v naši junaški sli. Kot nekakšna krpa, to je - zaplata človeka. Kraje in čas izgubljam in ne zavzemam. Kje so časi, ko sem rokopise zakopaval za hlevom in pri tem pozabljal na rek, to je tvoje telo, to je tvoja kri. Vselej se mi je mudilo, vse preveč ljudi je postopalo s koli po sencah. To so bili teksti, napisani v hibridni slovenščini, oddaljeni od današnje za moje otroštvo, kot so se tisti postopači prelevili v znance, oddaljene od mene za celo p e t o b i s t v o. Kot bi me kdo posojal časom nazaj in časom naprej. Pridi, duh pokrajine, in sklonil bom glavo še niže. To je tisti z Višjega Navpičnega in z Višjega Vodoravnega, bodo rekli. Kot da ne prihaja od dveh ljudi, bodo rekli. (Od glave do peta razmajani. Vegasti, stilizirani.) Spremlja me junoša pokorni, tisti iz rinke, medtem ko moj oče seka po volčjih terasah in breznih. Gotovo ga ne zanima, kako izgubljam čas in kako preurejam notranji kraj, ki cundrške izključuje. Vendar je tod junoša, ki ga prikliče moja beseda konj. On bo prenekateremu presekal pot. (O Človečnjaki, od glave do peta razmajani, vegasti, stilizirani, ki ne veste, da boste zaprti v akvitansko živalsko pojavo, vaš ritni razor bo splahnel pod dlako...) Kesanje: jaz sem z Višjega Vodoravnega in z Višjega Navpičnega, kot da ne prihajam od dveh ljudi. Moj oče: v družinskem oklepaju, kot nekakšen črni oče: čeprav si sestavljen tudi ti iz dvaindvajsetih zidakov, se boš moral sprijazniti z zatonom, svoj mir ti dam, svoj mir ti zapustim, boš rekel. Nihče me noče križati, pe le vsi moje mere jemljejo. Nenavadno drevnino vidim podrto. Vlado Pire rojen leta 1958, doma v Škofji Loki. Na Srednji družboslovni in jezikovni šoli Boris Ziherl v škofji Loki dela kot slavist. Piše poezijo in tudi prozo. Doslej je pesmi že objavljal v nekaterih $lovenskih glasilih in sodeloval na srečanjih slovenskih pesnikov, kijih organizira Z KO Slovenije. PESEMJIII. Bujna lepota rož, Mednje jaha jezdec mlad. Prašna pot, stara sled. Jezdec s šlemom v roki, 2 mečem pika naokrog. Nasul je odsekanih stvari ■ r°k in oči, in vej °d starih dreves in *°P kodrov mladostnih brez. Joha na konju 'g jaha v srce. Zvenklja z ostrogami, Zfe s tujimi očmi. Kjer je odvrgel ščit. rQste dekle kot redkvica. Skupaj plešeta v tiho noč. *ešče so svatje, matije luna. Konj hrza na jasi, oklep čistijo gozdne podrasti. Zajaha in gre. p° poti, po poti. ?ESEMXX. Kito cvetja mu je dala. zraverfše srce. Hlapci na nebu pokajo z biči. Blede zvezde orjejo n*bo škrlatno. ^a nebu luna obstrmi ,n fant ji vrne grenki smeh 'Za greh izlije ji oči -^dolinah sence molijo boga. . Prs,i živ mrlič odsanja noč ln kot nekoč, zatipa hlad in vžge luči.. Kako je hladna noč 'SePetajo snopi žit. rave afj tmve mojč-e ueklice spe s škrati na prsih, hrepene, gorami duhovi vežejo kite cvetic »a njihov svetli klic ^cvetijo lehe, obrodijo ajde... ar*t odpije vino, pocveti, « gričih trta obnemi. "ekle umira, zadrhti. a mrtve rože plod vzbrsti... PESEMXIX. Noč. Netopir v očeh. Mačji smeh. Temno je, temno, kvadri so temni, je temno nebo. Dan. Bog bo prišel na čaj in štiri kraljice in štiri sinice. Igral bo preludij in jedel kaviar. Smrt. Čepi razkrečenih nog. V ustih oči. V srcu zobje. In stisne, da roža veni. Epilog. Iz mrtve rože plod brsti. Med črički se smrti igrajo. Chopin valčke igra in vešče se krohotajo... PESEMXVII. V škrlatnih nočeh, ko kosci pospe s snopi v laseh, se razbohotijo lune in se tudi smehljajo. Mnogo otrok razširjenih rok se vozi na belih vozeh. Smejijo se in ni jih strah presejanih zvezd. Hej, kako noč spi. Objeta z belimi stegni pomladnega dne pelje v nebesa grehe cvetočih deklet. Na gričih še temnih od prsti gore slabotne svetilke luči. Na polju trave molijo za smrt v gladkih redeh... on pa je zamahnil z bičem... PESEMXIV. Kmet razoglav na polju srka vroči lan. Strmeče oči blešče v mrke svetove. seno na vozeh seno na vozeh konj hrza na jasi samotni. Na polju veter blagodišeč stopljeni so smehi deklet v nebo in tudi v trave ob poti. Slepi godec na cesti daljni. Z mahom med dušo in s prsti s prsti na strunah. PESEM VIII. Veter reče: Daj oči. Slepec bom, kakor si ti. Luna reče: Smehe daj. Jok ti naj rodi drhljaj. Zemlja reče: Daj telo. Iz srca plavice in iz prsi ptice. Joj! Poln vsega do gorja hočem biti kos sveta. In še veter posumi luna posrebri. vzdrhti... PESEMXV. V daljavi je Španci ralo dekle jedlo je zelenih rož in pilo nagelj rdeč. Na poljih so občepele molitve neodrešenih duš - drevesa zro s steklenimi očmi. na nebu sije zvezdic sto. Pride fant muzikant. Na konja se vzpne. Na konja. Na konja junaka. Na konja silaka. ... In poročni venec bo obgrizel siv bršljan in do krvi razsekal belo dlan. GLAS 12. STRAN SNOVANJA Petek, 10. novembra 1989 Neža Maurer Izbor pesmi Neže Maurer bo v kratkem izšel v BiH, na tujem pa je v zadnjem času izšlo nekaj prevodov njenih pesmi v revialnem tisku. Večinoma gre za takoimenovane mirovne pesmi. Izšle so v občasniku Alpe • Adria, v četrtletniku La Vallisa, ki izhaja v Bariju, ter v japonskem časopisu Akahato. Njene pesmi prevedene v angleščino so bile objavljene tudi v indijski reviji Skylark. Tokrat objavljamo nekaj njenih novejših, še ne objavljenih pesmi. UJETOST Ujet si. Ne sprašuj se po vzroku, ne tipaj za vrzeljo, ne zaletavaj se v prazno. Vseeno je, naj bo mreža svilena, konopljena ali žičnata, spletena iz znanja, ljubezni, predsodkov, vraževerja, lepote ali nuje. Pne se od tvoje zaplate sveta do vesolja. Ujet si v življenje, kije grobo in brezobzirno. DA GREM SVOJO POT Pomagaš mi, da grem svojo pot. Zapolnjuješ razpoke, mi pomagaš čez potok, celo čez prepad. Oklepam se te - ne dobrega ne slabegd, skoraj nedejavnega - kajti zmeraj znova so v življenju razpoke. Celo prepadi. KOTREGRAT Moč se sesipa kot spodžrti breg. Dnevi so škrbasti, tudi misli in spomini. Vsak oreh je pretrd. Čustva pa cvetijo pod grenkim orehovim drevesom kot regrat na pomlad. LEPOTA Poraja se in mineva kot dan. Pušča hrepenenje, upanje in strah. Ko jo srečaš devetič, ne veš o njej nič več kot prvič - in si še zmeraj brez moči. Biti na samem z njo - imeti jo zase, zagristi vanjo in zanjo garati, umirati z blaženostjo v očeh in mislih. MIR Mir kot način življenja. Mir kot uničenje hrepenenja. Naj utihnejo vriski in kriki. Iz rok spuščam srečo, da lahko pohodim razočaranje in grem naprej. V miru. Pogovor s Tomom Križnarjem Z biciklom okoli sveta Tomo Križnar, svetovni popotnik, je izdal knjigo »Z biciklom okoli sveta«. Na ovitku svoje knjige je zapisal, da opisuje svoje videnje sveta na nekonvencionalen način. Toda, ljudje se vendar bojijo odgovoriti na vprašanje, kdo so? Zahodna civilizacija je poskušala ljudem dati čimveč dobrin, zabave, itd. Toda v novejšem času se je pojavilo močno gibanje za duhovnost. Poduho-vljamo se s pomočjo spoznavanja samega sebe. Geslo: »Buddha je v vsakem« lahko razumemo tako, da ne obstaja neko posamično božanstvo, ampak da obstaja obsežna zavest, ki jo ima vsak organizem glede na svojo naravo, tako človek, kot rastline in živali. Vaše ideje zvenijo idealistično in nasprotujejo duhu časa, ki je materialističen. Tako mislimo le zaradi naše neukosti, ki je posledica naše zaprtosti med gorami. Najbogatejše dežele se zelo hitro po-duhovljajo. Cel proces imenujejo nova doba (New Age) ali tudi Vodnarjeva doba, ki naj bi se začela pred leti na osnovi položaja zvezd. Mene je vodil na pot duh nove dobe. Ko sem kasneje bral knjige, so bile v njih opisane dobre izkušnje, kot sem jih doživel pri kolesarjenju. Zato sem napisal knjigo tako, da sem vnesel vanjo tudi nekaj filozofije nove dobe, ki je razvidna iz knjige Jonatana Livingstona Galeba Richarda Bacha in njegovih kasnejših knjig npr. »Iluzije« in na osnovi vsega tistega, kar sem sam doživel. »Nova doba« je zelo široko gibanje. Kateri avtorji in misleci so vplivali na vas? Bacha sem bral že v študentskih letih, zelo me je impresio- Kaj vas je gnalo na potovanja? V začetku beg in spoznavanje tujih krajev, kasneje preizkušanje sposobnosti? Našteli ste že tri vzroke, ki so vplivali name. Mogoče so še kakšni drugi. Vse se dogaja na različnih ravneh in se s časom spreminja. Ko sem odraščal, sem začutil, da sem prišel do betonske stene, nisem se mogel več razvijati naprej naravno, ampak sem moral rasti v smer, v katero meje potiskala družba in zavest tistega časa. Način preživetja me je pripeljal do tega, da sem začel potovati, ker sem iskal tisto, kar sem slutil, da obstaja, mislim, da sem iskal ljubezen kot vsi ljudje. Iščemo tudi svobodo, zato ker sta z ljubeznijo tisto, kar nas naredi srečne. Ko smo svobodni raziskujemo, iščemo se razvijamo. Iščem takšno svobodo, ki me odrešuje. Prava ljubezen mi daje vrhunsko doživetje ob vsej svobodi. Ljubezen je svoboda in svoboda je ljubezen in med njima obstaja most. Toda, ali je mogoče v naši družbi živeti tako intenzivno, ko nas vsakdanje življenje sili v to, da sklepamo vedno znova kompromise, zaradi katerih smo nesrečni? Duh je misel, duh spreminja svet in ustvarja določene realnosti. Če bi imeli drugačno duhovnost, potem bi ustvarili tudi drugačen svet, ne le duhovno, ampak tudi materialno. Če bi imeli drugačen občutek za lepoto, bi zgradili drugačne hiše, imeli drugačno pohištvo, itd. To izvira iz odgovora na vprašanje, kdo sem? Ali kdo smo? Če se zaveda božanskosti svojega porekla, potem boš zgradil tudi tak svet, če misliš, da je tvoje poreklo prekleto, potem bo tudi tvoj svet preklet. niral, toda z razumom nisem občutil, kaj misli. Potem ko sem potoval veliko po svetu in ko sem zbolel, da so mi napovedali le še dve leti življenja, takrat sem zaradi hude krize začutil, da imam božansko dušo. Vse, kar je okoli, pa so frustracije, konflikti, problemi, kar si ustvarjam zaradi neskladja med razumsko in intuitivno naravo, se pravi, dve percepciji sta se tepli med seboj. Razumska zavest je morala popustiti in vitalna sila življenja me je butnila navzgor in takrat sem videl, da je življenje čudovito. To sem kasneje videl pri črncih v Afriki ali pri Južnoa-meričanih, ki to doživljajo, saj niso obremenjeni z razumom. V knjigi se opisujete svojih doživetij v zaporih. Velikokrat ste bili zaprti, kako ste preživeli? Če vzameš, da je življenje darilo, potem zapori niso nič hudega. Zato se tam lahko veliko naučiš, seveda, če jih sprej-meš kot budistično celico, potem imaš možnost, da se soočiš sam s sabo. To je še ceneje, kot če bi šel v indijski ašram. Toda, zaporniki so zmedeni, egoistični, kar vidiš na njihovih »zje-banih« obrazih, imajo tudi tako dušo. Meni ni bilo težko živeti med njimi, ker sem čutil, daje tisto, kar je v življenju čudovito, skrito tudi v njih. Oni so to začutili in zato so mi bili hvaležni. Tako sem jim pomagal, da si bili »fejst«, zato so tudi do mene bili »fejst«. Torej niste imeli problemov z njimi... Nekoč sem izgubil kontrolo, zato sem nekoga zgrabil, ker me je izzival. Toda bi bil sposoben vladati samemu sebi, potem bi vladal celemu zaporu, ker sem podlegel negotovim čustvom, so mi zaporniki zamerili. Tak, kakršen si, takšne dogodke doživljaš, če sovražiš, potem boš doživel tudi sovraštvo s strani drugih ljudi. Zato se moraš »odštekati«, toda ne z mamili, ampak s plezanjem, duhom, itd. Kristjani menda pravijo, bolj ko te muči, bolj te ljubi. Zato se je potrebno spustiti naravnost v izkušnjo, naravnost skozi ogenj, saj se ne bo nič zgodilo. Skočiti poleti v mrzlo vodo nas je strah bolj zaradi razuma, kot zaradi telesa, ki se vsemu privadi. Kateri pisatelji so bili vaši vzorniki? Gotovo pustolovski romanopisci. Kot otrok sem bral ponoči pri žepni bateriji, ker mi mama ni pustila brati, da si ne bi pokvaril oči. Bral sem Karla Maya, Julesa Verna, Stevenso-na, Dumasa, Londona...To so bili moji guruji. Jack London je rekel »živeti do daske«, ali rajši sem komet, ki izgori kot zvezda stalnica. A/a potovanjih ste srečali ali spoznali nekatere znane guruje. Kaj ste se naučili od njih? Od vsakega vplivnega guruja sem nekaj dobil. Name so vplivale njihove ideje, predvsem njihovo uresničevanje v praksi. Nikoli ne bom pozabil otrok iz Sri Aurobindovega ašrama v Indiji v Pondicherrvju. Danes so ti otroci že študentje ali pa že delajo. To so drugačni ljudje, ker so odraščali v drugačnih šolah. Vsak učenec izbira tiste predmete, ki ga zanimajo, učitelji pa samo pospešujejo njihov razvoj. Zato so ti ljudje humanisti, nimajo agresivnih teženj naših policajev ali vojakov. Omeniti moramo še Ro- mana Maharshija, ki je na vsako vprašanje, ki sem si ga za-stavil, našel odgovor. Ko so ga ljudje spraševali, kaj je življe; nje, jim je odgovoril: vprašaj se, kdo si? To je pot, kako odrešiti samega sebe, kajti vsak je sam svoj odrešenik. Omenit' moramo še Krišnamurtija, ki Je velik humanist. Ne smem še pozabiti naših mislecev Kristusa, Mohameda, itd. Vse to se bo še preoblikovalo in, kar Je uporabno, bo preživelo in rod'' lo novo kulturo. Rekli ste, da je izdajanj* knjig posebna avantura. Knjigo sem izdal zaradi iziM" šenj, ki sem jih dobil ob tem-To je bitka od nabiranja denarja, sponzorjev in seveda Pisa" nja. Vse je zelo poučno, saj lan/ ko študiraš človeško psiholog1 jo. Ko pišeš, se ti stalno v zavest vrivajo koncepti okolj » čeprav bivšega. Stalno so ob te; bi ljudje, ki so ti najbližnji. *' te ne morejo razumeti, tajti živel sem v drugačnih svetovih ' izoblikoval sem si drugačno zaj vest. Ne vem, ali sem si raZS,r' zavest, ampak v eno semr se si jo poglobil, ne ve, ali sem P. meten in širok, toda Pregn^': so me neke izkušnje, zato sed\J drugače mislim, in tudi drug1 želim, da bi drugače mislili. ke jim bo potem življenje jazJ. Ko pišeš knjigo, se trudiš, 0 ne bi koga prizadel, toda P tem knjiga ni več pošten • Kljub vsemu je v knjigi zaje del mojega karakterja, del m° je narave, ki jo P°.sku^atj. transcendentirati, da bi bil sto, kar mislim, da sem, jo J • da sem svoboden in da ljubim- JOŽE NOVAK Politika je vražja stvar! Tokrat ne mislim na nekatere»tazaresne«politike, ki nas iz dneva v dan pehajo bližje državljanski vojni. Tudi ne na tiste, ki so in bodo do absurdov izkoriščali svoje funkcionarske privilegije. Tako kot tisti črnogorski pomočnik sekretarja za notranje zadeve, ki je baje na družbene stroške poslal svojo ženo na izlet po Italiji. Potni nalog, ki ga je morala imeti, je kar sam podpisal. Ko je izpolnjeval formular, je bilo treba nekaj napisati tudi v rubriko »...razporejen(a) na delo in naloge«. Zavihtel je svinčnik in flegmatično načečkal: »žena funckionar-ja«. Funkcionarske boljše polovice so torej »razporejene na delo in naloge: žene funkcionarjev«. Če se ločijo, niso ločene, ampak suspendirane z delovnih nalog in obveznosti; če jezikajo, niso te-pene, ampak se jim je izrekel disciplinski ukrep za lažjo kršitev delovne obveznosti; če se jim prismodijo vampi na štedilniku in jih funkcionarski delovodja ročno vrže po stopnicah, so zanemarile elementarne fiziološke faktorje in tako resno ogrozile delovni proces. A take politične zadregice le mimogrede. Veliko bolj bi nas morala skrbeti domača strankarska politična scena, kjer se dogajajo prave drame. Partija se bo že rešila, mladina tudi, SZDL bo plavala kot astralna meglica nad Triglavom, sindikat pa si bo že v vihravih prenovah in deklarativni neodvisnosti zdaj zdaj izžel vse rezerve. Kot pošteni pripadnik delavskega razreda pa res nimaš kam drugam kot v krilo Litostrojskega upornika, med socialdemokrate. Še posebej, če si bolj rahločutne narave in bi rad okrepil njihovo bazo. Kaj pa komu končno mar, če se v resnici požvižgaš na vso strankarsko in nad-strankarsko godljo na Slovenskem in te v dotično stranko vodijo zgolj solidarni, dobrotljivi nagibi? A ko so bili tik pred tem, da se obogatijo za en glas, je predsedstvo soc.dem. stranke sporočilo, da so diskvalificirali predsednika Tomšiča. Baje je zabijal same avtogole. Skrival naj bi bil pomembne informacije, njegove izjave pa so bile take, da so stranko zasovražili predvsem inteligenca in novinarji. Pravijo, da je bil Tomšič avtokrat, predsedstvo stranke pa mu je dokončno obrnilo hrbet tedaj, ko je zavrnil ponudbo, da bi bil »samo«izvršni sekretar stranke. Dejal naj bi bil: predsednik bom - ali pa nič! V sporočilu za javnost so torej vražje konkretni! Zdaj, ko je ustanovitelj Tomšič potunkan, naj bi bila baza v lepši družbi, stranka pa ne bo več utrpela škode zaradi blokade informacij. Blagor zdaj stranki pride! Vsaka pa res nima take sreče, da bi imela organ, ki bi bil zmožen spisati tako taktno, kulturno in civilizirano sporočilo - ko gre za očitne spodrsljaje in karakterne lastnosti voditelja. Hafnerje dvignil prst. Britanski časopisi so tedaj zapisali, da smo na področju demokracije čisto navadni buteljni. Prvo demokratično načelo se namreč glasi: poražencu ne smeš nikdar držati lekcij! Tomšiča so, kakršenkoli je že bil, z glasovanjem družno povozili. Da bi bila povoženost stoprocentna, so si še javno nad njim umili roke. Pravici je zadoščeno. Blagor nam, kajti bogatejše bo poslej naše soc.dem. kraljestvo! Madonca! Ko si že čisto na tem, da jim daš glas, se ti kompromitirajo s tako neuglednim sporočilom. Edina pozitivna lastnost predsednika naj bi bil njegov pogum pa njegove prostovoljne žrtve v času in denarju. Predsednik, ki mu za pro-speriteto stranke ni žal lastnega denarja, se meni zdi en fin predsednik, pa naj bo še tak avtokrat! Poznam ducat avtokra-tov, ki furajo brez posledic in nobenega strankarskega predsednika, ki bi kaj omembe vrednega dal iz lastnega žepa! Jemal, ne pa dal! Če hočete moj velecenjeni volilni glas, sporočam: Predsednika nazaj - ali pa nič!« D. Sedej Nagradna križanka:Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: prestava, Rattigan, Ake, pena, Verd, nit, Golnik, le, ibo, anonim, Ipel, Nolde, Rina, mati, sljudovec, prometna milica, Ras, Niitaka, ss, EM, TŠ, stvarnik, selb, Una, tiara, iterativ, parobek, Jesenice, anemona, Aragona, sak, reč. Žreb je bil tokrat naklonjen naslednjim reševalcem: E nagrada: Ivan Križaj, Groharjevo naselje 68, Škofja Loka. 2. nagrada: Breda Kecman, M. Pijadeja 48, Kranj Tri tretje nagrade: Tatjana Božnar, Šolska 6, Škofja Loka; Tina Strupi, Spodnji Brnik 43, Cerklje in Miro Zavrl, Šutna 105, Zab- nica. Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: E nagrada: 800.000 din 2. nagrada: 600.000 din Tri tretje nagrade po 500.000 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 15. novembra, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). /O ljubljanska banka PRIJAZEN, NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO G0RENJC FORMU BANKA RIHRANKA VSE IMETNIKE TEKOČIH RAČUNOV OBVEŠČAMO, DA JE LIMIT POVEČAN Osnova za izračun dovoljene prekoračitve na tekočem računu (limit) je povprečni mesečni priliv v zadnjih treh mesecih. S 1. novembrom pe je maksimalna prekoračitev povečana na 15.000.000 din. 15.000. OOOd* h- Temeljna banka Gorenjske VERA FISTER Imate tudi v vaši trgovini prodajalko, ki tako pozna kupca, da že vnaprej ve, kaj bo ta dan vzel? Ali pa se namesto vas spomni, po kaj ste vendar že prišli... Na Orehku pri Kranju jo imamo To je Vera Fi-ster, namestnica poslovodki-nje. Navadno je za blagajno. Na splošno velja za prijazno, posebej se rada posveti starim ljudem in otrokom. Njim je treba pomagati spraviti nakupljeno v cekar, vrečko, jih spomniti še na to in ono, vselej pa s polno mero prijaznosti. "Ne moreš pa biti vedno Najbolj sem žalostna, če na- prijazen," mi je pripovedovala letim na otroka, ki je kakšno oni dan, "včasih te ljudje vrže- stvar vzel. Pri današnjih cenah jo s tira. So pa kupci, ki te že in pri že kar precejšnjem po- zjutraj spravijo v dobro voljo manjkanju se to kar pogosto in si ves dan zadovoljen. Za dogaja. Potem se lomi v meni: slabo voljo so v glavnem krive Naj povem staršem? Kako bo- cene. Veliko je treba razlag, do do sprejeli? Navadno jih obve- kdaj je veljala prejšnja cena, stim. Nekateri so mi za to hva- od kdaj nova. Starejše ljudi be- ležni, zgodilo pa se je že, da ga tudi denar, ko ga je toliko sem bila potem jaz kriva, da mi vrst. Danes smo trgovke le še goljufamo. Tudi tovarišico \ bolj malo trgovke v pravem šoli sem poprosila, da naj se smislu, le bolj cene popravlja- malo pogovori z otroci, naj "jim mo. Trgovina je že od vsega za- še ona pove, da se to vendarle četka premajhna, z gradnjo no- ne dela, da kraja človeku ni v vega naselja v Drulovki pa se Čast, da gre vse to na naš račun, je promet še povečal, tako da Rada imam svoje stranke in ra- se borimo z vrsto težav. A z dobro voljo gre naprej. da bi videla, da bi se vedno dobro razumeli. Z otroki pa sP'oh" D. Dolenc Plača Cesarje sprejel genialnega skladateljaVVolfgangaAmadeusa Mozarta v službo kot komornega skladatelja in mu določil letno plačo osemsto goldinarjev. Mozart ni nikoli dobil kake posebne naloge, le dvorna pisarna ga je enkrat prosila, naj pošlje poročilo o svojih dohodkih. Odgovoril je: »To, kar prejemam, je preveč za tisto, kar delani,toda premalo za ono, kar bi lahko naredil.« SRBSKI PUBLICIST IN POLITIK USTANO VITEU SINDIKATOV (RADOVANI IM E TREH PERGAM KRALJEV ŽIVČNI BOJNI STRUP FRANCE CEGNAR 0T0CEKV PRESPAN JEZERU SPODNJE PANONSKI KNEZ S SEDEŽEM V SISKU PRISTANI ŠĆEV GANI VULKANIZ KAVČUK ZEMELJSKA SMOLA VOJAŠKA STOPNJA RANG ČEBULA DANOfcJ OSKAR AVTOR KRIŽANKE R NOČ SLA. POŽELENJE OBRTNICA KI POPRAV-UA URE BORZNI PO SREDNIK IAVN0 P0V 'RAŠEVANJE ŠVED ATLET SL RODU AFRIŠKI VELET0K ANGLEŠKO ŽEN IME IGRALKA GARDNER IGRA VPRAŠANJ IN OD Svic PISATELJ ČEŠK RODU ZVEZDA. KI NENADOMA ZAŽARI DOLINA OB ZGORNJEM TOKU SOČE VRSTA ZEMLJE PRAPREB ITALIJE ITALIJ DRAMATIK IDARIOI EDEN 00 ČUTOV SRBSKI PISATELJ (SVETOLIK. 1803-1899) LESENA OKENSKA KRILA NORVEŠKO aiažjč OROŽARNA NEMŠKI FILOZOF IPAULI STANKO ARN0LD ELEKTR MORSKA RIBA OZNAKA ZA POLMER VELIK KOS POHIŠTVA PEVKA K0H0NT EUGENE 0 NEILL LETOVI ŠČEVSEV ITALIJI V0HALNI ORGAN SOPROGA GORBAČOVA JUNAŠKA PESNITEV MODEREN PLES SOCIALNI POLOŽAJ REKA V ČRNI GORI VARNOSTNI SVET ITALIJ NAFTNI KONCERN ALIDA VALLI KLOBU-ČEVINA IGRALKA JUVANOVA BIVŠI UGANDSKI DIKTATOR Državno predsedstvo odlikovalo Toma Česna - Kranjski alpinist Tomo Česen je v torek zvečer v polni srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani pripovedoval o svojem znamenitem vzponu prek severne stene Kumbakarne v Himalaji in besede dopolnil s filmskimi posnetki, ki jih je naredil njegov spremljevalec dr. Janko Kokalj iz Kranjske gore. Na torkovem predavanju je član predsedstva Slovenije inž. Andrej Marine izročil Tomu Česnu visoko državno odlikovanje, red zaslug za narod z zlato zvezdo, ki ga je kranjskemu alpinistu za njegove izjemne alpinistične dosežke podelilo predsedstvo Jugoslavije. J. K., slika G. Šinik Mladinsko prvenstvo Gorenjske Prvenstvo v šahu bo potekalo v prostorih ŠS Tomo Zupan v Kranju ob sobotah in nedeljah novembra in decembra. Prijave, žrebanje in 1. kolo bodo v soboto, 11. novembra 1989, ob 9. uri. Istega dne popoldne bo na sporedu drugo kolo, v nedeljo pa tretje, nakar se bodo dogovorili na naslednjih tekmah. Prvenstvo bo odprto za vse mladince TSO na Gorenjskem, ki so rojeni leta 1969 in mlajši ter imajo najmanj III. kategorijo. Igralni sistem bo odvisen od števila prijavljenih. Na prvenstvu bo moč osvojiti višjo kategorijo. Igralni čas je 2 uri za 50 potez, nakar se obema igralcema doda po 30 minut in igrajo na padec zastavice pp vikend pravilniku. Zmagovalec prejme pokal ŠZG in dobi pravico nastopa na članskem prvenstvu Gorenjske za leto 1990. Sodnika in pomočnika da ŠS Tomo Zupan. Pristopnina je 5.000 din in se plača ob prijavi. Stroški udeležbe gredo v breme mladincev in njihovih TŠO. Vabilo občine krajevnim skupnostim kranjske Decembra na kegljaško tekmovanje Kranj, 8. novembra - Komisija za kegljanje pri Zvezi teles-nokulturnih organizacij kranjske občine razpisuje 16. tekmovanje reprezentanc krajevnih skupnosti v kegljanju. Kljub večjim stroškom organizacije bo tekmovanje izvedeno decembra. Predtekmovanja bodo na kegljiščih v Srednji vasi, Stražišču in Hotemažah, finale pa bo na štiristeznem kegljišču Triglava v Kranju. Razpisni pogoji so enaki kot leta nazaj, saj stalno spreminjanje bega tekmovalce, pravijo v vodstvu tekmovanja. Tudi fetos bo organizator skušal tekmovalce presenetiti s praktičnimi darili, če bo le našel sponzorje, ki bodo pripravljeni nameniti kakšen svoj proizvod za popestritev tekmovanja. Vsem, ki se bodo tej želji odzvali, vnaprej hvala. Prijave sprejemajo do 15. novembra na ZTKO Kranj, komisija za kegljanje, Partizanska 37, Kranj, ali po telefonu 21-176 ali 21-235 vsak delovnik med 7. in 9. uro. _•,_ M. Čadež E IMOS RADOVLJICA Ljubljanska 11 Delavski svet IMOS SGP »GORENJC« Radovljica razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo gradbene, ekonomske ali družboslovne smeri, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih in vodilnih del. 2. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih in vodilnih del v gradbeni opertivi 3. VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih in vodilnih del v finančno računovodskem področju. Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljete v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: IMOS SGP »GORENJC« Radovljica, Ljubljanska 11 s pripisom pod 1. »za razpisno komisijo DS«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. ureja JOŽE KOŠNJEK Blejski hokejisti optimisti pred prvenstvom - V nedeljo so odprli tudi blejsko drsališče. Računali so, da bi bil blejski led nared že avgusta, vendar je dobavitelj kompresorja kasnil. Blejci bodo igrali to sezono v I. B zvezni ligi, kjer računajo na visoko uvrstitev. Prvo kolo bo v soboto (jutri). Blejci bodo igrali ob 20. uri doma z enim od favoritov, drugim moštvom Jesenic. Več o načrtih blejskih hokejistov v torkovi številki Gorenjskega glasa, danes pa objavljamo urnik obratovanja drsališča. Ura rekreacijskega drsanja bo na Bledu 40.000, ekipe, ki bodo igrale v rekreacijski hokejski ligi, pa bodo za uporabo ledu odštele 50 zahodnonemških mark. Rekreacijsko drsanje bo vsak dan od 10. do pol dvanajste ure. Ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih bo drsanje od 13.30 do 15. ure in od 17. do 18.30 ure, ob sobotah in nedeljah od 14.30 do 16. ure, v soboto se od 17. do 18.30 ure in od 19.30 do 21. ure, v nedeljo pa od 16.30 do 18. ure. Sezonska karta za otroke do 10 let stane 700.000 dinarjev, za odrasle pa 1,5 milijona dinarjev. Blejski led, kot je povedal sekretar Hokejskodrsalnega kluba Bled Brane Terglav, je razprodan vsak dan do polnoči, kar je posledica dokaj primernih cen za uporabnike. J. K., slika F. Perdan Radovljiške sindikalne igre Na vrsti je namizni tenis Radovljica, 8. novembra - Radovljiški sindikat in ZTKO razpisujeta letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje bo v soboto, 18. novembra, in v nedeljo, 19. novembra, v telovadnici begunjske osnovne šole. Tekmovanje bo organiziral NTK Mošnje. Organizatorji posebej opozarjajo, da bo tekmovanje žensk in moških nad 40 let v soboto, 18. novembra, od 15. ure dalje, tekmovanje moških do 27 let in od 28 do 40 let pa v nedeljo, 19. novembra, od 8.30 dalje. Prijavnina za tekmovalca je 50.000 dinarjev, vstop v telovadnico bo mogoč le v copatah, poimenske prijave s starostjo tekmovalcev pa je treba poslati na ZTKO Radovljica do četrtka, 16. novembra. Zamudnikom ne bo dovoljeno tekmovati! Kegljači in nogometaši končali Na sindikalnem prvenstvu v kegljanju je nastopilo 275 kegljačev in 92 ke-gljačic iz 29 osnovnih sindikalnih organizacij. Med ženskami so bile ekipno najboljše kegljačice Iskre Otoče pred Elanom in Lipom, med moškimi pa Veriga pred Elanom in Iskro Otoče. V generalni uvrstitvi je zmagala Veriha Lesce s 149 točkami pred Elanom Begunje 128, Iskro Otoče 117, Lipom z Bleda 69, El-montom 53, HTP 48 itd. V posameznih starostnih skupinah pa so bili najboljši: Mojca Matjašič (Iskra Otoče) med ženskami do 40 let, Dora Tonejc (Veriga) med OD TEKME DO TEKME Odbojkarski turnir - TVD Partizan iz Križev je organiziral ženski odbojkarski turnir za moštva krajevnih skupnosti. Zmagale so Križanke pred Pristavo. J. Kikel Avtomoto šport - Zadnja dirka za državno prvenstvo v moto-krosu je bila v Šentvidu pri Stični. V kategoriji do 125 cem je zmagal domačin Aleš Zajec, najboljši gorenjski dirkač pa je bil Aleš Kunčič (AMD Tržič) na 10. mestu. Na Grobniku pa je bila dirka motociklistov za pokal Alpe Jadran. V formuli TT1 je edini gorenjski dirkač Brane Lipnik z Brega pri Žirovnici osvojil 2. mesto. M. Jenkole Zmagali Stripi - Na Godešiču je bil tradicionalni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Godešiča, organiziralo pa ga je domače športno društvo Kondor. Nastopilo je sedem ekip. Zmagali so Stripi, ki so v finalu premagali Loški hram s 3 : 0. Sodniško nalogo je korektno opravil Igor Šubic. J. Starman Selak in Pintar najtočnejša - ŠD Kondor je v počastitev krajevnega praznika priredilo tudi prvenstvo dvojk v balinanju, na katerem je 14 dvojk tekmovalo po izločilnem sistemu. V finalu je slavila dvojica Ernest Selak mlajši in Andrej Pintar S 13 : 12 nad dvojico Stane Lenarčič in Ernest Selak starejši. Tretja sta bila Križaj in Lenarčič, četrta Krajnik in Avguštin, itd. J. Starman Športna tekmovanja v Selcah - Športno društvo Selca je priredilo rekreativno ligo v malem nogometu in tekmovanje v sed-meroboju. V nogometnem tekmovanju je sodelovalo 13 moštev iz Bukovice, Bukovščice, Dolenje vasi, Selc, Železnikov, Rudna in Dražgoš. Končni vrstni red je naslednji: Mafija 22, Beli vragi 22, Cebri 17, Pumpe 17, Buldožerji 17, Štrumfi 11, Veterani 10, Lu-badarji 10, Mački 8, Sloga 8, Demoni 5, Ažurna obala 5 in Grafiti 2. Za zaključek je bilo organizirano še pokalno tekmovanje. V finalu so Beli vragi premagali Štrumfe. Tekmovanje v sedmeroboju je obsegalo kegljanje, plavanje, streljanje, namizni tenis, tenis, kros in kolesarjenje. Skupno je tekmovalo 71 športnikov." Med člani so bili najboljši Rudi Hab-jan, Tine Fejfar in Jane Luznar, med mladinci Marko Čenčič, Tomaž Habjan in Gregor Habjan, med pionirji Borut Fejfar, Mohor Habjan in Jure Fejfar, med pionirkami Sonja Habjan, Moni-ka leben, Daša Krek in Janja Pegam. Med ženskami pa so bile najboljše Janja Pogačnik, Miladi Bertoncelj in Vesna Hudolin. Sedmeroboj je poživil športno dejavnost v kraju, zato ga bodo organizirali tudi v prihodnje. B. Bertoncelj ženskami nad 40 let, v tekmovalnem razredu pa sta nastopili Marjana Zore (Iskra Otoče) in Zdenka Gašperin (Elan), obe ke-gljačici Triglava iz Kranja. Zmagala je Zoretova. Jože Faganel (Iskra Otoče) je zmagal med moškimi do 40 let, Joža Bevc (Veriga) pa med moškimi nad 40 let. V tekmovalnem razredu je zmagal Filip Praprotnik iz Elana. Končana je tudi liga v malem nogometu. V petih skupinah je tekmovalo 38 moštev. V skupini A je zmagala Veriga I pred Stolom in Nomnjem, v skupini B Mladina Begunje I pred Mladino Radovljica in Donatom, v skupini C Ilinden pred Kovači in Verigo II, v skupini D Posavec pred Ventilčki in Yaršami, v skupini E pa Smola pred Grčami in Plamenom. Iz skupine A izpadeta Grad 1004 in HTP Bled, iz skupine B Lipnica in Sutjeska, iz C pa Podvin in Iskra Otoče. Po prva dva pa se uvrstita v višjo skupino. __J. Košnjek Kranjske sindikalne igre_j Do konca še štiri discipline Kranj, 9. novembra - Udeležba na letošnjih 23. letnih igrah občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj postavlja na glavo pomisleke, če so igre sploh še potrebne, če je zanje sploh še interes. Udeležba je namreč dobra, čeprav je bil razpis tudi zaradi pomislekov kasen. Vendar sedaj ni čas za razpravo o tem, saj je igre treba pripeljati do konca, potlej pa se bo treba dogovoriti, kdo naj odloča o igrah: ali nekateri posamezniki ali pa športniki, sodelujoči, ki so za igre zainteresirani. Predvsem bi bilo treba vprašati njih in če bo še interes, igre resneje organizirati. Igre morajo biti do 22. decembra končane, ker se za ta dan preddvideva slovesna podelitev priznanj, ki bo po nekaj letih spet skupna za vse udeležence iger. Tekmovanja v košarki, plavanju, kegljanju, atletiki in malem nogometu so končana, na izvedbo pa še čaka streljanje z zračno puško, šah, odbojka in namizni tenis. O rezultatih doslej kon; čanih tekmovanj v prihodnji številki. M. Čadež Smučarski skoki Uspeh Kranjčanov v Celovcu Celovec, 5. novembra - Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju mladih skakalcev na dveh plastičnih skakalnicah v Celovcu so nastopili tudi Kranjčani, ki so dosegli imenitne uspehe. V obeh kategorijah so zanesljivo zmagali, poleg tega pa so dosegli še nekaj visokih uvrstitev. Rezultati - pionirji do H let (18-m skakalnica): 1. R. Ja-nežič 167,8 (15,5 - 15), 2. A. Cuznar 162,7 (15,5 - 15), 3. M-Eržen 158,3 (14,5 - 15), 4. Ke: špert. 7. Šimenc, 8. Norčič (vsi ID Triglav); pionirji do 13 let (30-m skakalnica): 1. Cuznar (ID Triglav) 183,4 (26 - 26), 2. Moser (Zahomec) 178,7 (25 -25), 3. P. Zamik 174,2 (24,5 -23,5), 4. Zabret, 5. Markelj, 6. Janežič, 7. M. Eržen, 8. A. Cuznar (vsi ID Triglav). J. Javornik SGLAS Vabila, obvestila Košarkarski spored - V soboto Outri), 11 - novembra, se bo nadaljevalo tekmovanje V slovenski košarkarski ligi- V ženski ligi igra ekipa Kranja ob 17. uri v športni dvorani na Planini s Šentvidom. Odeja Marmor iz Škofje Loke gosti doma Cimos, Jeseničanke pa prav tako igrajo doma, tokrat s Cometom. V moški ligi, kjer igra z Gorenjske le Triglav iz Kranja, bodo Kranjčani igrali jutri ob 19. uri v dvorani na Planini z Jezico. Tudi tokrat, kot je že običaj na tekmah Triglava, bodo vstopnice žrebali za praktične nagrade. J. K. Nogometni spored - V zadnjem kolu območne nogometne lige igra v nedeljo ob 10.30 Naklo doma z Biljami, ob 13-uri igra Triglav z Jadranom, Jeseničani pa z Britofom. Mladinci Britofa bodo v nedeljo ob 13. uri doma igrali z Ilirijo; Sava pa dopoldne ob 11. uri z Ljubljano. V gorenjski A lig1 bodo igrali Alpina : Alples, Bitnje : Bohinj, Lesce : Zarica, Mavčiče : LTH, Visoko : Primskovo in Tržič : Sava. V B lig« pa se bodo srečali Grintavec : Polet, Preddvor : Hrastje, Ko-krica : Velesovo, Trboje : Podbrezje, Šenčur : Bled in Kondor : Britof B. D. Jošt Rokometni spored - V prvi moški in ženski republiški ligi bo na sporedu 9. kolo. Odigrano bo v soboto in nedeljo. V moški ligi gostuje Termopol v soboto pri Usnjarju, Alples pa v ženski ligi igra doma (čas tekme bo določen s telegramom) z Branikom Ferrotermom. V moški drugi ligi igra Peko v soboto na tujem s Škofljico, Preddvor pa doma v soboto ob 17-uri s Partizanom iz Sežane. Po razporedu, ki nam gaje poslala Rokometna zveza Slovenije, bodo mladinke v skupini center igrale takole: v soboto ob 18. uri Sava : Alples, v soboto ob 15.45 Polje : Preddvor, v soboto ob 16.30 Peko : Itas Kočevje in v soboto ob 16. uri Olimpija : Duplje. J. K. Petek, 10. novembra 1989 15. STRAN I (^IM1SS$©IMGLAS TV SPORED PETEK 10. novembra 10.00 Video strani 10.10 Tednik 12.35 Video strani 15.45 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 18.10 EP Video strani 17.40 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.12 TVokno 19.17 Naše akcije 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Po stopinjah, angleška dokumentarna serija 21.00 Ulice San Francisca, ameriška nanizanka 21.50 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme 22.05 Južnjaška uteha, ameriški film 0.30 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 Dinarski gozd 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert simfonikov 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 1. program TV Zagreb 8.20 8.30 9.00 15.10 17.15 17.35 18.05 19.10 19.30 20.00 21.00 21.45 23.20 22.55 1.25 TV Koledar Otroški program Šolski program Poročila TV dnevnik Oddaja za otroke Številke in črke, kviz — polfinale Risanka TV Dnevnik 2 12 ožigosanih, serijski film Žrebanje vrstnega reda nastopa držav za »Pesem Evrovizije 1990« TV Dnevnik Informativna oddaja za goste iz tujine Noč in dan Poročila SOBOTA 11. novembra 8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja 13.35 Video strani 16.25 EP, video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije '6.48 Spored za otroke 17.00 Beograd: Pokal Jugoslavije v vaterpolu polfinale — Partizan : Jug, prenos EP, Video strani Na pragu 21. stoletja, avstralska dokumentarna serija Risanka TV okno Propagandna oddaja TV Dnevnik 2 Vreme Utrip EPP Žrebanje 3x3 Kolo sreče TV dnevnik J. Lavvson: Vrtnice so za bogate, ameriška nadaljevanka 23.05 Psi, francoski film 0-40 Video strani ____2. program TV Ljubljana ^6.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.20 18.30 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.15 20.20 20.30 22.05 22.20 19.30 TV dnevnik 20.10 Filmske uspešnice 22.35 Športna sobota 22.55 TV scena _1. program TV Zagreb 8.50 TV Koledar 9.00 Izbor izobraževalnega programa 14.30 Mladinski film 16.00 Sedem TV dni 16.45 TV dnevnik 17.00 Narodna glasba 17.30 TV drama, ponovitev 18.30 Dokumentarni program 19.15 Vreme 19.30 TV Dnevnik 20.15 Pozitivna ničla, humoristična serija 21.15 Umazani Dingus Magee, ameriški film 22.45 TV Dnevnik 23.00 Kronika konference ZK Kosovo 23.15 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.20 Noč in dan 1.20 Poročila NEDELJA 12. novembra 8.40 Video strani 8.50 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 16.20 Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mutec, ameriški film 18.45 Risanka 18.55 Ep, Video strani 19.00 TV Mernik 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 M. šečerović: Tovarišica ministrica, humoristična nadaljevanka 21.00 Video strani 21.05 Zdravo 22.40 Poročila 22.45 Video strani _2. program TV Ljubljana 10.00 13.00 19.30 19.55 20.20 21.15 22.30 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih, nadaljevanka TV Beograd Športno popoldne TV dnevnik Da ne bi bolelo Piš svobode, francoska dokumentarna serija Dokumentarna oddaja Športni pregled 1. program TV Zagreb 9.20 9.30 12.00 13.50 18.45 19.10 19.30 20.00 21.00 23.10 23.30 23.35 0.55 Poročila Nedeljsko dopoldne za otroke Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja Nedeljsko popoldne Risana serija TV sreča TV Dnevnik Balkan ekspres, TV nadaljevanka Ciklus Perestrojka in film: Pozabljena melodija za flavto, sovjetski film TV Dnevnik Informativna oddaja za goste iz tujine Noč in dan Poročila PONEDELJEK 13. novembra 10.00 Video stani 10.10 TV mozaik 13.05 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 16.50 Utrip 17.05 Zrcalo tedna 17.45 Oči kritike 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade 18.20 Radovedni Taček 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 L. Molin: Mešetar, švedska TV drama 21.00 EPP 21.55 TV dnevnik 22.35 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Drobno gospodarstvo 21.00 Svet na zaslonu 21.35 Videogodba 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi _1. program TV Zagreb 8.20 TV Koledar 8.30 Dositej Obradović, serija za otroke 9.00 Šolski program 15.10 Poročila 17.15 TV dnevnik 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 V nedeljo od devetih do petih, TV drama 22.05 TV Dnevnik 22.25 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.30 Noč in dan TOREK 14. novembra 10.00 10.10 11.30 15.20 15.30 15.50 16.30 16.45 16.50 17.45 17.50 19.05 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.55 21.00 22.30 22.55 22.45 23.30 Video strani TV Mozaik, šolska TV Video strani Video strani Šolska TV Žarišče, ponovitev TV dnevnik Poslovne informacije Mozaik, šolska TV, ponovitev Video strani Spored za otroke in mlade Risanka TV okno Dobro je vedeti Propagandna oddaja TV Dnevnik 2 Vreme Propagandna oddaja R. Rose: Pravila zakonskega življenja, ameriška nadaljevanka Propagandna oddaja Aktualno: Živeti in ostati v Sloveniji? TV Dnevnik 3 Vreme Ropot Video strani 2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer 22.45 Satelitski programi- poskusni prenosi _1. program TV Zagreb 8.20 8.30 TV koledar Oddaja za otroke KINO ___KRANJ CENTER_ '0. novembra amer. sodna dra-^a OBTOŽENI ob 16. in 18. uri, srner. krim. film TEOUILA SUN-H|SE ob 20. uri 11. novembra arner. sodna drama OBTOŽENI °D 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. OPOJNOST ob 21. uri 12. ^ovembra amer. barv. kom. PO-L|CUSKA AKADEMIJA IV. ob 10. prem. amer. fant. kom. HAR-£X IN HENDERSONOVI (VESOUČEK) ob 15. uri, amer. sod-na drama OBTOŽENI ob 17. in 19. fJ.r'- prem. angl. vojna drama upANJE IN SLAVA ob 21. uri 13. n°vembra prem. amer. barv. ak-f!J- filma POVRATNI OGENJ ob '6 in 18. uri, amer. barv. sodna «rama OBTOŽENI ob 20. uri 14. [Jovembra amer. barv. akcij, film ^VRATNI OGENJ ob 16. in 18. j|JJ. amer. trda erot. OPOJNOST ?D 20. uri 15. novembra amer. S"^- akcij, film POVRATNI ^GENj ob 16. in 18. uri, amer. tr-°a erot. OPOJNOST ob 20. uri 16. i^vembra amer. barv. fant. kom. rjARRY |N HENDERSONOVI <Č bombažna predilnica in tkalnica i tržič DISKONTNA PRODAJA IZDELKOV BPT TRŽIČ POSTELJNINA — vezena, tiskana, beljena, in barvana NAMIZNE GARNITURE — prti, nadprti, servieti BRISAČE KUHINJSKE KRPE Prodaja poteka od srede 8. 11. 1989, dalje v nekdanjih skladiščnih prostorih delovne organizacije. Vhod je pri vratarnici, ki je pred mostom čez reko Bistrica, oziroma nasproti Tovarne Peko Tržič. Delovni čas vsak dan od 9. do 17. ure ob sobotah od 7. do 12. ure IZDELKI SO IZ KVALITETNIH BOMBAŽNIH TKANIN-IZKORISTITE UGODEN NAKUP IN NAS OBIŠČITE! KAR LAHKO STORIŠ DANES NE ODLAŠAJ NA JUTRI ! NORDMENDE mm Na voljo vam je TV sprejemnik po občutno nižji ceni! SPECTRA SL 72 barvni TV sprejemnik, stereo (2 x 40 W), Super Planar zaslon 72 cm, Black Matrix, daljinsko upravljanje, prilagojen za kabelski sprejemp tOZd globus Ijubliana l*Mlpwatiriti prodala UMtj8wi Trg rt nvolucip 1,061/219-107 i Lovtina, 82311 Hoč*. 092/004-697 Emont-Dotanlkt. Kldrićmvtrg 1, 066/22-395 SAVNA KLUB ZA GLOBUSOM tel: 21-927 VAS VABI V SAVNO, NA MASAŽO IN NA SONČENJE S S01ARIJEM VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA, OD 17. DO 22. URE. V TOREK SAMO ZA ŽENSKE PO SA VNI SE OB PRIJETNI GLASBI OSVEŽITE V BIFEJU. VABLJENI! J«* oblazinjenega pohištva B0 V SALONU POHIŠTVA ZLIT DETELJICA, VELIKA AKCIJSKA PRODAJA SEDEŽNIH GARNITUR PO UGODNIH CENAH Informacije - tel. 064-50-705 Odprto: ponedeljek - petek 8.30 - 19.00 ure sobota 8.00 - 13.00 ure KOLIČINA JE OMEJENA - POHITITE Petek, 10. novembra 1989 /OBVESTILA, OGLASI ~k 17. STRAN ®Q)miSKyj©IEnGLAS MALI OGLASI @ 27-960 cesta JLJll 6 APARATI STROJI Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 + 2). g 36-589_16492 Prodam VIDEOREKORDER fisher. jfr 622-252, po 15. uri_16496 Nov gospodinjski ŠIVALNI STROJ pfaff in VIDEOREKORDER toshi-ba, nujno prodam, g 25-650 16506 Prodam termoakulacijsko PEČ. Preddvor 30_ 16513 Zelo ugodno prodam nerabljen POMIVALNI STROJ candv. 9 23-157_16521 Prodam barvni TV, ekran 56 cm. g28-549_16533 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3,5 kW. U 77-490 16543 PEUGEOT -TALBOT UMSCHADEN • SERVIS • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • PRODAJA VOZIL CELOVEC, Tel.: 9943-463-33455 VČLKERMARKTERSTR 233 Turistično društvo Begunje na Gorenjskem daje v najem gostišče DRAGA. Vse informacije dobite v gostišču DRAGA ali po tel.: 73-870. Vi^oteKa VIKI & MARIAN TKALEC GASILSKA CESTA SI'.NICUR 'H (0o4> Viky VIN0TEKA PRIČNE S PRODAJO NAJKVALITETNEJŠIH SLOVENSKIH VIN V PETEK, 10.11.1989. NA ZALOGI SO TUDI DARILNI PAKETI, SADNI SOKOVI IN GAZIRANE PIJAČE. DO NOVEGA LETA VAM NUDIMO 5 % POPUST. VABLJENI STE NA PRODAJNO DEGUSTACIJO, KI BO VSAK DAN OD 16.-18. URE. VINOTEKA BO ODPRTA VSAK DAN OD 8. - 20. URE IN OB NEDELJAH OD 8.-13. URE. NOVO IZ ALPINE IZKORISTITE BOGATO IZBIRO NAJNOVEJŠIH MODELOV ŽENSKIH ČEVLJEV IZ JESENSKE KOLEKCIJE V RAZNIH BARVAH, OBLIKAH IN VELIKOSTIH PO KONKURENČNIH CENAH V PRODAJALNAH ALPINE V Radovljici ugodno prodam PEČ TVT - stadler, 30 kW. g 061 /332-019, dopoldne 16581 Prodam nerabljeno 25-tonsko ekscentrično STISKALNICO s poda-jalnikom in odvijalcem. Cena ugodna. g 44-687 16582 Prodam prenosni, dobro ohranjen črno-bel TV. g 27-608 16584 Prodam debelinski SKOBELNI STROJ, šir. 60 cm, moč motorja 5,5 kVV - litina, poravnalni SKOBELNI STROJ, šir. obdelave 50 cm, moč motorja 4 kW - litina in LINČIBILE CIRKULAR s frezarjem - železni voz, 2 motorja, moč 4 kW. Danilo Kastelic, Prevoje 134, Lukovica 16593 Ugodno prodam barvni TV El Niš. g 34-045_16627 Prodam PLETILNI stroj, PRALNI stroj in kombinirano PEČ za kopalnico. Volčič, Zupančičeva 12, Kranj _16632 Barvni TV gorenje "FINE LINE" 56, čisto nov - daljinsko voden, prodam za 1100 DEM, ter odlično ohranjen HLADILNIK z zamrzovalnikom, prodam za 200 DEM. Kranjska cesta 2, Šenčur (Kulturni dom - hišnik) ____16639 Poceni prodam ŠIVALNI STROJ veritas. 31. divizije 16, Kranj, ■g 23-613_16646 TV barvni RIZ telefunken, prodam. ■g 22-797_16659 Ugodno prodam 3 KW termoakumulacijsko PEČ. Rebolj, Valjavče-va 11, Kranj, popoldne 16666 Ugodno prodam barvni TV gorenje, ZX spectrum, VVALKMAN in GRAMOFON, g 51-024 16676 Poceni prodam rabljen barvni TV na daljinsko upravljanje, g 26-835 _16678 OFFSET ROTA PRINT A3, poceni prodam, g 70-262 16680 Prodam 3 leta star ŠTEDILNIK 2 + 2. Golnik 135, popoldne ali g 26-361 int.266, dopoldne 16707 Poceni prodam popolnoma nov barvni TV iskra, g 22-993 16708 Prodam dve barvni TV blaupunkt, staro 2 leti in fisher, staro 1 mesec. Informacije na g 631 -006 __16716 Poceni prodam 2 ŠTEDILNIKA gorenje, g 35-333_16723 Ugodno prodam PEČ za centralno kurjavo. Gašperin, Kovor 32, Tržič _16729 Prodam SINTESIZER POLI 800, klaviaturo HOHNER PK 250, KLAVIR električni RHODES YAMAHA PF 70, cena po dogovoru. Ogled v nedeljo od 11 do 14 ure. Trebušak, Milje 49, Šenčur 16739 Prodam črno belo TV, staro 2 leti. Preradovič, Ljubljanska 3, Kranj 16747 Ugodno prodam nov PRALNI STROJ TS 306 in barvni TV phil-lips, ekran 66 cm. g 39-154 16749 Prodam kopalniško PEČ feroterm OKB in trajno žarečo PEČ EMO- PIT. g 621-316_16754 Prodam TRAKTOR URSUS, 35 KM. g« 78-419 16776 inles 50 LETNA TRADICIJA, BELJAK, STEINVVEN-DERSTR. 15, Tel. 9943-4242-24826 ORIGINALNI NADOMESTNI DELI ZA VSE MODELE FORDOV TRENUTNO V RAZPRODAJI: ZIMSKE GUME SNEŽNE VERIGE AKUMULATORJI SMUČARSKI PRTLJAŽNIKI MOŽNA SO TUDI POPRAVILA VSEH VRST IN TAKOJŠNI SERVIS. ZELO UGODNE CENE. SANdRiNi PELZE CELOVEC V CENTRU Dr. AftTHUR — LEMISCH—PLATZ4 TEL.: 9943-463-511357 ŠE NIKOLI NISO BILI KRZNENI IZDELKI TAKO DRAGOCENI POLEG NAJNOVEJŠIH MODELOV KRZNENIH IN USNJENIH IZDELKOV VAM NUDIMO TUDI IZREDNE POPUSTE OB NAKUPU POSAMIČNIH PLAŠČEV IN J0PIČEV. POSTREŽBA V SLOVENŠČINI TRAKTORJE torpedo 6206 C, ter IMT 533, SAMONAKLADALKO SIP,17 kub.m. in SLAMOREZNICO ultra s puhalnikom in verigo, prodam. Sajovic, Srednja vas 55, Šen-čur _16775 Prodam trajno žarečo PEČ in ter-moakumulacijsko PEČ. Milje 26, Šenčur 16778 PIZZERI3A ,POB GRABOM' TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči Prodam nov ELEKTROMOTOR 3 kW, 20 % ceneje, in starejši vibracijski stroj do 12 mm. Zg. Duplje 80_16298 Prodam glasbeni center 2 x 50 W po ugodni ceni. _f 40-153 16390 Prodam glasbeni STOLP FISHER s kvalitetnim GRAMOFONOM SO-NY in ZVOČNIKOM MAGNAT (2x95 W) ter japonski AVTORA-DIO s kasetofonom in zvočnikoma (2x5 W) - Saje, Podbrezje 120[LOV STANE PLESTENJAK JAKA PLATIŠE 13 PLANINA 64000 KRANJ TEL.: 064-36-238 NUDIMO AVTODELE ZA VOZILA ZASTAVA 750, Z - 101, Z - 128, JUGO, Z - 126 P, LADA KAROSERIJE ZA ZASTAVA 101, JUGO, Z - 128 PRVE KVALITETE IN TOVARIŠKO OCENJENE SPREJEMAMO PLAČILA ZA NOVE AVTOMOBILE IZ PROGRAMA ZASTAVA V Kranju oddam v najem 3-sobno konfortno, opremljeno STANOVA-NJE. g 39-934_16699 Starejše STANOVANJE, 62 kvad.m., ugodno prodam. g 21-920_16726 V Kranju ali okolici, najraje na relaciji Kranj - Cerklje, najamem za določen čas STANOVANJE ali manjšo HIŠO. Šifra: ZAČETEK _16760 1-inpolsobno STANOVANJE, 52 kvad.m., konfortno, s centralno in toplo vodo v Celju, menjam za podobno ali starejše v Kranju. g-35-217_16773 V okolici Bleda ali Radovljice najamem SOBO ali GARSONJERO z lastnim vhodom. Šifra: OBRTNIK 16788 MARKETING AGENCIJA CLM BLED dipl. ing. BORUT KORDEŽ 64260 Bled Cesta v Megre 7/a Tel.: 064-78-356 VAM NUDI STROKOVNO POMOČ PRI PRODAJI IN NAKUPU HIŠ, STANOVANJ PARCEL, VIKENDOV IN KMETIJ NA GORENJSKEM. ZA NAŠE STRANKE OPRAVLJAMO, POLEG POSREDOVANJA INFORMACIJ, VSE STORITVE POTREBNE ZA NAKUP, PRODAJO TER PRAVNI PRENOS NEPREMIČNIN. VSI ZAINTERESIRANI ZA NAKUP ALI PRODAJO NEPREMIČNIN NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN OD 8. -12. URE. DO ELEKTRO GORENJSKA n. sol. o. TOZD Elektro Žirovnica Moste 2a Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge ELEKTROTEHNIKA - jaki tok za dela in naloge urejanja tehniške dokumentacije Pogoji: — Končana redna šola za elektrotehnika jaki tok in 2 leti delovnih izkušenj. S stanovanjem ne razpolagamo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov TOZD Elektro Žirovnica, Moste 2a, 64274 Žirovnica, v osmih dneh od dneva objave. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka objave. __ MAK TURISTIČNA AGENCIJA RADOVLJICA SMUČANJE ČEŠKA Hotel HORIZONT visoka B kategorija 1 polpenzionov, avtobus, tedenska vozovnica, cena poleta 294 DEM KANARSKI OTOKI - VEČNO POLETJE 10 dnevni paket 980 USD informacije, tel. 75412 od 8, -16. ure Funkberater BELJAK - CENTER VVIDMANNGASSE 41 Tel. 9943-424-26039 GRUnDIG GENERALNO ZASTOPSTVO VIDEO VS 500 VPS NA DALJINSKO UPRAVLJANJE 5825,-NETO TV T51 440, 51 cm DALJINSKO UPRAVLJANJE 5825.- NETO TV T63 346, 63 cm DALJINSKO UPRAVLJANJE + TELE-TEKST 8990.- NETO TV P50 342, 50 cm DALJINSKO UPRAVLJANJE + ANTENA 6660.- NETO TE CENE VELJAJO SAMO S TEM OGLASOM!!! SUBARU TREFF RAZPRODAJA JUSTY 145 x 12 - 900 Ats neto LEONE 175 x 70 x 13 - 1225 Ats neto LEONE 155 x 13 - 1100 Ats Roaentalerstrasse 48 Celovec, tal. 9943-463-811746 Prodam APN 6, letnik december 1984. g 37-216_16443 Prodam JUGO 55, 5 prestav, letnik september 1988, rdeče barve. g 33-058, popoldne_16488 Prodam R 4, letnik 1978, Dolenčeva pot 9, Kranj - Mlaka 16489 DIANO, letnik 1977, odlično ohra-njena, prodam, ©21-144, int. 39, dopoldne 16494 Prodam GOLF GL, letnik 1982. An-dreja Vilfan, Cankarjeva 26, Rado-vljica_16495 Prodam Z 750, letnik 1978, registrirana do marca 1990. Zvonko Smid, Racovnik 28, Železniki, g 66-929 __ 16497 Prodam R 4 TLS, letnik 1979. g 45-044 1 6499 Poceni prodam R 12, letnik 1974, registriran do januarja 1990. Peter-nelj, Podbrezje 32, Duplje 16500 126 P^ letnik 1979, prodam. g 74-205_16505 Nujno prodam Z 101, letnik 1980. Informacije na g 77-583, int. 19, dopoldne 16507 Prodam JUGO koral 45, letnik 1988, rdeče barve. Šmartno 34, Cerklje_16509 Poceni prodam R 30 in R 12. Kerč, Predoslje 120, Kranj, g 39-569, popoldne_ 16511 Prodam JUGO koral 55, letnik 1989, rdeče barve in TRAKTOR torpedo, 45 KS, letnik 1985, 500 obratovalnih ur. Pot na Vovke 2, Cerklje_ 16514 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Dvorje 87, Cerklje «■42-115_16515 Z 750, obnovljena, motor še v garanciji, prodam. Cena po dogovoru. Robert Košir, Bokalova 6, Jesenice_ 16518 Prodam Z 101 mediteran 1300, dvojna vrata, letnik december 1979. g 58-323, po 14. uri 16519 Ugodno prodam Z 126 P, letnik 1987, registrirana za celo leto. Ra-do, Tomšičeva 19, Kranj 16520 Prodam R 4, letnik 1983, registriran do septembra 1990. Informaci- je na g 51 -096_16522 Prodam JUGO 45 AX, letnik september 1987, prevoženih 17.000 km, dodatno zaščiten. Cena 6.400 DEM, g 34-053, po 16. uri 16523 Prodam Z 101 B, letnik 1979. Cena ugodna. Borut Košir, Zg. Bitnje 126, Žabnica, g 21 -964, dopoldne _16525 DIANO 6, letnik 1980, zadaj zalotena, vozna, prodam celo ali po delih. Rajko Ralič, Kropa 3/a 16526 Prodam italijansko dirkalno KOLO legnano, štev. 58. g 69-162 16527 Prodam JETTO, bencin, letnik maj 1987, 49.000 km, v odličnem stanju. Zdenko Cund, Boh. Bela 94 _16531 Prodam R 4, rdeče barve, letnik 1987, 30.000 km. g 25-776 16534 Prodam osebni avto FIAT 850 spe-cial za rezervne dele. Informacije na g 85-525, po 20. uri 16535 Prodam VW hrošč, letnik 1974. g 46-227, od 14. ure dalje 16536 Ugodno prodam JUGO 1.1 GX, le-tnik 1987. Mihelič, C. 1. maja 67, Kranj_16538 Prodam FORD ESCORT L, letnik 1982. Agrež, ©74-168 ali 74-600, dopoldne 16539 Prodam dobro ohranjen CITROEN GS 1.3 super, letnik 1979, prevože-nih 68.000 km. _? 77-510 16541 Prodam VISO club, letnik 1982, ohranjena, prevoženih 58.000 km. g 68-293 16542 Prodam TAM 110, T 10, letnik 1976. g 66-205_16545 TAM 2001, prodam. Lahovče 47, Cerklje___16547 Prodam R 4, letnik 1976. g 34-457 _16548 Prodam JUGO 55 A, letnik 1987 in FIAT 126 P, letnik 1976. ® 48-080, od 10. ure dalje 16552 7 cmmm&GUVs 18. STRAN Petek, 10. novembra 1989 VELIKA IZBIRA IN ZELO UGODNE CENE AUTOERSATZTEILE UNTERL0IBL41 TEL.:9943-4227-4204 (PETNAJST KM OD LJUBELJA, NA LEVI STRANI OB GLAVNI CESTI V SMERI PROTI CELOVCU) • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA • KAROSERIJSKI DELI • SERVISNI DELI • NADOMESTNI DELI ZA MOTOR • DODATNA OPREMA FILTRI ZAVORNE OBLOGE AVTOBATERIJA IZPUŠNE CEVI AVTO HI-FI BRISALCI ZVOČNIKI ZAŠČITA IN PREPROGE NEGA PREVLEKE AVTOMOBILA NAROČILA TUDI PO TELEFONU. EKSPRESNA DOBAVA. POSTREŽBA V SLOVENŠČINI Prodam Z 101, konfort, letnik 1981, garažirana. Jože Bohinc, Pod slemenom 6, Križe, © 57-460 16553 Ugodno prodam zelo ohranjen VW derbv S, letnik 1979. Stanič, Gradnikova 101, Radovljica 16554 JUGO 1.1 GX, letnik 1987, registri-ran do 11. 11. 1990, prodam. Pod-bevšek, M. Pijade 7, Kranj 16555 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1979, registrirana do septembra 1990. ©35-404_16556 Prodam Z 750, letnik 1985, registrirana do junija 1990, zelo ohranjena. ©85-556_16557 Prodam Z 101 GTL, letnik avgust 1986. Cena 6.000 DEM. Jezerska c. 11, Kranj_16561 Prodam Z 750, letnik 1980, registrirana do junija 1990. Bratina, Britof 18, Kranj_16562 Za Ami 8 poceni prodam nova zadnja BLATNIKA in STEBRIČKE. ©23-491, zvečer 16563 Prodam NISSAN micra, 1986. ©38-590 letnik 16564 Prodam Z 750 SC, letnik 1981. ©74-451_16566 Prodam R 4 GTL, letnik 1982, 29.000 km. Peter Potočnik, Sv. Duh 74, Škofja Loka, © 633-689 16567 Prodam KAMION Z 645, letnik 1981, prevoženih 107.000 km. Zupan, Trboje 70, Kranj 16570 Prodam generalno obnovljeno Z 101, letnik 1979. ©70-549 16574 Ugodno prodam VW 1200 J, letnik 1975. ©73-064_16575 Prodam športno ŠKODO, letnik 1978, registrirana do julija 1990. Sr. vas 44, Šenčur 16576 Ugodno prodam LADO 1200 S, le-tnik 1987, registrirana do avgusta 1990. Ogled od 16. ure dalje. Robida, Seljakovo nas. 1, Kranj - Stra-žišče_16578 Nujno prodam ASCONO 16 in Z 101. ©28-564_16585 Prodam Z 101 GTL, 1. registracija maja 1988. Cena 6.700 DEM v dinarski protivrednosti. Polde Lebar, Prešernova 5, Radovljica 16586 Prodam FORD TAUNUS coupe 1600, letnik 1971, registriran do 18. 7. 1990. Cena 2.900 DEM. © 74-205_16587 Prodam Z 750 LE. © 45-233 16590 B0SCH - AVTOELEKTRIKAR MUNCH CELOVEC,LASTENSTR.21 TEL.: 9943-463-31593 (PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI) ELEKTRONIKA V AVTU POPRAVILO, PRODAJA IN MONTAŽA VSEH AVTOMOBILSKIH -ELEKTRIČNIH DELOV. BOSCH DELI!!! • ŠTARTERJI • ALERNATORJI • RAZDELILCI • BATERIJE • TAXIMETRI • KINZLE - PISAČI WEBAST0 - GRETJE NA MESTU Prodam JUGO skala, letnik januar 1989 ali zamenjam za Golf. Povš-nar, Temniška 19, Naklo 16591 Prodam 126 P, letnik junij 1981, re-gistriran do julija 1990 in 126 P, letnik 1980, še registriran, celega ali po delih. Aščič, Dvorska vas 36/a, Begunje_16592 Prodam 126 P, letnik 1987, registri-ran do aprila 1990. Zidoven, Begu-nje 102/a_16599 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1985, registriran celo leto. Gore-njesavska 58, Kranj_16602 Prodam JUGO koral 55, dobava v novembru. ©73-944, popoldne _16603 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Bubulj, Zupančičeva 33, Kranj __16605 Prodam Z 126 P, letnik 1982. Štu-lar, ©42-608_16606 Prodam ALFO 33 1,5 TI, letnik 1987. ©28-904_16607 Prodam KOMBI MARCEDES, registriran. Hafner Milan, Srednje Bitnje 59, Žabnica 16608 GOLF JGLD, letnik december 1984, registriran do septembra 1990, prodam. Rozman Bojan, Črnivec 25/a, Brezje 16612 Prodam MOTOR. ©57-962 16613 Prodam Z © 79-445 750, letnik 1982. 16614 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. © 70-489_16615 Prodam CITROEN GS. Cena po dogovoru. ©37-170_16616 Prodam KADET sunbeam, letnik 1974, registriran do marca 1990. Gorgiev Branko, Jaka Platiše 7, Kranj_16618 Prodam LADO samara, staro 13 mesecev. Hrastje 199, Kranj 16619 Prodam IMV kombi, letnik 1981, obnovljen. © 39-809_16623 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983, registriran do septembra 1990. © 631 -266, po 14,30 uri 16624 Prodam Z 101 confort, letnik 1980. Gosar, Cesta 4. julija 19, Tržič _16625 LADO karavan, letnik 1984, prodam. Klančar, Cesta Lmaja 59 (hišnik), Kranj_16626 Z 750, letnik 1974, v voznem stanju, prodam. ©39-440, dopoldan od 8 do 14 ure 16631 Prodam R ©21-215 4 TL, letnik 1983. 16633 Nujno prodam Z 128, letnik 1986. ©39-249 16636 Prodam Z 128 ©633-016 letnik 1985/12. 16638 Prodam GOLF diesel, letnik 1985, za 10.000 DEM. Peterčič Justina, Golnik 46_16640 Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1985. Sušnik, Hotemaže 89, Preddvor, © 45-551 16641 OPEL KADET, letnik 1982, registri-ran za celo leto, v zelo dobrem stanju, prodam za 2.500 DEM oziroma protivrednost. © 74-224 16644 1987. 16647 128, letnik Prodam Z © 631-238 Ugodno prodam HROŠČA, letnik 1975. ©622-143_16649 Prodam Z 850, letnik 1984, registriran do septembra 1990. ©33-557 16650 E3 NISSAN SMSCHNIG • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA • NOVA IN RABLJENA V07ILA CELOVEC, LASTENSTRASSE 56. T«l. 0943-463-33114 IZVOZNE CENE TUDI PRI AVTOMOBILIH GOVORIMO SLOVENSKO BELJAK, KARAWANKENWEG 58, Tal. 0043-4243-33112 Prodam Z 101, september 1985, v račun vzamem Z 750. Milje 26, Šenčur 16655 Ugodno prodam 126 P in SAP 99, oba starejša letnika, v voznem stanju in registrirana. ©83-761 16660 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, cena po dogovoru. Dukič, Bokalo-va 2, Jesenice 16662 Prodam 126 ©24-814 letnik 1985. 16664 Prodam dve Z 750. © 79-531 16668 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980, registriran do oktobra 1990. Novi svet 10, Škofja Loka 16671 Oddam vrstni red za Z 128, dobava november. © 21 -258, popoldan _16672 Z JUGO 1,1 GX, letnik oktober 1987, registriran za eno leto, prodam. Avto je zelo lepo ohranjen in redno servisiran. Cena 6.500 DEM oziroma protivrednost. © 74-224 _16673 Prodam JUGO 55, letnik september 1988, rdeče barve. ©33-058, popoldan 16675 Prodam R 4 GTL, star dve leti. ©70-262_16679 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, garažiran, lepo ohranjen. Jagodic, Spodnje Duplje 102_16682 Prodam Z 101, letnik 1979. Srednja Bela 33, Preddvor_16683 Prodam Z 750, letnik 1984, dobro ohranjen, 54.000 km. Petraš, Trg svobode 26, Tržič 16684 Prodam JUGO 45/a, oktober 1986, prevoženo 30.000 km. © 79-488 __16685 GOLF, letnik 1981, prodam. Informacije na naslov: Rožič Miloš, Cesta komandanta Staneta 20, Medvode_16686 Prodam Z 101 confort, letnik 1982. Šolar, Struževo 2/c, Kranj 16687 Prodam R 11 diesel, letnik 1985. © 34-889_16689 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. © 620-424_16690 Prodam R 4, letnik 1978. Bokal Mateja, Zminec 60, Škofja Loka 16691 Nujno prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1979. Voglje 58, Šenčur _16694 LADO NIVO, letnik december 1987, dodatno opremljen, ugodno prodam. Šuceva 5, Kranj, komu-nalna cona, ©26-849_16695 Ugodno prodam JUGO 45 AX, le-tnik 1988. Kalan, Kurirska pot 33/a, Kranj - Primskovo, © 26-642 16696 Prodam Z 128, letnik marec 1982. © 620-030_16697 Prodam R 9, letnik 1982. © 79-983 _16700 JUGO 45 AX, oktober 1987, prodam. ©50-284 do 13 ure, ©57-512, po 15 uri_16703 Prodam Z 750, letnik 1982, registriran. Cena 1500 DEM.Jordanov, Gubčeva 5, Radovljica 16709 Prodam Z 101, letnik 1981, registrirana do septembra 1990. Sušnik, Spodnja Besnica 160, po 14 uri _16712 Prodam LADO 1500, letnik 1977, registriran do septembra 1990. ©27-297_16713 Prodam Z 101, letnik 1976. © 39-890_16714 JUGO 45 koral, star 3 mesece, ugodno prodam. ©50-624, od 14 do 21 ure_16715 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1977. Zore, Brezje 60_16718 Prodam Z 101, letnik 1979, registri-rano do 21 7.1990. Zlato polje 6, Kranj_16721 Prodam AUDI 80, letnik 1976, registriran do oktobra 1990. © 57-123 _16724 Prodam ohranjeno LADO, letnik 1979, prva registracija 1980. Ga špar, ©36-114_16732 FIAT 127, letnik 1982, prodam. Pipan, V.VIahoviča 10, Kranj 16734 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. ©78-160_16737 Ugodno prodam karamboliran GOLF JX, letnik 1979, celega ali po delih. Informacije na © 23-294 ali ©70-009, po 17 uri_16741 Prodam 126 P, letnik december 1985. ©38-581 16742 AVTO DELI S E R EINIG NA SUDRINGU - AVTOMOBILSKO POKOPALIŠČE, DVORIŠČE ZADAJ. TEL: 9943-463-31338 RABLJENI DELI PO IZREDNIH CENAH ZA: GOLF, VW HROŠČ, RENAULT 18, KATRCA, BMW-3, C-KADETT, MERCEDES 206, 207, 307 IN VELIKO DRUGIH..... Prodam R 4 GTL, letnik 1983. Novak Metka, Kropa 50/a 16743 Prodam CITROEN GS, letnik 1976. ©28-719_16746 Prodam R 4, letnik 1979, registriran do septembra 1990. © 28-973 _16750 Prodam JUGO 45A, star 3 leta, prevoženih 13.000 km, kot nov, cena po dogovoru. ©44-617, popoldne_16751 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1981 in mešana DRVA. Spod- nje Bitnje 31, Mlinar_16752 Prodam VISO RE 11, letnik 1985, prevoženih 35.000 km, registriran do novembra 1990. © 52-001 _16756 Prodam 126 P, letnik 1982. Ključa-nin, Cesta železarjev 13, Jesenice _16757 Prodam GOLF, letnik 1981, prvi lastnik, 58.000 km. Vidmar, Novi svet 6, Škofja Loka, © 620-567 _16764 Prodam avto JETTO, letnik 1982. ©79-448 16765 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, dobro ohranjena. Cena po dogo-voru. ©631-600_16767 Prodam R 4 GTL nov, neregistriran. Kuraltova 8, Šenčur, ©41-132 _16768 Prodam OPEL kadet, letnik 1979. Mrak, Zabreznica 3/a, Žirovnica _16772 Prodam Z 126 P, letnik 1979. ©46-702_16774 Prodam dobro ohranjen motor BT 50. Gračner, Gorenjska 38, Bled _16777 Poceni prodam Z 101, letnik 1977, registrirano do avgusta 1990. © 57-687_16782 Prodam R 30, neregistriran z motorjem in nov JUGO 55 koral. ©73-852_16783 Prodam osebni avto Z 101 GT, letnik 1985. Bajt Zgornje Bitnje 182 (pri puškami), Žabnica 16785 Prodam IMV kombi, letnik 1977. © 37-043, popoldne 16787 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto (keson 127x190 cm) s trojnim vzmetenjem in 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA r rabljenimi GUMAMI BEST 155/13 - Saje, Podbrezje 120© 70-059 HITACHI STEREO-RADIORECOROER TRK 640, 10 W NETO 770,- TRK 530, 60 W NETO 1890,- HIFI-KENDA, CELOVEC Bahnhotslr. 38 a. Tel 9943-463-57254 nama NA ODDELKU POSEBNIH PRODAJ VAM TA TEDEN PRIPOROČAMO NAKUP: -ŽENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH SMUČARSKIH ROKAVIC ■OTROŠKIH HLAČ - OTROŠKIH GUMIJASTIH ŠKORNJEV IN ■ OTROŠKIH ČEVLJEV ZA PO SMUČANJU VSE P0ZEL0 UGODNIH CENAH! VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA INF0-STAN Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiš, parcel, vikendov, lokalov. Tel. (061) 443—242, od 8. do 14. ure, v soboto od 10. do 12. ure. ŽIVALI ZAPOSLITVE Kava bar Cokla v Tržiču honorarno zaposli dve dekleti za STREŽBO v gostinskem lokalu. Informacije na ©50-109_ 16229 "AMC" - TU vas vabi k sodelova-nju. ©34-401_16493 Hišni sveti zasebniki! Potrebuje honorarne ČISTILKE. © 39-805 _16565 Zaposlim KOVINARJA in TOR-BARJA. Teršek, Olševek 30/a, Preddvor 16573 Iščemo ČISTILKO za čiščenje pi-sarn in stanovanja. ©34-347 _16577 Zaposlim prikupno dekle za STREŽBO v kavarni ali nočnem baru. Kalimero klub, © 52-080 _16595 Honorarno zaposlim KV STRU-GARJA na Jesenicah. © 77-420 _16621 Pizzerija pod gradom v Tržiču honorarno zaposli dekle za strežbo pizz. © 52-055 ali © 50-348 16634 Pizzerija pod gradom v Tržiču, honorarno zaposli fanta za peko pizz. Možnost priučitve. ©52-055 ali ©50-348_16635 Iščem delo na domu - sestavlja- nje.© 77-025_16651 Če ste resni, imate dovolj časa, ter željo po zaslužku! © 632-354 _16653 Sprejmem serijsko ŠIVASNJE ali šivanje modelov na dom. Šifra: Šl-VIUA_16705 VARSTVO za 18-mesečnega otroka, do februarja 1990, iščem. © 79-835_16719 Če imate dovolj prostega časa ali ste brez službe, se javite za POTNIKA DZS. Tedenska izplačilo provizije. © 75-954 16755 HS Šorlijeva 11, išče čistilko za skupne prostore. © 27-612 16779 Iščemo delavko za precizno delo. Nastop dela 1.12.1989. Graverstvo Fon, Alpska 39, Lesce 16789 Redno zaposlimo dve dekleti za strežbo v dnevnem in nočnem baru.© 064-40-138 Oddam PSIČKE, črne, mešance s pudljem. © 73-449_16411 Zamenjam jalovo KRAVO za brejo. ©66-246_16502 Prodam mlado brejo KRAVO ali zamenjam za jalovo. Podbrezje 67, Duplje_16529 Prodam mlado KRAVO, dobra mlekarica, v 8. mesecu brejosti. Zvirče 5, Tržič, © 57-332 16532 Prodam več črno-belih BIKCEV, starih 1 teden. Zore, Zg. Pirniče 116, Medvode_16537 Prodam KOZO, dobra mlekarica in 1 leto staro TELICO frizijko. Novak, Štrukljeva 2, Radovljica 16544 Dva PRAŠIČA, težka po 200 kg, domača, prodam. Lahovče 47, Cerklje_16546 Prodam PRAŠIČKE, težke od 25 do 30 kg. Anton Verbič, Sp. Brnik 15, Cerklje_ 16550 TELICO zamenjam za BIKA. Ogled v soboto in nedeljo. Tatinec 3, Preddvor 16559 Prodam BIKCA simentalca, težke-ga250 kg. ©42-471_16569 Prodam 10 dni starega BIKCA. © 46-022_ 16579 Zelo lepega KOZLA, 110 cm, 100 kg, srnaste pasme, prodam. Boris Noč, Kočna 38, BI. Dobrava 16588 Prodam TELICO, v 9. mesecu brejosti. Zdravko Globočnik, Voglje, Letališka 20, Šenčur 16594 Prodam TELICO v devetem mesecu brejosti in 10 dni starega BIKCA (črno beli). Praprotna polica 24, Cerklje_16601 Prodam teden dni starega BIKCA in KRAVO frizijko po teletu. © 74-076_16609 Prodam brejo KOBILO lipicanko z rodovnikom, staro 6 let. © 37-382 _16622 Prodam eno leto stare KOKOŠI za nadaljno rejo ali zakol. Bajt Miro, Snakovška 37, Križe 16630 Prodam 20 - 180 kilogramov težke PRAŠIČE. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 16670 Prodam od 30 - 150 kilogramov težke PRAŠIČE. Posavec 123, Pod-nart, ©70-379_16693 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Vrtnik, Lahovče 27, Cerklje 16710 Prodam KRAVO, ki bo šestič čez 2 meseca telila in TRAKTOR FEND, 25 konjskih moči. ©51-069 16722 Prodam 4 mesece starega KODRA. ©85-430_16727 Prodam polovico BIKA, Naslov v oglasnem oddelku. 16736 Prodam breje OVCE in OVCE z mladiči. Markič, Strahinj 75, Na- klo, ©48-551_16738 Prodam 6 tednov starega BIKCA za nadaljno rejo ali zakol. Voglje 52/a, Šenčur 16759 Prodam PRAŠIČE težke 30 kg. Struževo3 A 16761 Mlado jalovo KRAVO, prodam ali zamenjam za brejo. Ušlakar, Breg ob Kokri 14, Preddvor 16781 POSESTI V najem oddam BOKS v garažni hiši. Radovljica, © 74-950 16560 Za mirno obrt ali biro, 3 km iz Kranja, oddam v najem PROSTOR 20-30 kvad.m. Naslov v oglasnem oddelku._16657 GARAŽO na Zlatem polju prodam ali zamenjam za Planino. © 35-876 __ 16730 STANOVANJSKO HIŠO z vrtorrTin gospodarskim poslopjem, skupaj 1.100 kvad.m., takoj vseljivo v središču Jesenic, prodam. Informacije v večernih urah na © 74-693 16786 HIŠO VŠKOFJI LOKI PRODAM Ponudbe pod šifro »GOTOVINA« PRIREDITVE PLESNI KLUB Kranj, Delavski dom Kranj, vas vabi v tečaje družabnih plesov, aerobike in male plesne šole za otroke. Naučili se boste tudi hit ples "LAMBADA". Informacije po © 37-949, dopoldne 16628 RAZNO PRODAM Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in posteljnino in ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Plut, Cankarje- va 8, Radovljica_^650J Ugodno prodam BMW, letnik 1980 in barvni TV grundig, star 6 mese- cev. © 40-262__16624 Prodam CISTERNO za olje in Z 101 1.1, letnik 1987. ©46-221 1652» Prodam VW 1200, letnik 1973, registriran in sintisizer sielcruise- © 85-443___1659/ Ugodno prodam nov otroški VOZIČEK in belo, dolgo, poročno OBLEKO s klobučkom - uvoz. ©22-169, dopoldan 1660; Prodam novo kmečko PEČ in klasi čni hrasto PARKET. Lokar, Šuceva 3, Kranj_ J66JJ. Prodam betonsko ŽELEZO, profil 8 in 10 cm, za polovično ceno 'nJ^' moakumulacijsko PEČ, 4 KV*. © 33-343__18?** Prodam še dobro ohranjeno staro OSTREŠJE 8x11 m in OPEKO sp|-čak, ter KUPERBUSCH in kombiniran ŠTEDILNIK (2 elektrika 4* plin). ©631-614__J666J Prodam suhe smrekove DESKE, 25 mm in 50 mm, ter dve KRAVI si-mentalki, breji 7 mesecev. © 80-063_ .Ji6--- Barvni TV in govejo KOŽO~pr°: dam. ©36-525__1669» Prodam TRAKTOR Deutz 4006 i" suhe smrekove PLOHE. Voglje oi, Šenčur 16702 Ugodno prodam rezervne de,eKfl? Z 750, aluminijasto PLOČEVIN^ 0,8, klavirsko HARMONIKO, 4 RADIATORJE in KLAVIR. © 23-339 ^ ^ Poceni prodam lepo ohranjena zimska nosečniška OBLAČILA za žensko manjše postave in skoraj nova uvožena otroška zimska PAJACA roza barve za starost 1/^ leta in 2 leti. © 633-450 Prodam temnordeče viseč6 gorenjske NAGELJNE. Golniska Kokrica, Kranj___Jb/£, Petek, 10. novembra 1989 4 MALI OGLASI, OSMRTNICE 19. STRAN GLAS Prodam dobro ohranjen AMI 8, letnik 1974, po generalni in usnjeno sedežno GARNITURO delfin, ter novo PEČ lokaterm. Gabud, Sorska 24, Drulovka _16733 Prodam diatonično HARMONIKO CFB in MOPED APN 4. Suha 44, K____j__16748 Prodam KAVČ, FOTELJE, otroško POSTELJICO in nove GUME tray- aL© 25-578_16758 Ugodno prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje in novo litoželezno KOPALNO KAD. Ručigajeva 17, K__>nj_16769 Prodam plastično CISTERNO za kurilno olje, 2500 litrov in pašno TELICO, iz A kontrole, brejo 7 mesecev, črno belo. Roblek, Bašelj 20, Preddvor, © 45-336 16784 STAN.OPREMA Prodam 2 JOGIJA meblo, KAVČ in novo pomivalno KORITO s pipo. jfr25 919, po 17. uri_16530 Zaradi selitve prodam SPALNICO, kombinirano OMARO za dnevno sobo, veliko okroglo raztegljivo MIZO, kuhinjske ELEMENTE, PRE-f_ROGE in ostalo. ©33-141 16568 Prodam SPALNICO. Popovič, Trg "'voli 8, Planina III, Kranj, _fr39-902_ 16637 Ugodno prodam ohranjeno starejšo SPALNICO oreh in nov 80 litrski električni BOJLER. Begunje 45 ________16692 Prodam zakonsko POSTELJO meblo z dvojnim vzmetenjem. Informacije na © 68-566 16720 GRADBENI MATERIAL Prodam LADIJSKI POD, I. kvalite-ja_© 632-301 _16490 Prodam 1 kub. m. DESK za betonski opaž in 30 kvad. m. smrekove-9j_NAPUŠČA. ©66-797 16504 DIMNIK KIP, brez zračnikov, premera 20 cm, ugodno prodam. Ga-_j__ka 23, Šenčur_16551 Nova OKNA, raznih dimenzij, 30 odstotkov ceneje in 1 kub. m. MARMORJA za venecijanski tlak. Prodam. Alojza Travna 13, Jeseni-gg^Javornik_16571 40 odstotkov ceneje prodam jubo-_n KIT, TLAKOLIN, DRVOCID in kombi PLOŠČE, deb. 3 cm. _f_37-949, zjutraj_16580 Prodam nova GARAŽNA VRATA, vhodna VRATA in 2 OKNI s polk- nom. ©631-568_16596 Poceni" prodam rostfrei ter titan-°jnk ŽLEBOVE. © 27-200 16598 Prodam VRATNA KRILA naravni "rast, širine 75 cm(2 komada leve ,n 1 komad desne). Jenko, Mačko- _g_naselje 28, Šenčur_16600 OKNO 120x80, prodam. Šubic, Su-§ka 41, Škofja Loka, © 631 -600 ____16610 ^odam 1 kub.m. hrastovih PLO-IjOV- © 74-565, zvečer 16654 Prodam ŠPIROVCE in "GLAJTNE", !fr PUNTE in BANKINE. Urbane gjaž, Podbrezje 233, Duplje 16661 Prodam 2000 kosov modularne OPEKE. © 80-380_16701 Prodam smrekove OBLOGE, širina 7 cm, debelina 1,5 cm. © 79-087 ______16725 Poceni oddam cca 1500 kom. sta [ega ZIDAKA, nekaj MODULARNA betonskih BLOKOV 19 cm in fOTRESNIKOV. Vprašajte v soboto ali nedeljo. Ogrin, Tupaliče 34, !j__ddvor, ©45-410 16745 ^zgubljeno 1.11. sem na pokopališču pri ^v Lenartu izgubila zlato priponko v obliki lista. Poštenega najditelja Prosimo, da jo vrne proti nagradi. $64-236 16753 KUPIM K"Pim MOTOR za Fiat 126 P, v do-orem stanju. © 25-009, popoldne _____ 16498 Kup Planini. 16629 *m GARAŽO _jj_38-044 KuPim Z 750. Pogačnik, Zvirče J__M>žič, © 57-848_16645 Kupim BIKCA simentalca, starega ;_{__ni. ©632-233 16652 tOKALI [^em LOKAL za mirno obrt na re-ac'Ji Selca - Železniki. Naslov v °9lasnem oddelku. 16717 OBVESTILA j^^TE: žaluzije, lamelne zavese Parket, naročite na © 75-610 --- 15717 POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na ©39-886, od 9. do 16. ure. Se priporočamo! 15931 ELEKTROINSTALACIJO vam izde-la ali obnovi Jože Benedičič, Pre-zrenje 22, Podnart, © 70-482 _16269 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE v vseh barvah in izvedbah, naročite pri: ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šen-čur, ©061/50-720_16471 Cenjene stranke obveščam, da imam še nekaj prostih kapacitet za TISKANJE s tampo tiskom. In-formacije na ©27-952 16512 Preklicujem dijaško letno VOZOVNICO na ime Mojca Bijol, roj. 18. 8. 1974, stanujoča Podhom 11/a, Zg. Gorje. Vozovnica velja za relacijo Podhom - Radovljica - Pod-hom._16583 Obrtnik vam nudi vse vrste otroških VOZIČKOV v kombinacijah, LEŽALNIKE za dojenčke, STOLČ KE za hranjenje otroka in AVTO-SEDEŽE. Informacije na Betonova 13, Kranj - Kokrica, © 27-020 _16669 V Vogljah v nedeljo 12.11.1989 ob 17 uri nastopa skupina UNION TE-AM._16704 Kromaste snegolovilce izdelujemo in montiramo, hitro in poceni. ©28-414_16731 VODOVODNE INSTALACIJE na hiši (nove, popravila), vam naredim hitro in po konkurenčnih cenah. ©28-427_16740 Imam proste kapacitete za C02, avtogeno in električno varjenje. Ropret, ©25-071 int.29 16780 Uspešno instruiram MATEMATIKO in FIZIKO za osnovne in srednje šole. © 24-607 16658 Prodam 10 kub.m. bukovih DRV. Ferjan, Moste 50, Žirovnica, ©80-228 16665 Prodam turne VEZI. © 78-622 16681 Prodam ©42-561 macesnove HLODE. 16688 Prodam suha bukova DRVA. Možna dostava na dom. ©40-585 _16763 Prodam SURF imgrad, star eno leto. ©74-916_16766 Prodam 10 m suhih trdih DRV. Zgornja Bela 37, Preddvor 16770 Prodam semenski KROMPIR igor. Kogovšek, Retnje 46, Vodice 16771 Prodam krmilni in jedilni KROMPIR igor. Srednja vas 51, Šenčur _16706 Po nizki ceni prodam nov smučarski KOMBINIZON Goretex, št. 52. Pangre, Krtina 70, Dob pri Domžalah_16728 Jadralno PADALO ASTER-X, ugodno prodam. ©27-204 16735 Na zalogi imam več sort MEDU. Bogataj Franc, Zgornje Bitnje 261 (za Strahinjcem), Žabnica 16762 POPRAVEK Pri zahvali ob smrti MARIJE JARC je bila pomotoma izpuščena beseda sestra MARIJA JARC. Za napako se vsem prizadetim iskreno opravičujemo. Uredništvo V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stric, brat in svak HUSEIN HASANAGIČ-Brkan Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, in mu prižigate sveče in nosite rože na njegov prerani grob, hvala. Žalujoči: žena Ana, hčerki Zlata, Anđelka, zet Arif in ostalo sorodstvo OSTALO Prodam suha bukova DRVA. Šmartno 29, Cerklje, © 42-830 _16491 UNIKATNE TAPISERIJE, kolekcija Geometrijski Tarot - velike Arkane, prodam. ©26-249_16517 Prodam ZLATO za zobe. © 74-168 _16540 Električne ORGLE eko super tiger 61, z ritmično spremljavo, prodam za 1.800 DEM v dinarski protivrednosti. © 38-214_16549 Prodam žensko gorenjsko narodno NOŠO, kompletno, štev. 40 do 42. Lavrič, Koritenska 1, Bled _16558 Prodam semenski KROMPIR desi-re. Spodnji Brnik 33, Cerklje 16611 Prodam ZELJE v glavah in rdeč KORENČEK. Škofjeloška 33, Kranj _16620 Prodam ZELJE v glavah. Dežman, Lahovče 61, Cerklje_16642 Ugodno prodam BILJARD. ©45-260_16648 Instruiram ANGLEŠČINO za osno-srednje šole. Mali, ZAHVALA Težka bolezen je v hladnem jesenskem jutru nenadoma zaprla knjigo življenja naše drage žene, mame, sestre, tete in babice MARIJE SAJOVIC Jerdanove mame iz Orehovelj Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, prinašali cvetje in jo pospremili v njen prerani grob. Iskrena hvala dr. Udirju za zdravljenje, dobrim sosedom za njihovo požrtvovalnost in pomoč, pevcem za zapete žalostinke in sodelovanje pri pogrebni maši, g. župniku Kokalju za lepo opravljen pogrebni obred in besede tolažbe in govorniku za lepe misli ob odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin in ji poklonili lepo misel. VSI, KI ZA NJO ŽALUJEMO Orehov I je. Kokrica, novembra 1989 ZAHVALA Ob boleči prezgodnji izgubi našega dragega ALBINA BRADAŠKA-iBija se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja in podarjeno cvetje. VSI NJEGOVI vne in ©25-414 16656 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre MARICE __ DOLENC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, tovarni I BI in Iskri — Terminali, za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi bolnišnici Golnik, g. župniku in pevcem za zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala. ŽALUJOČI: Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše tete in svakinje ALOJZIJE MIHELIČ roj. 1905 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter OOS Gorenjske predilnice za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za oskrbovanje v Bolnišnici Jesenice in Domu upokojencev dr. Franceta Berglja na Jesenicah, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Šk. Loka, 25. oktobra 1989 ZAHVALA V 87. letu starosti je nenadoma umrla naša ljuba mama, babica in prababica KATARINA NARDONI roj. Čadež Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice Golnik, zdravnici Magdi Stražar za njeno skrb pri zdravljenju na domu, pevcem za zapete žalostinke in organizaciji ZB za govor in venec. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica FRANCA POGAČNIKA iz Sp. Besnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in vsem, ki ste ga imeli radi. VSI NJEGOVI ZAHVALA Zašelesteli so gozdovi in padel je močan hrast, umolknila je pesem, utihnil je pevec; Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA KOBALA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in poslana sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se družinskemu zdravniku dr. Bajžlju, dr. Riku ter sestram odd. 300 bolnišnice Golnik, ki so mu lajšali bolezen. Hvala njegovemu bivšemu kolektivu Elektro Kranj, RK Stražišče, obema govornikoma za njune tople besede, pevcem zbora sv. Martina in pevcem DU upokojencev Kranj za prelepo zapete pesmi v slovo. Posebej smo hvaležni njegovim prijateljem — pali-čarjem, ki so ga odnesli v njegov poslednji dom. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat naša iskrena hvala! VSI NJEGOVI Kranj, Radovljica, 3. novembra 1989 ZAHVALA Ob smrti naše mame CECILIJE ZAVRL roj. Škofic iz Velesovega se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku za poslovilne besede in pevcem cerkvenega pevskega zbora. Hvala tudi dr. Beleharju in zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku. VSI NJENI ZAHVALA Ob prerani smrti naše dobre in skrbne sestre, tete, sestrične MARIJE SREBERNJAK iz Vogelj 59 se zahvaljujemo dobrim sosedom, botrom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh pomagali, ji darovali toliko lepega cvetja, izrekli besede sožalja, se prišli posloviti od nje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. dekanu in kaplanu iz Šenčurja za tolažbo vere na domu in lep pogrebni obred. Zdravniku dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje in zdravljenje na domu v njeni zadnji bolezni. Tajniku KS Voglje Francu Rozmanu za besede slovesa ob odprtem grobu. Pevcem za prelepo petje. Uričevim za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Voglje, Dvorje, 6. novembra 1989 Rakovi bolniki združeni v društvo Vse je vredno, kar zbuja voljo do življenja OLjubljana, 6. novembra - Četrto leto so onkološki bolniki Slovenije, okoli 400 jih je, združeni v svojem društvu. Osnovano je bilo zato, da bi bolnikom z rakom pomagalo pri rehabilitaciji. Srečanje ljudi z rakom v Cankarjevem domu kljub resnosti tematike ni bilo videti kot zborovanje bolnikov. Ljudje z rakom, med njimi se je glasneje oglašala ženska večina, so tokrat govorili bolj o tem, kaj delajo, kako bogatijo in vedrijo svoje življenje, senco njihove resne bolezni je bilo čutiti le ob robu, ko so naštevali ovire, ki jim jih vsakodnevno postavlja. Da onkološki bolniki, člani društva, pretežno optimistično premagujejo bolezen, je potrdil tudi prof. dr. Anton Franović iz Čateških toplic, kjer se ukvarjajo tudi z rehabilitacijo po onkoloških posegih, ki je med bolniki opravil anketo o mestu in vlogi društev bolnikov v slovenskih medicinsko socioloških razmerah. Ozrl se je tudi po motivih združevanja. Rakovi bolniki iščejo v društvu informacije o svoji bolezni, saj jim dajo medicinci premalo od- govorov na njihova vprašanja, zlasti ko zapustijo bolnišnico ali zdravilišče. S pomočjo društva si bolniki želijo tudi olajšati svoj položaj in dvigniti kvaliteto življenja bolezni navkljub. Videti je, da je društvo v pretežni meri zadostilo pričakovanjem onkoloških bolnikov. Na tokratnem zborovanju smo slišali, kako se bolniki za boj zoper svojo bolezen oboro-žujejo z vedenjem o njej: izdajajo glasilo, publikacije (knjižica Pot k okrevanju je tako rekoč učbenik vsakega rakovega bolnika), udeležujejo se predavanj, skrbijo tudi za izobraževanje zdravstvenega osebja (sicer je tudi slednje včlanjeno v njihovo društvo), dogovarjajo se za ortopedske pripomočke. Ni naključje, da ena od sekcij, ki jih imajo ustanovljene žene po operaciji dojke širom po Sloveniji (Ljubljana, Velenje, Tudi onkološki inštitut ima gmotne težave, zato si tudi mimo zdravstvenega dinarja išče možnosti za nakup zdravstvene opreme. Tega denarja ni nikoli toliko, da bi si lahko nakupili vrhunsko medicinsko opremo, pač pa jih uspe obdržati vsaj na evropski ravni. Nova Gorica, Murska Sobota, Maribor, Zasavje) tesno sodeluje tudi z ekološkim društvom. Pomembno k rehabilitaciji bolnic, ki so bile operirane na dojki, prispeva tovariška pomoč sekcije prostovoljk. Te že peto delo navezujejo stike z ženami, ki so bile operirane na onkološkem inštitutu - le letos so obiskale 380 novih bolnic, od začetka so jih skoraj 1900. Ker zgolj v Ljubljani ne morejo zajeti vseh operiranih žena, so se odločile tudi za obiske tistih, ki so ležale v drugih slovenskih bolnišnicah, za zdaj v Šempetru pri Novi Gorici in v Slovenj Gradcu. D. Z. Žlebir Ustanovni zbor zelenih Škofja Loka, 9. novembra - Iniciativni zbor vabi vse, ki želijo prijaznejše in lepše življenje, na ustanovni zbor zelenih Gorenjske. Zbor bo v petek, 10. novembra, ob 17. uri v prostorih krajevne skupnosti Trata. O tem, kako bodo v prihodnje delovali zeleni, bo spregovoril predsednik dr. Dušan Plut. Na ustanovnem zboru se bo mogoče tudi vpisati med zelene. H. J. V nedeljo v Kranju ig^gGLAS Izlet na Koroško Izlet kranjskih upokojencev na Koroško je v sredo, 22. novembra, in ne 2. novembra, kot smo po zaslugi tiskarskega škrata zapisali v prejšnji številki. Za napako se opravičujemo. Padel s kolesom Kranj, 8. novembra - Na Partizanski cesti se je ponesrečil 59-letni Franc Razpet. S športnim kolesom se je peljal mimo stadiona, nenadoma pa je, menda zaradi preveč zaužitega alkohola, izgubil oblast nad krmilom in padel. Hudo ranjenega je našel eden od mimoidočih. Ponesrečenec je zatrjeval, da gaje povozil neznani osebni avto, kar pa še preverjajo. D. Ž. 5. gorenjska razstava malih živali Društvo gojiteljev malih živali Kranj, ki je bilo ustanovljeno 24. marca 1935, bo od petka, 10. novembra, pa do nedelje, 12. novembra, organiziralo na PPC Gorenjski sejem v Kranju 5. gorenjsko razstavo malih živali. Na razstavi bodo poleg domačinov sodelovali še gojitelji iz Kamnika, Žirovnice, Jesenic in letos prvič kot gostje tudi člani društev gojiteljev malih živali Pajdaš iz Delnic v SR Hrvaški, s katerim kranjsko društvo goji tesne prijateljske stike. 49 razstavljalcev bo dalo na ogled in ocenjevanje preko 300 živali. Največ bo kuncev in to v 21 različnih pasmah, potem devet pasem golobov, 17 različnih vrst kokoši in rac, pa še morski prašički, posamezni primerki koz in celo polarna lisica. Člani domačega društva bodo dali na ogled tudi manjše število pokalov in diplom, ki so jih osvojili na razstavah, od društvenih, republiških, zvezne in do evropske, na kateri so sodelovali leta 1987. Kranjski gojitelji so znani predvsem kot mojstri gojenja kuncev, saj sodijo v sam jugoslovanski vrh. V zadnjem času napredujejo tudi pri perutnini, pri golobih pa je že nekaj let enako, prej slabo kot dobro. Vabimo vse ljubitelje malih živali, da obiščejo jubilejno 5. gorenjsko razstavo malih živali in s tem olepšajo 55. rojstni dan, ki ga bo društvo slavilo marca. Anton Žumer Koncert Zadružnikov Javorje, 9. novembra - Moški pevski zbor Zadružniki, ki že poldrugo desetletje prepevajo pod taktirko pevovodje Franca Potočnika, bodo v nedeljo, 12. novembra, ob 15. uri proslavili svoj jubilej. Koncert, na katerega so povabili tudi moški zbor Ratitovec iz Železnikov, bo v osnovni šoli v Javorjah. Zadružniki, ki so tudi zares sami kmetje, imajo na programu predvsem ljudske pesmi. H. J. Razstava fotografije »človek in jeklo« Jesenice — Zveza kulturnih organizacij in foto klub »Andrej Prešern« z Jesenic ter Foto kino zveza Slovenije organizirajo ob 60-letnici mesta Jesenice, 150-letnici prve fotografije in ob 100-letnici prvega slovenskega foto kluba 9. medklubsko razstavo fotografije »Človek in jeklo«. Razstava bo odprta 10. novembra letos v razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah. Žirija v sestavi Vlastja Si-mončič, mojster fotografije EFIAP, prof. Marija Heberle - Perat in Ivan Pipan, fotograf I. kategorije je pregledala in ocenila 277 fotografij 54 avtorjev iz 28 foto klubov. Za razstavo je odbrala 70 fotografij, nagrade pa je podelila takole: 1. kolekcija — Simon Tanšek, Foto klub Hrastnik: Cevi 1, Cevi 2, Cevi 3, Cevi 4; 2. kolekcija — Virgilio Giuricin, Foto klub Rovinj: Sidrenje — AB, Sidrenje EM, Sidrenje — RC, Sidrenje VA; 3. kolekcija — Miroslav Peric, Foto klub Zrenjanin: Bušenje 1, Bušenje 2, Bušenje 3, Bušenje 4. Diplome za kolekcije pa so prejeli: Franc Kol-man, Foto klub Andrej Prešern Jesenice: 3 x 30 m-1, 3 x 30 m-2, 3 x 30 m-3, 3 x 30 m- 4, Dragoslav Ilić, Foto klub Hajduk Veljko — Negotin: Lepota metala 1, 2, 3, 4, ter Andrej Malenšek, Foto klub Andrej Prešern Jesenice: Za rekreacijo 1, 2, 3, 4. Prvo nagrado za posamezno fotografijo je prejel San- di Novak, Foto klub Andrej Prešern Jesenice za fotografijo Trenutek, drugo nagrado je prejel Vladimir Pečovski, Foto klub Borovo za fotografijo Prelazak, tretjo nagrado pa je prejel Zoran Djukić, Foto klub Bosna Doboj za fotografijo Preko mosta. Diplome za posamezne fotografije so prejeli: Tot Laszlo, Foto klub Branko Bajić Novi Sad za fotografijo Most 1, Adi Fink, Foto klub Andrej Prešern Jesenice za fotografijo Človek in jeklo 5 ter Predrag Milojković, Foto kino klub Vinkovci za fotografijo Priprema spojnice 2. Lojze Kerštan Svet Martin požegna vin Novo vino v vrče nam Martin natoči! Kdor ga zdaj ne zvrne -temu ni pomoči! Pa je res prava sreča, da imamo v teh turobnih časih še kakšnega dobrega starega svetnika, ki nam v sivi vsakdan da vsaj malo upanja na nekaj bolj veselega. Pa če je to le kozarček novega, rujnega vinca, košček dobrega mesa. Ni nujno, da je ravno gos, ki je na Martinovo bila včasih na gosposki mizi zapovedana. Ta lepi stari običaj bo tudi danes dan le še redkim, kajti privoščiti si gos je danes tako, kot bi si včasih celega prašiča omislil. Čisto dobra zamenjava bo tudi le pol pečenice z zeljem. Martinovanje na Štajerskem, kjer je vino doma, sicer bolj poznajo, kot pri nas, toda lahko zatrdimo, da Kranjci od nekdaj tega svetnika z gosjo bolj spoštujemo: poznavalci pravijo, da je v ljubljanski škofiji kar 47 cerkva posvečenih sv. Martinu, na Štajerskem pa le 17. Se pravi, da smo tudi Gorenjci od nekdaj radi martinovali. Tudi danes. Kar poglejmo, kako so se na ta prijazni praznik pripravili gorenjski gostinci in še kdo. Jože Zalar, vodja hotelske kuhinje v Crei- ni: "Martinovanje jutri zvečer bo v našem hotelu uvod v vrsto prireditev, ki se bodo zvrstile čez zimo. Za veselje bo igral Blejski sekstet, v kuhinji bomo pa pripravili vrsto dobrot: Martinov narezek bo za predjed -na krožniku bo hladna svinjska ribica s kislo zelenjavo in kuhana prekajena krača, od juh bo suha juha z ješprenčkom in juha s štru-keljci. Za glavno" jed bo seveda pečena račka ali gos, visoška mrežna pečenka in ostale narodne specialitete, kot puran, kmečka pojedina, pečen jagenček in podobno. Mislim, da bo za vsak okus." Nada Rekar, gostilna Rekar na Orehku pri Kranju: "Za Martinovo ne pripravljamo nič posebnega, toda moram povedati, da imamo za ta večer že vse zasedeno. Gosi ne oblju-bljamo, gostje pa k • nam radi pridejo na koline, pečenke. Tokrat bomo postregli tudi mladi refošk." _ Lojzka Aleš, gostilna Aleš na Bregu ob Savi: "Posebej marti-novanja nismo nikoli pripravljali, so pa ta dan gostje radi prihajali. To soboto imam že vse sedeže rezervirane. Kaže, da se gostje že sami organizirajo tako, da se zabavajo. Če bom le dobila gosi ali race, jih bom za ta dan spekla. Zraven bomo ponudili primorska vina, beli pinot in mer-lot." Simon Dornik, Pe-trolova restavracija Tržič: "Včasih smo imeli bogata marti-novanja, zadnja leta pa je zanimanje usahnilo in takih ve- Kčerov in raznih zajč-^Rfejk tednov ne pripravlja-A ^_^Bk rno več. Bomo pa za wk ^HkI* naše goste jutri in tu-91 «HBr di naslednje dni imeli na voljo pečenice in krvavice z zeljem, pečenko v mrežici pa dobra stekleničena vina." Vera Dišič, Ranč pri Veri na Podreči: "Martinovanje si moji gostje kar sami naredijo, ta večer je vse polno. Tokrat bom zanje pripravila krače in pečenice z j domačim zeljem, j zraven pa bo odlično šla novina, kot sta laški rizling in barbera." Viktorija Račič, Društvo invalidov Kranj: "Dvajset let, kar obstaja društvo, za naše invalide organiziramo martinovanje v vinorodnih krajih. Lani smo bili v Štanjelu, še prej v Selu pri Stični, pa v Podčetrtku in podobno. Tokrat gremo v Goriška brda, v Hum pri Dobrovi. Kar tri avtobuse nas bo in kot vedno bo veselo." p. Dolenc Grozeče vode so se spet potuhnile Narasle vode, ki so v začetku tedna prestopale bregove in prožile zemeljske plazove, so se zdaj umirile. Iz vseh gorenjskih občin pa poročajo o razdejanju, ki ga je pustil dež. V občini Škofja Loka je zemeljski plaz zasul regionalno cesto Škofja Loka - Železniki v Praprotnem, zaradi česar je bila cesta do 10. ure zaprta za ves promet. V žirovskem koncu je del zaselka Ledenica poplavila Sora. V Plahutovi grapi je zasulo pot. V Martinj vrh je udarila strela in poškodovala okoli 30 telefonskih priključkov. Tudi v krajevni skupnosti Javorje so bili ob telefonski signal, in to kar polovica naročnikov. Meseni vodovod v Škofji Loki je bil onesnažen s kalno vodo, vendar le-ta ni bila oporečna. Sora je v spodnjem delu poplavila obe dolini. Sora je ogrozila tudi lesen most v Pungratu. V kranjski občini se je najslabše godilo v Kokri, kjer je narasli Nežkarjev graben ogrozil nekaj hiš. Ljudje so prišli iz službe in dežurali, dokler nevarnost ni minila. Cesta čez Jezersko je bila normalno prevozna, pač pa je odneslo kos ceste Besnica - Kranj. Iz radovljiške občine poročajo, daje v Kamni Gorici poplavljal potok Lipnica in žalil kleti, prekinjene pa so bile tudi telefonske linije. Na Jesenicah, v Podkočni je zemeljski plaz ogrozil hišo. Tudi snežilo je ter Korensko sedlo in Podkoren pokrilo s 15 centimetri snežne odeje. Iz Tržiča pa so sporočili, da je mejni prehod čez Ljubelj prevozen, opomnili pa na močno sneženje onstran meje. D. Ž- HOTEL CREinfl KRANJ Vabimo vas 11., 17. in 25. novembra v restavracijo hotela, kjer prirejamo SLOVENSKE VEČERE NAR0DN0-ZABAVNE GLASBE Zabaval vas bo BLEJSKI SEKSTET od 20. ure dalje. VSTOP PROST Nudimo vam širok izbor narodnih jedi, sortnih vin in ostalih pijač. JUTRI VESELO MARTINOVANJE V NEDELJO MARTINOVO KOSILO Informaciji in rezervacije na recepciji hotela ali po telefonu 23-650. VEZENJE OLGA B R E Z A R BRITOF 112[a, Kranj tel.: 064/36-092 Cvetka Kalan aes***^ c Staneta Žagana 16 64000 Kranj tel 064/22-510 TRGOVINA »CVETKA VAM NUDI PO UGODNIH CENAH OTROŠKE JEANS PODLOČENE HLAČE OD 2-8 LET PO 1.100.000.- OTROŠKE JEANS PODLOŽENE JAKNE OD 2-8I LET PO 1.800.000- OTROŠKE BUNDE 3, 4 LETA PO 700.000.-MOŠKE SRAJCE ŽE OD 446.000.- DALJE DEL. ČAS 9.-12. ure 14. -19. ure SOBOTA 9.-12. ure SE PRIPOROČAMO!