roStnli Leto III,, štev. 93 pnvttirrat V Ljubljani, četrteR dne 20. aprna 1922 Posamezna štev. 75 PBT*3 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . MG K mesečno....... tO m ta inozemstvo . . »00 . Ojtasi za vsak mm višina stolpca (68 mm) . * K mali oglasi do 30 mm stolpca (53 mm) . S » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko^ (Jrednlitvo: Miklošičeva eesta it UA Telefon »t 72. Opravnl&tvo: iV*teraova ulica t.M> Telefon »t 88. Račnn kr. pošt ček. urada Stev. 11.842. Genovska konferenca proti Nemčiji PROTESTNA NOTA VELIKE IN MALE ANTANTE TER NEVTRAL-CEV. - OBSODBA NEMŠKEGA POSTOPANJA. - NEMČIJA IZ-KLJUCENA OD NADALJNIH POSVETOVANJ O RUSUL Genova, 19. aprila. (Izv.) Na včerajšnjih posvetovanjih Velike in Male antante o korakih, potrebnih vsled sklepa ru-sko-nemške pogodbe, se je držal francoski zastopnik Barthou proti pričakovanju zelo rezervirano. Tem bolj odločno pa je nastopil Lloyd George, kl je predložil zelo ostro noto proti Nemčiji. Ako bi bila ta nota sprejeta, bi bila Nemčija moralno prisiljena zapustiti Genovo. Za to je na posvetovanju naposled zmagalo stališče, ki sta ga zastopala Beneš za Malo antanto in Facta za Italijo, naj nota sicer obsodi postopanje Nemčije, pri tem pa pusti možnost za mimo poravnavo. Predlog, naj se nastopi tudi proti Rusiji, je padel že takoj v začetku, ker je prevladalo naziranje, da sovjetska vlada ni priznana in zato tudi ne vezana niti na versaileski mir niti na canneške sklepe. Nota Nemčiji je bila zvečer na željo nevtralcev, ki na posvetovanjih niso bili navzoči, še enkrat redigirana, na kar so jo podpisali vodje delegacij držav Velike in Male antante (Lloyd George za Anglijo, Barthou za Francijo, Facta za Italijo, Iši za Japonsko, Theunls za Belgijo, Beneš za Češko, Ninčič za Jugoslavijo, Skirmunt za Poljsko in Diamandi v odsotnosti Bratiana za Rumunijo.) V imenu nevtralcev sta podpisala noto švedski delegat Branting in švicarski delegat Motta. Protestno noto je Izročil danes zjutraj generalni tajnik konference baron Avez-zana v hotelu «Eden» vodji nemške delegacije kanclerju Wirthu. Nota izvaja med drugim: »Podpisane države so z obžalovanjem videle, da je Nemčija, ne da bi bila obvestila druge države v Genovi, sklenila s sovjetsko vlado tajno pogodbo o stvareh, o katerih tečejo s sovjeti pogajanja med Rusi in vsemi drugimi povab- ljenimi državami, vštevši Nemčijo. Še le pred tednom je nemški kancler obljubil, da bo Nemčija na konferenci sodelovala z vsemi drugimi državami, da se bo to vprašanje rešilo v duhu iskrene lojalnosti in solidarnosti. Podpisane vlade odkrito Izjavljajo svoje mnenje, da je posebna pogodba, skleni ena v tei zadevi, o kateri se pogajania še vrše, kršenje onih konferenčnih pogojev, ki jih Je Nemčija sama obljubila držati. S povabilom Nemčiji in s tem, da ima v vseh odsekih svojega zastopnika, so podpisane države izrazile, da hočejo dati Nemčiji priložnost poštenega sodelovanja pri evropskih nalogah In da hočejo pozabiti vojno prošlost Toda Nemčija je na izraz dobre volje in solidarnosti odgovorila z aktom, ki krši medsebojno zaupanje za mednarodna sodelovanja. Tačas, ko se je Nemčija na temelju canneških dogovorov v komisiji In podkomisijah udeležila pogajanj Evrope z Rusijo, Je brez vednosti soudeležencev sklenila tajno pogodbo, tičočo se baš onih specifičnih točk, ki bi jih bila morala respekti-rati v lojalnem sodelovanju s predstavniki drugih držav. Obenem krši ta pogodba temelje načela konference. Zato so podpisane države mnenja, da se Je Nemčija sama izključila od nadaljnih razprav na konferenci, v kolikor se tičejo ruskega vprašanja.. Posvetovanje nemške delegacije. Genova, 19. aprila. (Izv.) Danes dopoldne po prejemu protestne note konferenčnih držav so se sestali pri dr. Wirthu 7— nji minister Rathenau in ostali člani ter eksperti nemške delegacije. Posvetovanja so trajala s kratkimi presledki, ko se ie razgovarjal dr. WIrth z vodilnimi antantnimi državniki, do poznega večera. Skepi posvetovanj še niso znani V pričakovanfu nemškega odgovora NEGOTOVA SITUACIJA. — NERVOZNA POSVETOVANJA. — GLEŽI SO VEDELI ZA NEMŠKO-RUSKA POGAJANJA. AN- Mesfo Bitolj v ognju STRAHOVITE POSLEDICE EKSPLOZIJE. — 30.000 LJUDI STREHE. Odmevi nemško-ruske pogodbe SPLOŠNA OBSODBA NEMŠKEGA POSTOPANJA Ljubljana, 19. aprila, j Usodni Rapallo! Na veliko soboto so v Genovi pričakovali sporazum Evrope z Rusijo. Pogajanja so se razbila in v torek bi se imela nadaljevati. Ves svet je ugibal, ali bo, ali ne bo? V priprave diplomatov, v pričakovanje narodov je v tem trenutku kakor z jasnega treščilo: Rusija in Nemčija sta sklenili separatni sporazum, podpisali medsebojno pogodbo. Diplomatična Genova ie izgledala kakor po hudem potresu, konferenčna dvorana kakor po bombnem atentatu. V vseh evropskih centrih krik in vik in celo redkobesedni London .je dvignil obtožbo, da je pogodba izzivalna nelojalnost pljunek v lice zaoadnih zaveznikov. Nemško - ruska pogodba je za medsebojne odnošaje obeh držav izčrpala i-koraj ves program evropsko - ruskega problema. Obe državi smatrata medsebojne vojne in odškodninske terjatve za poračunane; ureditev javnopravnih in zasebnopravnih sporov, tudi glede ladij, se bo izvršila po načelu vzajemnosti, Nemčija se odreče vsaki odškodnini za škodo, ki so jo utrpeli njeni državljani iz izvrševanja komunističnega vladnega in upravnega sistema, torej na škodo »nacionalizacije. in konfiskacije, pod pogojem, da sovjetska vlada ne prizna sličnih zahtev drugih držav: diplomatični in konzularni stiki med nemško in so^ vjetsko državo se obnove. Za obči -.ravni položaj državljanov Nemčije v Rusiji in obratno in za ureditev trgovskih in gospodarskih stikov med obema državama velja načelo največjega r>ogodzvanja. Obe vladi si hočeta vob-če po možnosti gospodarsko podpirati in se bosta vedno medsebojno sporazumeli. kadar pride do mednarodnega ebčega urejevanja tega vprašanja. To pogodbi; sta na velikonočno nedeljo podpisala Rathenau in Cičerin v RapaJlu. V pogodbi so se torej Nemci odrekli l>aš tistim zahtevam, ki so tvorile pri pogajanjih antante z Rusijo največje ovire za dosego splošnega evropsko-ruskega sporazuma. Antanta je hotela, da sovjetska vlada prizna vojni dolg earistične Rusije, prizna odškodnino za privatno škodo, storjeno izvenruskim državljanom vsled »nacijonaliziranja. in konfiskacij v smislu komunističnih načel, in vrne konfiscirana premoženja prejšnjim lastnikom. V stvarnem ozira pomeni morda nemško - ruska pogodba presekanje gordijskega vozla. Že javljajo iz Genove, da se tudi Italija pogaja s sovjetskimi delegati za posebno pogodbo. Ako bodo zavezniki presojali položaj trezno, potem se bodo zavedali, da je iiajopasnejše, pustiti Nemce same v kooperaciji s sovjeti. To spoznanje mora biti izhodišče nadaljne politike genovske konference. Najnovejše vesti nam poročajo, da so izvzemši Francijo vse države na poslu, da najdejo kompromisno formulo, ki bi preprečila, da proti Evropi postavi blok imperialističnega boljševizma in po revanži hrepenečega germanstva. Za Nemčijo velikonočna nedelja ni bila časten -lan. Z nebrzdanim političnim temperamentom, z brezobzjrnost-i0 napram družbi evropskih držav^ s prezirom dolžne lojalnosti, ki edina omogočuje normalne internacijonalne odnošaje. je nemška republika dokazala, da ie vredna naslednica Viljemo-vega cesarstva. S svojim nastopom je dala nov dokazni materijal — marsikdo je jedva čakal nanj! — da ji ne "Te nobena vera, da je »boehe. vedno verolomen, da tudi sedaj krši i ver-sajsko pogodbo i canneške pogoje i svoje konferenčne obveznosti; dokazala je pa stvarno gotovo tudi, da njena »Erfiillungs politik* ni iskrena jn da hoče Nemčija svoje obveznosti izpolnjevati kot organizatorica Rusije in na njene stroške. Seveda nemško-raska pogodba ni nastala šele v Genovi, temveč pripravljena je bila, ko je Raiek bival v Berlinu, in potrjena, ko je Cičerin skozi Berlin potoval v Genovo. Reakcija Evrope je bila energična. Ostro protestno noto je podpisala i Velika i Mala antanta, naknadno pa sta jo v imenu nevtralcev odobrila tudi Šved Branting in Švicar Motta. Nemčija še ni odgovorila. Nemški delegati baje začudeno vprašujejo, zakaj se genovska gospoda toliko huduje — ko je vendar Anglija vedela za pogajanja in bila informirana o glavni lji-hovi vsebini... Lloyd George je prvi podpisan na protestu proti nemško - r» ki pogodbi. Ako je nemško namigavanje ute-melieao. do tem dobiva Doeodha. nov Genova, 19. aprila. (Izv.) Nemška delegacija bo mogla šele jutri izročiti zaveznikom svoj oagovor na zadnjo noto glede sklepa nemško-ruske pogodbe, ker se delegacija danes vsled ves dan trajajočih posvetovanj s tujimi delegati Se ni mogla sestati h končni redakciji teksta. Na sinočnjem banketu je Llovd George, ki smatra konferenco za uspeh svojega truda in se smatra vsled samovoljnega postopanja Nemčije in Rusije osebno užaljenega, dosledno ignoriral nemške delegate. Danes pa je povabil k sebi Wirtha in Rathenaua in zdi se, da je Nemcem uspelo nekoliko pomiriti zar vezniško razburjenje. Tudi italijanska delegacija se trudi za sporazum, ker se boji, da se v slučaju nesporazuma konferenco razbije. Med italijansko in nemško delegacijo pa so se začeli tozadevni razgovori že pri sinočnem banketu, na Za stabiliz-cijo valut Genova, 19. aprila. (Izv.) Podkomite finančne komisije je danes obravnaval poročilo ekspertov glede načrtov za stabilizacijo evropskih valut Predsednik finančne komisije sir Horne odpotuje jutri v London. Pred odhodom pa bo dal podkomiteju v odobrenje nastopen predlog: Kmalu po sklepu se sestanejo zastopniki vseh evropskih emisijskih bank k konferenci izven Geaove, na kateri se uredi celotni problem valut vprašanja zlate baze valut stabilizacija menjičnih tečajev, kreditov, posojil neodvisnosti emisijskih bank od svojih vlad ter vprašanje likvidacije dolgov med evropskimi državami Tej konferenci bo prisostvovalo, kakor se pozitivno ve, tudi zastopstvo ameriške Federal Reserve-banke. Nadaljnja finančna posvetovanja v Genovi bodo imela spričo teh sklepov le še akademičea značaj. pomen in znači prvi sistematični veliki sunek proti reparacijskemu sistemu verzajskega miru s sodelovanjem samih kompaoi6centov mirovnega instrumenta. katerem sta sedela Rathenau in italijanski delegat Valosto skupaj. Valosta je bil danes pri Lluydu Georgeu. V splošnem se presoja položaj danes malo manj pesimistično nego včeraj, akoprav še vedno vznemirja uprav ledena rezerviranost Ki jo kažejo Francozi. Vse bo odvisno od vsebine nemškega odgovora, o katerem pa se momentano še ne ve ničesar. V kolikor se da sklepati iz izjav Wirtha in Rathenaua, bodo Nemci v svoji noti zavrnili očitek, da 60 postopali ilojalno, češ da so bili zavezniki, zlasti pa Anglija, obveščeni o poteku nemško-ruskih pogajanj. Isto trditev so izrekli tako nemški Icakor ruski delegati tudi v razgovorih z novinarji Ker pa zavezniki to dejstvo odločno zanikajo, pričakuje vse s skrajno napetostjo jutrišnjega dne, ko bo padla odločitev. TUDI ČRNOGORCI BI RADI V GENOVO. Genova, 19. aprila. (Izv.) Včeraj je prispela semkaj »črnogorska, delega^ cija, ki je že 8. aprila poslala predsedstvu konference energično noto, ▼ kateri zahteva, da se Črna gora kot zavezniška država pripusti h konferenci. Za jutri se pričakuje tudi delegacija vzhodne Galicije. NOV ANGLFŠKI DELEGAT ZA GENOVO. Lord Cnrzon nevarno oboleL London, 19. aprila. (Izv.) Zunanjega ministra lorda Cnrzona, Id se ne bo udeležil genovske konference, ker je nevarno obolel, bo nadomestoval v Genovi, sir Uoyd Greame, državni podtajnik za trgovino, Id se že nahaja v Genovi kot Izvedenec. IT A i IJANSKO-R"evI DOGOVOR. London, 19. aprila. (Izv.) Milanski listi poročajo Iz Oenove, da se Je sklenil dogovor med Italijo ln sovjetsko Rusijo. Po tem dogovoru dobi Italija eksploata-cijo rudnikov in šum v Georgiji in cele kotline reke Donet- NA ČEŠKEM. Praga, 19. aprila. (Izv.) Češko časopisje je odločno zavzelo stališče proti sklepu rusko-nemške pogodbe. »Narodni Listy» pišejo, da je s sklepom te pogodbe ustrelila Nemčija podobnega kozla kakor svoje čase v Brestu Litovskem in da si je nakopala na glavo še večje sovraštvo zapada. »Pravo Lidu. smatra pogodbo sa ogroženje držav, ki so podpisali mirovne pogodbe in prerokuje Nemčiji da p bodo zapadne države ta čin povrnile milo za drago s nepopustljivostjo. »Lidove Noviny» pišejo, da je za Rusijo in Nemčijo največja nevarnost, če smatrajo zavezniki njuno zvezo za kom-plot proti zapad u. »Le Tribune, piše: Sila in skupno trpljenje je dovedlo do te zveze. Beograd, 19. aprila. (Izv.) Sestavljena je poseona komisija za preiskanje velike bitoljske nesreče. Predsednik te komisije je minister n. r. Vulovid, člani pa en sodnik, en načelnik ministrstva pravde, en načelnik ministrstva notranjih zadev in eden iz ministrstva saobračaja. Ta komisija bo s sodelovanjem lokalnih upravnih in vojaških oblasti preiskala slučaj na licu mesta. Večerno poročilo iz Bitolja javlja, da je zapihal močan veter, ki je raz-palil požar, tako da je ves Bitolj v ognju in nad 30.000 ljudi se je raz-beglo po gorati okolici ter išče strehe. Dvanajstine za maj in junij Beograd, 19. aprila. (Izv.) Današnji ministrski svet je razpravljal o budžetnih dvanajstinah za maj in junij ter je sklenil zahtevati, da skupščina takoj po svojem sestanku prične razpravo o tozadevnem zakonskem predlogu. Finančni minister je izjavil, da smatra predlog, kakor je bil danas od vlade odobren, za definitiven ter ne pripušča nobene spremembe. V nasprotnem slučaju bi dr. Kumanudi izvajal konsekvence. Konflikt v finančnem odboru Beograd, 19. aprila. (Izv.) Popoldne ob 16. uri se je vršila seja finančnega odbora. Bavila se je z redukcijo r ministrstvu pravde. Ko: pride v poštev tudi redukcija nekaterih os b v slovenskem osobju, so poslanci Rajar, Drofenik in Korun protestirali, toda njihov ugovor je bil z večino glasov odklonjen. Vsled tega so imenovani poslanci zapustili sejo odbora in mu tako onemogočili kvo-rum. Seja se je z to zaključila in je nadaljevanje določeno za jutri. Pogajanja za ameriSko posojilo Beograd, 19 aprila. (Izv.) Danes dopoldne se Je vršila seja ministrskega sveta, ki Je trajala do 13.30 in Je razpravljala o ameriških ponudbah za posojilo naši državL Sprejeta Je bila v načelu ponudba sindikata ameriških bank v znesku 100 miljonov dolarjev. Finančni minister dr. Kumanudi le bil pooblaščen, da se sestane z ameriškimi delegati. Pogoji Američanov so sledeči: 30 odstotkov se izplača v gotovini ostalo pa se investira tako, da se izvrši 20 odst. nabavk v Evropi, drugo pa v Ameriki. Za blago, kl se nabavi v Ameriki se plača evropska cena dotičnega blaga plus 5 odst. Kar se tiče kurza in obrestovanja se plača pariteta 75 s 7 odst, pariteta 80 s 7ln pol odst, pariteta 85 pa z 8 odst Posojilo Je vezano na gradnjo, ne pa «a eksnloatacijo naših železnic. Beograd, 19. aprila. (Izv.) Finančni minister nadaljuje pogajanja z ameriškim konzorcijem, ki Je ponudil posojilo 100 m Ho Ionov dolarjev po 7 in pol odst z možnostjo konverzije, in zahteva spremembo ponudbe v toliko, da dobi vlada izplačanih 40 odst mesto ponudenih 30 odst celega zneska v gotovini in ostanek v Matu- NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 19. aprila. (Izv.) Dr. Gratz piše v »Poster Llovdu. k sklepu rusko-nemške pogodbe: S sklepom te pogodbe so je izvršilo razcepljenje Evrope v dva tabora: v države ki se drže mirovnih pogodb, in v države, ki so se jim odrekle. Rusko-nemška. zveza bo enakovredna tekmica zapadnemu bloku. Antanta je pač znala zmagati, ne zna pa izrabiti zmage in zmagovati v miru. V AMERIKI. London, 19. aprila. (Izv.) »Newyork-Herald. piše k sklepu rusko-nemške pogodbe: Ker so narodi Rusijo izključili iz skupnosti in ker so prisilili Nemčijo, da je podpisala pogodbe, katerih absolutno ne more izpolniti je moralo priti do rusko-nemškega zbližanja, ki be naperilo svojo ost proti zapadu. BREZ Vojaška oblast je mogla doslej ug(v toviti le, da se straže, ki so bile okrog zapaljenih magacinov municije, niso vrnile in da so najbrže pri eksploziji ubite. Celokupno število vojaških in civilnih žrtev nesreče doslej še ni znano. Vedno bolj se utrjuje vsled nekatfr rih indicij sum, da so bolgarski komi-taši z bombami spustili magacine v zrak in tako povzročili nesrečo. Izglo-da, da so ti bolgarski komitaži došl! iz albanske nevtralne cone, kjer imajo tudi bolgarski četaši svoj stan. (Glej tudi »Domače vesti*.) Posvetovanja Habsburianov Pariz, 19. aprila. (Izv.) »Matin. poroča, da se je vršila pred kratkim v Monako-vem rodbinska konferenca Habsburža-nov, na kateri je bilo na predlog nadvojvode Friderika sklenjeno, da se prizna Karlov najstarejši sin Oton kot njegov naslednik in ogrski kralj. Madžarska vlada je obvestila Karlovega brata, nadvojvodo Maksa, da nima nič proti povratkn razkraljice Zite in njenih otrok na Madžarsko. Kakor poročajo »Times., namerava Žita ostati do poroda, ki bo sredi maja, še v Funchalu. VRHOVNI NAČELNIK PETRIC UMRL. Zagreb, 19. aprila. (Izv.) Zvečer je umrl nenadne smrti zagrebški vrhovni načelnik banski svetnik Rudolf Petrič. SENZACUONALNI UMOR V ZAGREBU. Ljubimec ubil ljubimko, ker ga Je nagovarjala k umoru svojega moža! Zagreb, 19. aprila. (Izv.) Tn se je izvršil danes umor, ki po svojih okolno-stih vzbuja med meščanstvom precejšnjo pozornost. Lota 1693 rojeni pekovski pomočnik Josip Petrovecki je imel razmerje z leto 1884 rojeno Sofijo Ula-mec, ženo svojega mojstra Matije Ulam-ca. Zena je svojemu možu že dalj časa kradla denar in ga dajala Petroveckemu, ki ga je nosil v banko. Tudi je ona njega vedno nagovarjala, naj njenega moža ubije, drugače da bo njemu, Petroveckemu, zavdala. V velikem tednu se je Petrovecki skesal in vse priznal mojstru, ki mu je odpustil, ženi pa zagrozil da bosta po veliki noči obračunala. 2eia je nato zopet ponovno nagovarjala ljubimca, naj moža gotovo ubije. Danes popoldne se je Petrovecki pijan podal na stanovanje Sofije ter vzel nož s seboj. Ko ga je začela zopet nagovarjati na umor moža, je on zabodel njo ter nato zbežaL Sel je na policijo, se sam javil in izročil obenem bančno hranilne knjižico s denarjem, ki ga je nezvesto Sofija jemala svojemu možu. Zločinec je bil prepeljan v hišo zločina, kjer je pied truplom žrtve na vprašanje policije, ab obžaluje, izjavil, da mu je sicer žal fina, da je pa bolje, da je umrla ona, kakor pa da bi bil končno umrl njen moi, njegov dobri mojster Matija. Pridobivajte •Jutru* i novih naročnikov! Koncert »Smetane' v LfuOljani Včeraj popoldne, nekaj pred tremi, so doepdi člani praškega pevskega društva »Smetana* v Ljubljano iz Maribora, kjer so priredili sijajno uspel koncert. Občinstvo, ki se je bilo zbralo v velikem številu na kolodvoru, jc pozdravilo »Smetanaše*, ki so se pripeljali v okrašenem zadnjem vozu vlaka, z navdušenimi Zivio - klici. Pri sprejemu na kolodvoru so bili navzoči češkoslovaški konzul dr. Beneš, za vlado vodja prosvetnega oddelka doktor Skaberne, za mestno občino magi-.stratni ravnatelj dr. Zamik, komandant mesta polkovnik Pollak, gleda-'iščni intendant gosp. Hubad, zastopstvo jugoslovensko - češkoslovaške li"e in zastopniki raznih pevskih društev. Navzoč je bil tudi minister poljo-privrede gosp. Pucelj »Smetanaše* je pozdravil v daljšem, prisrčnem govoru v imenu slovenskih kulturnih društev predsednik »Glasbene Matice* gosp. dr. Ravnihar, ki je naglašal kulturni pomen ..Smetane* kot nosilca češke pevske umetnosti m zaprosil Cehe, naj se v Ljubljani ne čutijo tujce ali goste, ampak brate, ki so prišli pod lastno streho. Za pozdravne je za »Smetano* zahvalil predsednik društva gosp. Kalaš, ki je poudarjal vezi, ki vežejo oba naroda, ter za-klical »Zivio* kralju Aleksandru^ in Jugoslaviji. Nato so se češki umetniki, večinoma mladi gospodje, razšli po svojih stanovaajih v tukajšnjih hotelih. Zvečer ob 8. se je vršil r hotelu »Union* koncert, ki je bil tako dobro obiskan, da je bila velika dvorana popolnoma natlačena. Navzoči so bili tudi zastopniki najvišjih državnih oblasti. Buren aplavz je sprejel »Smetana-Se& že, ko so nastopili Zapeli so najprej našo državno himno, potem »Slovenec sem* in nato še -Lepa naša domovina*, ki jih jo občinstvo sprejelo z živahnim odobravanjem in poslušalo stoje. ProgTam sam je bil sestavljen iz točk najboljših čeških skladateljev, zares reprezentativen program. »Smeta-naši* imajo izborno izenačene glasove, veliko kulturo prednašanja vokalov in konsonantov in fin čut za ritem. Nič orkestralnih ložiefektov nismo čuli, vse je teldo vokalno, človeško in for-te ni bil nikoli prisiljen ali kričeč. Na intimnih mestih smo mogli slišati, kako izborno so disciplinirana razmerja med glasovi. Dirigent Černy je iz-boren arhitekt - umetnik, pa nič manj inžener - tehnik, vsepovsod obenem pričujoč duh, ki suvereno vlada nad instrumentom svojega zbora. Ravno-tako velik je v sentimentalni liriki, kakor v dramatično razgibanem ali herojskim, predvsem pa zna ustvariti milj6. zadeti absolutno glasbeno bistvo umetnine. Dovršen umetnik pa je tudi vsak posamezni Smetanaš zase. TovačoTskega »Ma vlast* je kakor sinovski poljub na materino čelo, Dvorakova »Travička* pretresljiva, velika stvar, Novakova »Dvanact sokolu* diha ritem heroizma v tipično Novakovih, pikantnih harmonijah. Smetanovo »Bolnicka*, ki v svojem srednjem delu obravnava motiv mlati-čev, bi pa imenoval eno izmed najbolj dramatičnih in najtežjih vokalnih skladb sploh. Občinstvo je sprejelo vse točke z dolgotrajnim in burnim odobravanjem, tako da so morali Pražani še par kratkih stvari navreči. Program je zaključila večno lepa himna »Kde domov moj*, ki so jo poslušalci poslušali zopet stoje. Danes ob 11. dopoldne bo zapel «Smetana» pred Prešernovim spomenikom na Marijinem trgu par pesmi, da proslavi spomin našega največjega pesnika. Iz Ljubljane se odpeljejo Smetana-ši na naialjno turnejo po Jugoslaviji, ki jih bo povedla v Zagreb, Osijek Subotico. Novi Sad, Beograd, Saraj vo, Dubrovnik in Split Proti slovenščini prt tržaških sodiščih Ze prošli mesec so tržaški slovenski krogi zvedeli o gorostasnem sklepu nekaterih tržaških eodnikov, ki hočejo kratkomalo odpraviti slovenski jeok iz tržaških sodišč. Ze na podlagi prvih vesti so slovenske občine, zavedajoče se dalckosežnosti in škodljivosti takega sklepa, poslale ogorčene proteste v Rim. Sedaj je zloglasna »odredba* ob-javljena ter ima sledeče besedilo: »Pri sodnijskih uradih v Trstu je odpravljena popolnoma raha slovenskega in hrvatskega jezika toliko pri sestavi spisov, kolikor pri ustnih razpravah in vsa postopanja se bodo morala vršiti edino in izključno v italijanskem jeziku. Pri pretežno slovanskih sodnijah (Podgrad, Komen, Sežana, Bistrica, Postojna, Senožeče) se pa vzdržuje raba dotičnega jezika in pri jezikovno mešanih sodnijah (Volosko - Opatija) se bodo morale vršiti razprave in razsodbe v italijanskem jeziku, medtem ko bo dovoljena dostavitev spisov v slovanskem jeziku; če pa bi bila nasprotna stranka italijanske narodnosti ali pa ne bi hotela sprejeti slovenskega spisa, bo stranka, ki je predložila spis, obvezana, priložiti na lastne stroške in v določioem roku italijanski prevod. Za izvršitev toga sklepa se odloča, da se od 1. maja t 1. vsi slovanski spisi, ki bodo dostavljeni tržaškemu tribunalu in podrejeni čisto italijanskim sodnijam (KopeT, Piran itd.) vrnejo do-stavitelju s Dozivom, da jih zopet predloži v določenem roku v italijanskem jeziku z opombo, da se bo v nasprotnem slučaju smatralo, da spis ni predložen.* , , . Kakor vse zlo, ki je doslej pnšlo nad Slovence v Julijski Benečiji, tako ima tudi ta korak svoj izvor pri senatorju Salati. ki jo našel v predsedniku tržaškega deželnega sodišča Perisiču svoje vdano orodje. Žalostno je, da politični cinizem ne najde na svoji poti človeka, ki bi s plemenitim človeškim ponosom branil idejo pravice proti grdim. nezakonskim političnim spletkam, ampak da povsod najde voljna orodja, pripravljena še bolj teptati ubogi slovenski, od usode in raznih evropskih konferenc opeharjeni narod, in da mu služi za tako orodje celo človek, ki sc je še nedavno štel med Slovence. Vedno se v slovenski zgodovini ponavlja ostudna pesem o poturicL PttKovfrntt % to»T, da *> «aam*i ■Istr" mladini znali pridobiti drja Susteršlča za se, da Jim bo pomagal s svollml konservativnimi klerikalnimi prljatelll reševati ministrske stolčke*. Od ostale vsebine citiramo par stavkov, da opravičimo zgoraj napisano besedo o kloaki: »Nekaj imata Drofenik in Kukovec skupnega. Oba govorita, kadar mislita na žepe, o lepi naši domovini.* _ »Ptujski demokrati živijo od obrekovanj, tožb in javne korupcije. Po prevratu so... začeli prodajati državno imetje in si napravili kapital, ki je bil državna last Naložili so ta denar privatno in razpolagajo še danes popolnoma samovoli-no s vsoto, ki še danes znaša 730.000 K. Za nje je država njihov trebuh*. — »Cr-nogledd trdijo, da 1. maja državni uradniki ne bodo dobili izplačane diference za februar-marc, temveč se Jim bo odtegnilo od plače še 15 odst. že izplačanih do-klad.» —■ »Ministri bodo sedaj zdravili nezadevoljno ljudstvo z bajoneti In faSi-sti, ki so jih pričeli najemati ln podpirati.* Zanimiva je konečno primerjava »Nove Pravde* glede prejemkov našega kralja In predsednika nemške republike. Silno se ji dopade, da je dobival nemški predsednik dosedaj le 225.000 M. Skoda da »Nova Pravda* ne nadaljuje primerjave. Konstatirala bi namreč lahko, ia to nI le manj nego dobi jugoslovanski kralj temveč celo manj nego prejema poleg svoje plače na dijetah gospod narodni poslanec Deržič, kl dobi dnevno po 180 Din, kar znaša v markah na leto približno 280.000 M. Politične beležke Neopalena razkritfa V Ljubljani izhaja menda enkrat na teden oficijelno glasilo NSS. »Nova Pravda*, ki jo tiska seveda gospod Peselc, glavni in odgovorni urednik* pa ji ie neki Vladmir Kravos. Kdor si vzame čas, da od časa do časa pregleda uradni list naših narodnih socijalistov, najde tam mnogo zanimivosti, ki sicer ostanejo javnosti prikrite. Seveda je res, da či-tanje ni lahko: treba si je privezati krinko proti smrdljivim plinom, da te ne zaduši vonj Iz kloake, ki se menda zato naziva nova pravda, ker se le nekoliko ženira imena »pravde* resnice, ki ni ne nova, ne stara, temveč vedno le ena. Predvsem smo izvedeli iz .Nove Pravde., da se snuje na Hrvatskem narodno-socijalna stranka, med katere ustanovitelji čitamo Imena obeh voditeljev srbske zemljoradniške stranke AvramoviCa in Jovanoviča. ki torei nameravata izstopiti iz Zemljorad. stranke ter se pridružiti gospodoma Deržiču in Brandner-ju. Poleg njih še gg. dr. Oregorln in dr. Rybaf (na Hrvatskem!) ter cela vrsta velikih gospodov. Nadalje pojoča »Nova Pravda*, da gre Jugoslavija meščanski vojni nasproti. Še je sicer čas, da se je izognemo in s pomočjo narodno-socijalne stranke se bo to menda tudi zgodilo. Ta stranka se namreč v celi državi strahovito širi. G. Oskar Tartagiia poživlja v Splitu vsak dan na vpis v NSS in zagrebška »Slobodna Tribuna* je že prilša do prepričanja, da se bo jugoslovanski narod v bodoče razdelil samo na dve stranki: NSS in zemljoradniško stranko, pri čemur »SI. T.j> gotovo misli na slovensko zemljoradniško stranko g. drja Novačana v Celju. Važna je tudi »ugotovitev* (Nova Pravda pravi res dobesedno: »za danes '+ šusteršičeva brošura je do golega razkrila vso gnilobo in farizejstvo klerikalno stranko. Od samega učitelja in mojstra klerikalcev je razodeto, kaka nemoralnost dekadenca in korupcija vlada v vodilnih krogih SLS. Pa so potem še kdo čudi, da se je pod vplivom teh brezvestnih »političnih veriž-nikov* — kakor označuje voditelje SLS sam dr. Susteršič — razpaslo med priprostim ljudstvom tako nemoralno življenje. Ali je kdo drug kriv kot klerikalna vzgoja naroda, da se zavžije v Sloveniji najmanj za dve milijardi alkohola na leto? Kdo drug i»a .je imel naše dobro ljudstvo skozi več generacij popolnoma v svoji oblasti? Ali naj se vzpričo propadlosti klerikalnih političnih kolovodij še čudimo, da so velikonočni prazniki v Sloveniji končali z neštetimi zakoli in poboji ljudstva med seboj? Da, da, klerikali-zem je največja rak-rana našega ljudstva, ki jo je treba radikalno izrezati! -f Ubogo krščansko ljudstvo! »Svo-bodomiseLstvo ti je napovedalo boj. Razkristjaniti hoče tvoje šole. Tvojim otrokom hoče iz srca iztrgati Bog.1. Prijiravljcni so načrti šolskih postav, ki hočejo odtrgati šolo od cerkve. Krščansko ljudstvo, na stražo! Tvoja vera je v veliki nevarnosti!* Tako piše »Slovenec*, ki se jo včasih takepn domoljubarskega tona še ženiral. Videti je, da je začela klerikalcem teči v grlo voda, ako se že njihovo glasilo poslužuje v dosego političnih namen >v skrajnega sredstva — zlorabe ccrkv;, vere in Boga v nizke agitorične svr-he. Zato, ker je dr. Susteršič v svoji brošuri povedal, da je SLS trgovska družba za eksploatacijo katoličanstva in ljudske n3vednosti, naj slovensko ljudstvo gre »na stražo za Boga*. Na duhu ubogo krščaasko ljudstvo, ki naj še veruje takim zvijačam! -f «Jutro* končuje svoj krvoločni članek takole: »Sicer pa danes ne volja nobena diskusija, če pomislimo, da izbruhne še pred koncem maja vojna mod Jugoslavijo in Italijo. Reka in njeno pristanišče bosta za vedno izginila razbita od naših in sovražnih topovskih strelov. Od toli imenovanega in toli mučenega mesta ne preostane nič druzega. ko danuncijevski spomin, kakor so za Trojo preostali le Home-rovi spevi.* — Takšen »citat* pripisuje našemu listu reška fantovska »Vedetta d' Italia* od 5. t m — Upamo, da si »Jugoslavija* in »Slovenec vzameta dober vzgled m da v krauem priobčita faksimile korespondenco med dr Žerjavom in Su"teršičcm. Po svefti — Češke šolo t Avstriji. Društvo «Komensky» vzdržuje v Avstriji 21 šol, med njimi na Dunaju 8 ljudskih šol, 3 otroške vrtce, 1 meščansko, 1 trgovsko šolo In eno realno gimnazijo. Pred vojno so bile na Dunaju le zasebne češke šole, danes pa vzdržuje dunajska mestna občina tudi še 15 Javnih čeških šoL Pomanjkanje čeških nčlteljev onemogočuje otvarjanje novih čeških šol. — Avstrijski industrijalci in Rusija. Avstrijski industrijalci pošljejo te dni večje odposlanstvo v Rusijo, kl bo pridobivalo odjemalce za izdelke avstrijske železne industrije, orodje za poljsko delo itd — Svobodno kretanje ruske delegacije. Delegati sovjetske vlade v Genovi se gibljejo po mestu popolnoma svobodno, brez vsake bojazni za kak napad od strani fašistov. Ker je Santa Margherita od Genove preveč oddaljena (24 km), obedujejo ruski delegati v nekem restavrantu v mestu. Delegacijo prebivalstvo zelo občuduje, spozna jih po številnih fotografijah, kl so razstavljene po knjigarnah in raznih izložbah. — Cita In Japonska. Cltanske čete so v vzhodni ln obrežni Sibiriji zasledovale čete reakcionarnih armad in so sc pri tem že parkrat spopadle z Japonskimi zasedbeniml četami, ki pa so Jih pognale pri Vladivostoku daleč nazaj. Ti poboji gotovo ne bodo ostali brez posledic. — Indija žaluje za Gandhijeni. Indija je minuli teden končala narodni žalni teden za Oandhljem, katerega so zaprli Angleži. Indija se ie .postila In molila* in — zborovala. Posledice teh «ek-sercicij* se bodo kmalu pokazale in angleško časopisje opozarja vlado, naj čimprej ukrene vse potrebno, da se Izogne neljubim presenečenjem. Soriški vestnik Sokolski kroJL V petek dne 21. aprila ob 7. uri zvečer se vrši v zletni pisarni (Narodni dom) razgovor o ustanovitvi odbora, oziroma konzorcija, ki prevzame nalogo glede skupne nabave sokolskih krojev. Ker je vsekako priporočljivo in za nas Slovence častna dolžnost, da nastopi o priliki zleta čim večje število Sokolov v kroju, se bratje So- I koli naprošajo, da se udeleže tega zborovanja. Cim večje število bratov bo navzočih, tem ugodnejše bodo olajšave stroškov pri naročbi krojev. Kdor si misli nabaviti kroj, ima sedaj najugodnejšo priliko zato, odlašanje z večjih ozi-rov ni na mestu. Spori Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama. Četrtek, 20. aprila: .Marija Stuart*. Izv. Petek, 21. aprila: »Anatol*. A Sobota, 22. aprila: »Namišljeni bolnik.* C Opera. Četrtek, 20. aprila: .Cavalleria rusticana Plesna legendica*. C. Petek, 21. aprila: .Madame Butterfly». E. Sobota, 22. aprila: ob pol 8. zvečer »Luiza*. A. • • • Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florijanska ulica 27.//. V soboto 22. in v ponedeljek 24. aprila ob 8. zvečer Tučideva drama »Trhli dom*. Tučič Je eden najbojših hrvatskih dramatikov. Njegov .Trhli dom* je prav pretresljive vsebine in se je vprizoril v Ljubljani pred kakimi 12 leti. — Predprodaja vstopnic v šentjakobski knjižnici od četrtka od 5. do 7. zvečer. Kvartet *Zika» priredi dne 22. t. m. v »Delavskem domu* na Jesenicah točno ob 7. uri zvečer koncert s programom: Mozart: kvartet v es-duru (Alle-gro, Andante, Menuet, Finale); Dvorak: kvartet v f-duru (amerikanski kvartet, Allegro ma non tanto, Lento, Scherzo, Finale); Borodin: Nokturno; Cajkovsklj: Jesenska pesem: Kreisler: Ljubezensko veselje. Predprodaja vstopnic v trgovini Zorč na Jesenicah. Po koncertu zveze vlakov proti Ljubljani, Kranjski gori ln Bohinjski Bistrici. Slikar Mazalič razstavi začetkom maja v Zagrebu v Ullrichovem salonu svoje slike iz Bosne. *Umjctnostj> Izšel Je nov zvezek »Umjetnostl*, posvečen hrvatskemu slikarju Vlahu Bukovcu. Fran Erjavec: Srbske pripovedke. V Ljubljani. 1922. Tiskala, Izdala ln založila Učiteljska tiskarna, str. 198. Cena vezani knjigi 18 Din. Znana sta veliko bogastvo in lepota srbske poezije, zato bo gotovo vsak z največjim veseljem pozdravil srečno misel Učiteljske tiskarne, ki nam je poklonila za velikonočne praznike v prevodu zgoraj navedeno zbirko »Srbskih narodnih pripovedk*. Knjiga obsega 30 pravljic in pripovedk iz Vuko-vih in drugih zbirk srbskega narodnega blaga ter Je namenjena zlasti mladini, ki jo bo gotovo čitala z največjo naslado, saj ji še vedno tako primanjkuje ra dobrega čtiva. Upamo, da bo po knjigi rad segel vsak, saj il je dalo založništvo tudi zelo okusno zunanjo opremo. Razstava otroške umetnosti se otvo-ri v Proljetnem salonu v Zagrebu dne 3. septembra t L Razstavijo se risa.ije, pesmi, spisi, rezljarlje, sploh umetniški produkti otrok do 15. leta. »Proljetni Salon* bo izdal povodom razstave strokovno knjigo o otroški umetnosti. Gradjanskl—HanaJUa Slavlja. Na včerajšnji tekmi Gradjanskega proti Ha-naški Slaviji v Zagrebu je bil izid 1:1. Premoč je bila na strani Gradjanskega, toda Slavija je znala kljub temu s spretno obrambo zlasti vratarju preprečiti svoj poraz. Klub kolesariev In motociklistov «Ilirija* v Ljubljani priredi v nedeljo dne 23. aprila .Otvoritvene dirke* na progi Ljubljana-St. Vid. Start in cilj pri km 2.200 v Zg. ftiški. Začetek točno ob 14.30. Na cilju promenadni koncert Dirka se v sledečih kategorijah: Novinci na 3 km, juniorjij na 5 km, seniori na na 3 km, juniorji na 5 lun, seniorji na skupina na 2 km, handicap na 5 km, pod sa vezna na 5 km in tolažil na 3 km. Posebno zanimanje vlada v športnih krogih že sedaj za e-kaj se je bila polomila in zdaj je treba počakati, da pride iz reparature. Rezervne nema . . • Rusinja je bila iz sebe, ampak ona edina Nasproti mi je sedel invalid s trdo no^o; bil je Novosadčan in svoj čas avstrijski vojak, a je pobegnil preko in se kot dobrovoljec boril na mnogih bojiščih, zdravil v Franciji m v Bi-zerti. Zdaj se preživlja s tem, da trguje; vozi blago, espap, iz Zagreba v Beograd, iz Beograda v Sko pije. Ni ravno dosti zaslužka, ali živi se. Nič se m jezil ne na nehvaležnost osvobojene domovine. tudi ne na pokvarjeno lokomotivo. Šla sva skupaj iskat prigrizka. Od požpane postaje sva brodila po ko-losalnem blatu čez široko cesto m še dalje, da sva dobila nekaj malega v maii branjariji. - Tudi dve. tudi tri je bila ze proč-Nekateri potniki so no^rno gledali uri EKSPLOZIJA V KAMNIŠKI SMODN1ŠNICI. V torek zvečer je zletel zadnji objekt kamniške smodnišnice v zrak. Človeških žrtev ni bilo, škoda pa se ceni približno na 200.000 dinarjev. Imenovani objekt se r- nahajal globoko [jroti Stranjam in je služil kot sušilnica smodnika. V (»oslopju je bilo okoli 1000 kg smodnika in pa okoli 500 kg starega avstrijskega dinamona, ki "-a je nameravala naša vlada uporabiti za »kamniktit*. Ta dinamon se je iz dosedaj še neznanih vzrokov už-ral. Plamen je objel takoj smodnik ki se je sušil, nakar je nastala eKsplr-ziia Objekt je s strahovitim pokom zletel v zrak. Zračni pritisk je bil tako močan, da so f>opokale vse šijie v bližini. Prebivalstva se je polastila velika panika. Mnogi ljudje so zbežali iz postelj na prosto, ker so se bali, da zleti vsa smodnišnica v zrak. Pomirj&-nje je nastalo šele potem, ko je prebivalstvo zaznalo, da ni nobene nevarnosti. , . Ogenj je trajal do dveh ponoči m se je odsev videl daleč na okrog. Ta^o kamniški gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče, kakor tudi delavstvo smodnišnice je z veliko požrtvovalnostjo izvrševalo reševalno delo m preprečilo večjo nesrečo. Uprava smodnumice je odredila najstrožjo preiskavo, oa se doženejo vzroki eksplozije. oknih in kadar je kje zapiskala kaka lokomotiva, je postalo vse pOTorno: Aha. k nam jo peljejo! Pa je niso ta je izpolnjevala drugo nalogo Ab neutrudno smo spremljali vsak ž^žg. nobeden ni bil namenjen za nas- Dež je nehal. Na »peronu* sem vendarle poiskal in našel uradnik^ ki m ■ i-i Ar, se ie lokomotiva, ki je in-ejžiji večer pripeljala sko^anski vlak pokvarila in da jo popravljajo v Senom krstu. V pol ure da bo tu, amnak on sam ne verjame, da bo res .. Pol šestih je bila ura, ko smo se Pomaknili. Oviraj, bre ciganče, marš. K rečemo se!* In res so cigani zastirali marseljezo, vlak se je resmeno premaknil. šlo je proti Leskovcu, namesto ob sedmih zjutraj ob pol šestih zvečer. Ko sva sredi noči — Rusinja je bila že izstopila — z Novosadčanom pila is velike čutare dobrega leskovškega vina, sva se menila tudi o tem čakanju »Ali ste videli, mi se nismo jezili. Ce je Germanec vse požgal in uničil, ne more železnica voziti kakor preje. Kad ne može, ne može!* In za malo se nw je zdelo, da je Rusinja tako zabavljale, kar je zelo bistro oparil m za kar se je čutil, skoro bi rekel- osebno užaljenega. _ _ * f » pulte aa jtfOce fl r& m j?rG VCSll i«ki «*»»•• i™ pti«u b«* izje«™ in iiUUia W Lcer celo ▼ spremstvo stražnika, ki se- visoki starosti 80 let. Pri lrwtan>t ga veda kot ina.neo ne nkrene ničesar in je v družbi prijateljev zadela kap. Tru-mrtvašnico pri st. * Ljuba Davidovič, predsednik glav-nega odbora demokratske stranke, je prispel včeraj zjutraj v spremstvu Bo-rislava Popoviča, bivšega ministra ver Milivoja Jovanoviča in poslancev dr. Dufiana Stevčeviča in Kos te Timotije-vida v Zagreb, kjer ostane do sobote, nakar se odpelje v Ljubljano. * Minister Svetozar Pribičevič so je včeraj odpeljal iz Zagreba, kjer se je mudil za velikonočne praznike, zopet ▼ Beograd. Gosp. minister je v torek zvečer na sestanku somišljenikov v prostorih krajevne organizacije demokratske stranke v Zagrebu p, Sofja 34.35 — 35.15, Dunaj 0.55 — 0.7-.. Varšava 1.24 — 1.44. Budimpešta 6.08 — 6 48, valute: marke 16.67 — 17.07, švic. franki 970.50 — 974.50, lire 269.50 — 271.50, iranki 462 — 464, funti 220.12 — 222.12, dolar 49.75 — 50.50, dinar 64 -66. levi 33.10 — 33.90, avstrij. krone 0.60 — 0.80, poljske marke 1.24 — 1.44, ma. Varšava 0.14. Berlin, devize: Rim 1583 — 1587, London 1285 — 1289, Newyork 291.13 — 291.87, Pariz 2701.60 — 2708.10, Curih 5662.93 — 5667.10, Dunaj 3.83 — 3.9.', Praga 585.25 — 586.25, Budimpešta 36.4S — 36.55. X*greb 94, Sofija 206.20 - BRANIStAV TTOSlCs Devetstopetnajsto Tragedija naroda. »Vojaki, počakajte trenutek,« pravi adjutant. -Popeljete sla- »Kralja?* se preplašijo in snamejo šajkafie. ^čadeno pogledujejo utrujenega starca, ki se opira kraj <^ na palico. »Da, da kralja,* jim odgovori kronani starec, kakor bi hotel potrditi adjutantove besede. ^r^vS?,,«. .Gospodar, ne bo prijetno, trdo je na vozu* se opravičuje vodnik volov. 2 «In tebi ni neprijetno, ne trdo, kadar sedel na voz?* ga vpraša kralj. »Zame, hm, to je nekaj drugega^ sto je, kaj bi, če moreš ti, morem tudi jaz. Pomagal mi, da «čS,'da ti kaj podložim,* pravi tretjepozi^ik, zvije dvakrat trikrat plahto, s katero se je ogrnil in podloži kralju. Adjutant vzdigne s svojimi močnimi rokami kralja na voz in voli krenejo zopet naprej med množico, ki je pregrmla cesto. Stari vojaki so poznali svojega kralja, se mu umftah toda množica mladih rekrutov, noseča municljo iz Krusevca, je bodila mimo, ne da bi vedela zanj. »Kako, otroci, ali gre?* jih vpraša kralj. »Gre, čiča, gre,* odgovarjajo rekruti, katerih mladost se tri potrla in zrušila. , . Tretjepozivnika, vodeča vole sta se kar na mah spreme-n3a. Zbočenih prsi, sta prav junaško in vojaško korakala poleg voza, kakor bi hotela reči: «Vidiš, kaj nama je bog dodelil v tej nezgodi, da čuvava in voziva kralja.* Instiktivno čutita, da jima je usoda s tem doživljajem podelila nenavadni dogodek ki je postal pozneje pač najizrazitejša slika vse srbske tragedije. Ta doživljal bo gotovo navdušil največje duhove teza sveta, da mu posvetijo svoje pero in svoje čopiče. Zdaj se smatrata ožjim kraljevim spremljevalcem, ki se morajo brigati zanj. Spotoma mu po domače sprožita: «Kako sediš, gospodar?* »Pazi gospodar! tukaj je izvožena cesta.* Enako odzdravljata vsem, ki snemajo pred kraljem svoja pokrivala ln posebno nežno se obnašata napram živini. »No, daj voliček, daj! Bomo malo potegnili. Klanec je. Dobro nam.* »Ti, levo živinče je slabo,* pripomni kralj. «Kaj hočeš. Vidiš gospodar trpi kakor mi.* .M ki* Pot je dolga, trtrefljiva, ftoOe rečeno fese se, ne pa bodi Pešci se še nekako prerivajo, toda dolga vrsta voz se neprestano ustavlja, stoji dolgo časa, dokler se spredaj zopet ne pomaknejo dalje. Pri neki priliki se pojavi vojaški fotograf in naravna na kralja. Starec pokliče adjutanta ter se mu bolno nasmehne. cSe spominjaš slike Napoleonovega vračanja Iz Moskve?* •Veličanstvo, dobro se spominjam.* •Vidiš, sedaj se dogaja v zgodovini zopet sličen prizor* pokaže kralj na fotografa, kl je svoje delo dovršil Ko dospo v Blace, se pojavi nova neprijetnost. Pristopi poveljnik vsega sprevoda in razodene povelje, da se mora v Blacih ustaviti s svojo kolono. Voz s kraljem istotako ne more dalje Poveljnik je pričakoval, da bo kralj spremenil povelje, kar bi prav lahko storil Toda kralj ni hotel uporabiti svoje kraljevske oblasti, ker star vojak ne bo nikdar kršil povelja. Stopi z voza in mirno pristavi «Ce je tako povelje, moramo slušatl* Svojo pot nadaljuje peš, sedaj že trdno prepričan, da ne bo mogel zdržati. Adjutant se ozira na levo in desno, kje bi našel koga, da bi sprejel kralja na voz. Res, iztaknil je siromašen voziček, kjer človek ni vedel ali so konji ali kocijaš bednejši od voza. Konji so bili popolnoma utrujeni, na skeletih je visela razpeta koža, voz pa bi lahko služil samo za najlažje opravke; posebno siromašen je bil kočijaš. Ta voz je torej vozil srbskega kralja v Nemanino, Belo crkvo sedanjo Kor- ŠUnOd tam zopet ni hotel dalje. Cul je o borbah v smeri Niš-ProkupUe in zahteval je, da ga peljejo na fronto. Dospevši v Prokuplje, si ie ogledal fronto druge armade, Stepe htepa-noviča in videl Je, kako je padel Leskovac. Na postojankah je ostal ves dan in je zapustil Skoplje, ko se je ze oglaša o grmenje na mramorskih postojankah pri Nlšu. Pol ure nato je zavzel sovražnik mesto. Iz Koršumlije je preko Prepolca dospel v Prištino. Nastanil se je v hiši nekdanjega srbskega konzulata, v dolenjem koncu mesta, kjer prihaja vučitirinska cesta. Dvaindvajset let ie vihrala že pred osvobojenjem srbska zastava na tem poslopju. Z drugega nadstropja je segal pogled preko nizkih sosednih hišic, preko širokega polja tja do Sara m Karadaga in je objel vse tužno Kosovo. Čeprav njegove oslabele oči niso mogle vsega pregledati, se je dolgo zamudil pri oknu, da bi videl dim, ovijajoč že Moravine vode m Sitnico. »Tam se odločuje usoda mojega bednega naroda* le bolestno zašepetal kralj, odstopil od okna, ker ni mogel doseči s svojimi oslabelimi Očmi kraja, kjer se dogaja ta velikanski in strašni čin. Nič več ni bil oni stari kralj, ki je še pred letom dni, ko je bilo treba sprejeti odločilno borbo in izgnati sovražnika iz zemlje, stopil v rove ln zagrabil puško. Ni še leto, odkar se ie pojavil med svojo vojsko na belem konju in je nastopil med njimi, kakor »človek iz naroda*, ki razbije sovražnikovo poplavo, odreši Srbijo, kakor govori prorokba. Sedaj je sedel na stolu zlomljen, upognjen starec, brez vsake vere v usodo svojega naroda. Sem in tja je dvignil glavo, pa mu je zopet padla na prsi Globoka tišina in mir sta vladala v prostorih, ker nihče ni hotel vznemirjati zamišljenega kralja. Kdo bi v teh trenutkih še bolj paral dušo tega nesrečnika, kdo bi ne pojmil strasti njegove bolezni Edino domači otroci, brez vsakega pojma o trpljenju so naenkrat krčevito zajokali, začuvši, da se pod njihovo streho nahaja srbski kralj. »Mi hočemo videti kralja* so plakali. Starec je čul njih prošnjo, vstal in sam odprl vrata. »Pustite jih k meni, pustite jih k meni* je zaklical. Njegov bledi svečeniškl obraz, bolestne in utrujene oči, tihi in blagi glas vse je sličilo v tem trenutku besedam Boga človeka. < Pustite otroke k meni* Posadil jih je na kolena, poljuboval jim lase in grenke solze so kapale po licu. Bog zna, če je v tem času občutil, da sedi na njegovem kolenu pokolenje, katerega ramena bodo nosila vse težke in slabe posledice teh dogodkov. Bog zna, ali je mislil na to, da postane ta strašni dogodek lahko epična pesem ali pa zločin, težak in krvav zločin. Njegova beseda zadrhti, za-solzi se oko. »Poglejte, otroci, dobro poglejte. Poslednjič vidite svojega kralja.* Te starčeve solze so skalile otroško radost, gledajoče iz bližine svojega kralja. Nedolžni otroci si ne morejo predstavljati, da tudi kralj joče; slikajo si ga vedno srečnega in zadovoljnega. Razočarani vprašajo: »Kam boš pa ti šel?* »Jaz? Tja, kamor ie odšlo toliko mojih vojakov.* Strašni prizor je izvabil starim, stoječim ob strani, solze v, oci* »In mi ne bomo imeli kralja?* je vzklikala deca v sladki naivnosti ter še hujše rezala kraljevo dušo. »Boste, boste* pravi kralj. Mladega kralja boste imeli, ki vas ljubi kakor vi njega.* (Dalje prihodnjič.) Objave * Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljeni. Skupna pevska vaja in važen razgovor se vrši, danes v četrtek dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer. V petek, dne 21. t m. se sestane polnoštevllni zbor pred deželnim muzejem v koncertnih oblekah v svrho fotografiranja ob četrt na 7. zvečer. Točno Odbor. * Četrto javno predavanje Zvonimira Bernota, glavnega urednika »Napreja*: 'Idealizem in materializem*. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 21. aprila 1922. Velika dvorana »Mestnega doma. v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v I. vrsti po 5 Din, v II. — VI. vrsti po 2 Din, v VII. X. vrsti po 1 Din. Stojišče 50 par. * Gozdarsko društvo v likvidaciji vabi vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ob enem ustanovni zbor Podružnice Jngosloveaskega šumarskega udru-zenja, ki se bo vršil dne 4. maja 1922. t»b 10. uri 30 min. v »Narodnem domu* v Mariboru. Dne 5. maja bo izlet v okolico Maribora in na Pohorje. Natančnejši podatki so razvidni iz aprflove številke Šumarskega lista*. Odbor. * 5. redni občni zbor jagostovanskih niuidemikov v Mariboru se vrši v nede-ijo 34. t. m. ob 8. uri zjutraj v mali dvorani Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1.) Odobritev zapisnikov zadnjih treh občnih zborov; 2.) Poročilo odbora; 3.) Poročilo preglednikov; 4.) Sprememba pravil; 5.) Sprejetje programa; 6.) Potrditev poslovnika; 7.) Sklepanje o pristopu k »Centralnemu tajništvu* ; 8.) Sklepanje o «Prosveti»; 9.) Slučajnosti: 10.) Volitve: Udeležba članov je obvezna, ustanovni člani se k udeležbi vljudno vabijo. Na predvečer se vrši v »Novi pivarni* (Halbindl) prijateljski sestanek starešin bratskih akad. društev in aktivnih članov društva. V nedeljo popoldne se pa vrši čajanka društvenih članov. PROROKOVANJE BODOČNOSTI. Neka francoska revija ie ©tvorila anketo o vprašanju, ali se more prorokovati bodočnost Odgovor so poslali tudi številni učenjaki, vendar pa si njihova na-ziranja močno nasprotujejo. Nekateri odločno odklanjajo to možnost drugi zopet navajajo deloma že poznane deloma popolnoma nove slučaje o posrečenih pro-rokovanjih. Tako Je neki človek točno navedel dan in uro, kedaj bo umrl. Zdravniki so vedeli za njegovo prorokbo in so zato vsak dan zapisovali njegovo stanje. Bilo jc to maja 1914., ko je neki Den-causse iziavil, da bo umrl še pred zimo. Dne 24. oktobra je izjavil odločno: »Umrl bom o Vseh svetih*. Štiri dni kasneje ga Je napadla lahka slabost nakar ie pove dal, da bo umri 1. novembra točno ob dvanajstih ponoči. Dne 1. novembra Je ob pol 12. uri še vprašal svojo ženo, koliko je ura. Zena je vedela za njegovo prerokovanje in ga je hotela zato prevarati. Odgovorila mu je namreč, da je že dve uri čez polnoč. Toda on se trt dal preslepiti. Točno o polnoči se je obrnil k zidu in ko je ura pričela biti, je pokazal z roko nanjo. Ko je odbila dvanajst, mu je roka nenadoma omahnila in bil je mrtev. Dosegel Je 76 let. Mnogo prorokovanj je bilo zlasti pred izbruhom svetovne vojne. Najbolj znana je prorokba iz neke vasi na Francoskem, ki pravi, da se bo Francija v zvezi s svojimi zavezniki zapletla v svetovno vojno in zmagala, kar se ie tudi v resnici zgodilo. Vremensko poročilo Lijnblana, 19 aprila 1922. _Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljabljana Zagreb . Beograd i mnaj . Praga . inomoet. ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7615 7582 7595 756 6 757-7 7623 759-8 Zračna temperatura 4-3 14-6 82 10-0 9-0 70 1-0 Veter bresvetra jng. zap. t* zapad jug. zap. bresvetra Oblačno 0-10 megla oblačno dei oblačno oblačno Padavine j mm 02 30 10-0 1-0 60 V Ljubljani baromete nertan., temper. nora. - Bolnee vzhaja ob 507, zahaja ob 18 53. . j. M ni. H*_. mtlk MMMk B Mmdl * Ote. — Trg««« £ STELS-.'£tSVSSU«—»— —1 ...mk«M Ite «pr»M|* M «ieo"'t» ^ •*• I* •*"«•«!• »rllofM «■»«»■*» «» »dO«—- Poslovodja, 1106 sedaj vodeč večjo tvrdko na deželi, želi s 1. junijem »li po dogovoru nastopiti emko mesto. Cenjene dopise pod »Marljivost* na npr. »Jutra*. Absolvent 4/1061 višje strojna šole s prakso, išče službe pri strojnem ali elektrotehničnem podjetju. — Ponudb pod »Tehnika* na mariborsko podružnico »Jutra* 4. Korespondentlnja zmožna slovenske in nemške stenografije s prakso se išče za večje tovarniško podjetie v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 52/a. Stroj 2001 za cementno strešno zrezno opeko izdelovati, skoraj nov, se proda. Več se zve pri zid. mojstru Jurju Ferenc v Trbovljah. Otroika postelj, prav dobro ohranjena, z mrežo i in predalom se proda. Ogli-da 1 se jo labko od 18. t. m. dalje. Naslov pove uprava »Jutra*. Delavsko stanovanje se išče proti dobremu plačilu. Opravljal bi tudi posle hišnika. Pojasnila daje anončn družba Alotna Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1056 • Zgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Blago za prevleko dimov ta tirnega pohištva t veliki izberi, dalje različno platno ia jnte it tapatnlke, sedlar]« Ltd. priporoča tvrdka A. & E. Skabernč, t Ljabljana, Mestni trg 18. Dežne plašče za dame in gospode v veliki izbiri priporoča tvrdka A. & E. Skaber-ne, LJubljana, Mestni trg lO.sis/d d. d. v LJubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov | velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo nporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava X*6ekoslo vaški in angleški koks za livarno in domačo nporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 3013 Prometni imi za premog, d. d. u Ljufeljani, Itonsta ulica 19. Za presrčne dokaze sočutja in Sterilne izraze sožalja ob prebridki izgubi ljubljenega moža, sina in brata, gospoda YJifomira fedor a Jelenca urednika »Jutra«, pporučnika u rez., dobroooljca s solunske fronte za mnogobrojno in častno spremstoo na zadnji poti, za poklonjeno coetje izrekamo osem naiiskrenejšo in najtoplejšo zahoalo. Prao posebno se zahoaljujemo Vitomirooun oojnim fooarišem gg. dobroooljcem, konzorciju Jutra", Jugoslooanskemu nooinarskemu udru-5enju, sekcija rjubljana, Komandi draoske dioizijske oblasti za prirediteo oeličastnega Doareba, gg. peDcem in peoooodji g. ferdinandu Juoancu za lepo petje, zastopniRom oseh uradoo in oblasti, ki so spremili našega ljubljenca k oečnemu počitku. Vsem naša najiskrenejša zahoala. v Cjubijani, dne is. aprila 1922. Žalujoča rodbina JelenČeoa. M. KDŠTRIN LJUBLJANA Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „WALTER MARTINY« Na razpolago ;e hidravlična stiskalnica za montiranje polno-' gumijastih obročev. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: KuStrin Ljubljana. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta itev. 20. Telefon štev. 470. Maribor. Jurčičeva ulica Stev. 9. Telefon št 133. Beograd, Knez Mlhajlova ulica 3.