93 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger 1 , Tanja Cegnar avgustu 2015 poroč amo o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru. Zabeležili smo cvetni prah 24 različ nih skupin rastlin. Največ cvetnega prahu je bilo v zraku v Mariboru, in sicer 4.113 zrn, v Ljubljani smo našteli 2.081 zrn in v Izoli 1.986 zrn. Na vseh merilnih postajah so dobro polovico vsega cvetnega prahu prispevale koprivovke, ambrozija in konopljevke pa od 9 % do 12 % vsaka vrsta. Cvetnega prahu trav je bilo v zraku od 5 % do 6 %, trpotca in pelina od 3 % do 5 %. Letošnja obremenitev zraka s cvetnim prahom v avgustu je bila nižja od lanske za 40 % v Ljubljani in za 20 % v Mariboru. V Izoli smo namerili za 14 % več cvetnega prahu kot lanskega avgusta. 0 50 100 150 200 250 300 Število zrn/m3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Izola Ljubljana Maribor Slika 1. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu, avgust 2015, za Maribor manjkajo podatki od 21. do 23. avgusta Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, August 2015 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani in Mariboru, avgust 2015 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, and Maribor, August 2015 Ambrozija Pelin Konopljevke Metlikovke/ Amarantovke Trpotec Trave Koprivovke Izola 11,2 4,0 11,2 2,9 3,3 6,8 52,4 Ljubljana 9,1 5,4 11,1 2,7 4,6 5,2 55,7 Maribor 11,1 5,4 12,4 2,8 4,9 5,5 52,1 Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) je enoletna vetrocvetna košarnica. Je ena od najbolj invazivnih tujerodnih rastlin v slovenski flori. V nižinah je splošno razširjena, le redko in za zdaj prehodno se pojavlja nad 600 m nad morjem. Avgusta 2010 je stopila v veljavo odredba o ukrepih 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 94 za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki določ a, da morajo lastniki zemljišč , na katerih raste, škodljive rastline odstraniti in prepreč iti njihovo ponovno razrast. Prijave najdb rastišč ambrozije, kjer se odredba ne izvaja, lahko oddamo pri pristojni fitosanitarni inšpekciji Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ambrozija v Evropi povzroč a dodatne stroške v kmetijstvu in veliko gospodarsko škodo zlasti pri ekološki pridelavi in posevkih, kjer ni mogoč e njeno kemič no zatiranje. Vpliva tudi na zdravje ljudi. Cvetni prah vsebuje alergene z visokim alergijskim potencialom, ki pri preobč utljivih posameznikih izzovejo simptome sezonskega alergijskega rinokonjunktivitisa (seneni nahod) in pelodne astme, redkeje alergijskega dermatitisa. Na območ jih celinske Slovenije in v Primorju, kjer je rastlina razširjena na manjših površinah, predvsem ob prometnicah, je obremenitev zraka najvišja v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. V predelih Slovenije, kjer so z ambrozijo porasle več je površine ali na območ jih, ki mejijo na taka območ ja v sosednjih državah, obremenitev zraka že konec julija in ves avgust ter prvo polovico septembra presega vrednost 20 zrn/m 3 zraka. Ta obremenitev pri več ini oseb preobč utljivih na ambrozijo izzove simptome bolezni. V letošnjem avgustu je bilo v Brežiški kotlini 22 takih dni, v Mariboru 8, Novem mestu 10, v Izoli so bili štirje; v Ljubljani nismo zabeležili tako visoke dnevne obremenitve. Največ cvetnega prahu ambrozije smo namerili v Brežiški kotlini, 1.643 zrn, najmanj pa v Ljubljani, le 189 zrn v celem mesecu. V letošnjem letu je bil meseč ni indeks za ambrozijo na več ini postaj nižji kot v letu 2014, v Ljubljani je znašal le 55 % lanskega. Izjema je bila postaja v Izoli, kjer smo zabeležili 3,5-krat več ji indeks kot v letu 2014. Preglednica 2. Meseč ni indeks za avgust 2014 in 2015 Table 2. Monthly index for August 2014 and 2015 2014 2015 Izola 1.731 1.986 Ljubljana 3.588 2.081 Maribor 5.133 4.113 0 50 100 150 200 250 300 350 Število zrn/m3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Brežice Izola Ljubljana Maribor Novo mesto Slika 2. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, avgust 2015 Figure 2. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, August 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 95 0 4 8 12 16 20 24 Število zrn/m3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Izola Ljubljana Maribor TRAVE Slika 3. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, avgust 2015 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, August 2015 0 25 50 75 100 125 150 175 Število zrn/m3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Izola Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE Slika 4. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, avgust 2015 Figure 4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, August 2015 0 5 10 15 20 Število zrn/m3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Izola Ljubljana Maribor TRPOTEC Slika 5. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, avgust 2015 Figure 5. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, August 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 96 0 10 20 30 40 Število zrn/m3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Izola Ljubljana Maribor PELIN Slika 6. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina, avgust 2015 Figure 6. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, August 2015 0 20 40 60 80 100 Število zrn/m3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Izola Ljubljana Maribor KONOPLJEVKE Slika 7. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu konopljevk, avgust 2015 Figure 7. Average daily concentration of Hemp family (Cannabaceae) pollen, August 2015 0 4 8 12 16 Število zrn/m3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Izola Ljubljana Maribor METLIKOVKE AMARANTOVKE Slika 8. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk in amarantovk, avgust 2015 Figure 8. Average daily concentration of Amaranth/Goosefoot family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, August 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 97 V avgustu se v zraku pojavlja cvetni prah konopljevk, cvetita hmelj in konoplja. Alergenost njunega cvetnega prahu je nizka in le redko povzroč a zdravstvene težave. Cvetni prah obeh rodov je po obliki in velikosti zelo podoben, zato ga pri aerobioloških analizah določ imo do kategorije družine. Letos je bilo v zraku 11 do 12 % tega cvetnega prahu. Avgust se je zač el z dokaj hladnim in več inoma sonč nim vremenom, le na Dolenjskem je bilo nekaj več oblač nosti. Manj sonč nega vremena je bilo 2. avgusta, ko je bilo tudi nekaj padavin. V Ljubljani in Izoli smo zabeležili nizke obremenitve zraka s posameznimi vrstami cvetnega prahu, nekoliko več zrn smo našteli v Mariboru. Na vseh postajah je bilo v zraku največ cvetnega prahu koprivovk, na celini predvsem koprive, z naveč jimi obremenitvami v Mariboru. V Primorju sta bila iz družine koprivovk prisotna v zraku cvetni prah koprive in krišine. Na vseh postajah smo zabeležili prva zrna ambrozije. Zač enjal se je pojavljati cvetni prah konopljevk. V manjših količ inah je bil prisoten cvetni prah trav in trpotca ter posamezna zrna pelina. Sledilo je vroč e in sonč no obdobje vse do 15. avgusta, ko se je postopoma pooblač ilo, zač ele so se pojavljati padavine. V č asu lepega vremena se je obremenjenost zraka s cvetnim prahom poveč evala, v Ljubljani in Mariboru je bila najvišja obremenitev izmerjena štirinajstega, v Izoli pa petnajstega v mesecu. Osmega avgusta je obremenitev s cvetnim prahom ambrozije v Brežiški kotlini presegla koncentracijo 20 zrn/m 3 zraka prvič v tem mesecu, dva oziroma tri dni kasneje tudi v Mariboru, Izoli in Novem mestu. Sezona cvetnega prahu pelina je dosegla svoj višek v Mariboru 12. avgusta, na ostalih dveh merilnih postajah izrazitega viška ni bilo. V zraku je bil tudi cvetni prah trav, trpotca in metlikovk. Sledili so dnevi z zelo nestalnim vremenom, ko so nebo več inoma prekrivali oblaki, pogosto je deževalo. Izrazito hladnejši zrak je Slovenijo preplavil 17. avgusta. V nestalnem vremenu se je obremenitev zraka na splošno moč no znižala, vendar smo v Krški kotlini in v manjši meri tudi v Novem mestu od tega datuma naprej beležili rast obremenitve z ambrozijo do konca meseca. Opazna so bila več ja nihanja obremenitve. Šele 22. in 23. avgusta je ponovno povsod prevladovalo sonč no vreme, ki je prineslo porast koncentracije cvetnega prahu ambrozije. 24. in 25. avgusta je bilo več inoma oblač no s padavinami, ki so bile obilnejše v osrednji Sloveniji in na Goriškem. 26. avgust je bil sonč en, le v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem so se oblaki poč asneje trgali, ponovno smo izmerili poveč ano obremenitev z ambrozijo. Do konca meseca je bilo nato sonč no in vroč e. 29. in 30. avgusta je bila izmerjena za ambrozijo največ ja obremenitev meseca, v Brežiški kotlini smo namerili 335 zrn/m 3 zraka, zadnji dan v mesecu je bila obremenitev nižja. S koncem avgusta se je iztekla tudi sezona pojavljanja cvetnega prahu trav. SUMMARY The pollen measurement has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Izola on the Coast, and in Maribor. In August two additional measuring sites were operated on the board of the region with the highest concentration of Ragweed pollen, they are Novo mesto and Maribor. The article presents the most abundant airborne pollen types in August: Ragweed, Mugwort, Hemp family, Amaranth/Goosefoot family, Plantain, Grass family, and Nettle family.