GLASBENO ŽIVLJENJE
NA PTUJU
NADA JURKOVIČ
Če govorimo o glasbenem življenju v našem
mestu, ne moremo mimo glasbene šole. Zgo-
dovina te institucije je zelo zanimiva, prav
tako stavba, v kateri je bila in je še sedaj glas-
bena šola. Zato bomo najprej pogledali zgodo-
vino stavbe.
Na nekdanjem Wagplatzu, do nedavnega
Hrvatskem trgu, sedaj Dravski ulici, so leta
1315 Ptujski gospodje postavili meščanski
špital. Ta je imel svojo cerkev sv. Duha, po
kateri se je špital tudi imenoval špital sv.
Duha. Bernard Ptujski gaje 1413. obnovil in
dal urediti prostor za dvanajst onemoglih in
revnih meščanov. Vse do leta 1875 je bil me-
ščanski špital v tej zgradbi. Edino znamenje,
ki še danes kaže na to, je sončna ura na južni
strani zgradbe. Leta 1878 se je sem vselila
glasbena šola nemškega glasbenega društva -
Musikvereina. Šola je imela prostore v 1. nad-
stropju, v pritličju je domoval mestni urad za
tehtanje z mostno tehtnico ter pisarna bolni-
ške blagajne. 1
Zanimivo je, da so v koncertni dvorani glas-
bene šole imeli svoj bogoslužni prostor evan-
geličani, saj najdemo v spisih zapisano, daje v
dvorani oltarna stena, miza ter harmonij, last
evangeljske podružne občine.2
Ptujsko glasbeno društvo -
Pettauer Musikverein
Ptujsko glasbeno društvo so ustanovili 9.
marca 1878_ na pobudo trgovca Viktorja
Schulfinka. Že 1. maja so pripravili nastop v
parku, junija pa odprli društveno glasbeno
šolo, v katero se je vpisalo 17 učencev.
Mestna občina jim je dodelila letno subvenci-
jo v višini 500 goldinarjev. Že prvo leto so
imeli godbo in godalni sekstet, godalni orke-
ster in harmonikarski orkester. Število učen-
cev je naraščalo. Najzaslužnejši ravnatelj, kije
sicer dobil naziv umetniški vodja, je bil Erich
Wolf Degner. Ta je reformiral učni načrt po
Bülowu iz Miinchna ter uvedel fakultativni
pouk glasbene zgodovine. 27. avgusta 1885 je
Ministrstvo za uk povzdignilo šolo v konce-
sionirano ustanovo, število učencev se je od
50 povzpelo na 92. V Degnerjevem času je
bilo koncertno življenje na Ptuju precej živah-
no. Za posamezne koncerte so vabili glas-
benike iz Celja, Maribora ter Gradca. Leta
1888 je Degner odšel v Weimar, 1889. ga je
Glasbeno društvo imenovalo za častnega čla-
na. Namesto Degnerja je prišel Arno Schütze,
ki je moral zaradi pomanjkanja denarja odpo-
vedati koncerte velikega orkestra, dal pa je I
poudarek komorni glasbi. Po Schiitzevem od-
hodu so se ravnatelji menjavali. Naj med nji-
mi omenim dr. Fritza Fliednerja iz Londona,
ter učitelja violine Maxa Jörgensena iz Roc-
khamptona v Avstraliji. Leta 1903 je šola ob
25-letnici delovanja dobila priznanje Ministr-
stva za kulturo in uk. V letih 1908 do 1910 je
prevzel vodstvo šole dr. Roderick von Mojsi-
sovics, ki je izdelal učni načrt po Degnerjevi
metodi. Zadnji ravnatelj je postal Carl Ettler,
ki je vodil šolo še v novi državi. Kraljevini
SHS. Ker Slovenci in Nemci v novi državi
niso našli skupnega jezika glede ureditve glas-
bene šole, je predsedstvo poverjeništva za no-
tranje zadeve z odlokom dne 24. aprila 1921
razpustilo društvo Pettauer Musikverein. Kot
razlog so navedli prekoračitev s statutom do-
ločenega delokroga - to je sodelovanje z Süd-
marko in Schulvereinom. Z istim odlokom je
bilo določeno, da se ves inventar glasbene šole
izroči Mestni glasbeni šoli na Ptuju, ostane pa
last mestne občine. Tako je po triinštiridesetih
letih delovanja prenehala obstajati Glasbena
šola nemškega glasbenega društva. Ob koncu
naj omenim, da so med ustanovitelji Musi-
kvereina bili tudi Slovenci, cilj društva pa je
bil gojiti dobro glasbo.3
Slovenska glasbena šola
Ptujčani so si zelo prizadevali za ustanovi-
tev slovenske glasbene šole. Zato so imenovali
pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali nadko-
misar Mihael Meža, profesor Hinko Vodnik,
kapelnik Vaclav Engerer, nadučitelj Vinko
Šerona, učitelj Mirko Majcen, sodnik dr. Hin-
ko Schreiner, učitelj Dragotin Kveder. Na nji-
hovo pobudo je bila ustanovljena s sklepom
mestnega sveta dne 27. junija 1919 Mestna
glasbena šola. Ker ni imela svojih prostorov,
je začasno gostovala v zgornji klavirski sobi
dijaškega doma, pa tudi v biljardni sobi. Prvi
kuratorij so sestavljali okrajni sodnik dr. Hin-
ko Schreiner, zdravnik dr. Bela Štuhec, trgo-
vec Milko Senčar, učitelj Mirko Majcen, nad-
komisar Mihael Meža ter posestnik Ivan Ste-
udte. Ravnatelj je postal Vaclav Engerer, ki je
poučeval klavir in violino. Vpisalo se je 75
učencev za klavir in 34 za violino, kar je bilo
spričo pomanjkanja učiteljev več kot preveč.
Zato so prosili za pomoč tudi organista Perda
Frasa, ki je poučeval klavir, violino pa sta po-
učevala Rudolf Mate in Mirko Majcen. Ker
so bili prostori v dijaškem domu pretesni, so
dobili v Musikvereinu na razpolago dve sobi.
Prostorska stiska pa ni bila edini problem, s
189
katerim se je ukvarjala mlada slovenska glas-
bena šola. Težave so bile tudi s kadrom ter z
notami. Učne moči so iskali pri Glasbeni ma-
tici v Ljubljani, kjer se je njen ravnatelj Matej
Hubad precej trudil, pa tudi na konzervatoriju
v Pragi.
Čeprav je bila glasbena šola ustanovljena že
leta 1919, je komaj 1921., po razpustitvi Mu-
sikvereina, dobila prostore v nekdanjem meš-
čanskem špitalu, kjer domuje glasbena šola še
danes. Avgusta 1921 je mestni magistrat izdal
razglas za vpisovanje gojencev v Mestno glas-
beno šolo. Poučevalo naj bi se klavir, violino,
solo petje, mladinsko petje, teorijo in harmo-
nijo.
Leta 1922 so bili člani kuratorija dr. Bela
Štuhec, Ivan Klemenčič, Andrej Hemja ter
Vinko Serona.4
Zanimiv je podatek, da so člani Čitalnice že
leta 1884, torej šest let po ustanovitvi glasbe-
ne šole pri Musikvereinu, ustanovili lastno
glasbeno šolo, ki jo je vodil Steinberger. Žal
pa je ta šola delovala le kratek čas.5
Glasbena šola, ki jo je ustanovila mestna
občina, je od 1922., ko so na Ptuju ustanovili
Glasbeno matico, pa do 1934. delovala pod
okriljem Glasbene matice. Leta 1934 se je
preimenovala v Glasbeno šolo Ptuj. Med leti
1926 in 1930 je bil ravnatelj Karol Pahor, ki
je poučeval violino, solo petje in harmonijo.
V času svojega delovanja je ustanovil
50-članski mladinski pevski zbor, klavirski
trio, ki so ga sestavljali učitelji šole Karol Pa-
hor - violina, Čenda Šedlbauer - violončelo
ter Anka Stöhr - klavir. Trio je z uspehom na-
stopal na Ptuju in drugod. 17. junija 1976 so
šolo poimenovali po nekdanjem učitelju in
ravnatelju^v Glasbeno šolo Karol Pahor Ptuj.
Čenda Šedlbauer je prišel na Ptuj iz Prage
leta 1928. Poučeval je violino in violončelo.
Sodeloval je pri klavirskem triu ter pri goda-
lnem kvartetu, ki so ga sestavljali Miroslav
Logar - 1. violina, Drago Hasl - 2. violina, Ju-
lij Pavletič - viola ter Cenda Šedlbauer - čelo.
Šedlbauer je nekaj časa vodil moški pevski
zbor, od 1931 do 1938 pa mešani pevski zbor
Glasbene matice. Leta 1938 je Šedlbauer od-
šel k opernemu orkestru v Ljubljano.
Med spisi iz let 1930/31 je zanimiva pro-
šnja Ubalda Vrabca (roj. 11.12.1905 v Trstu),
ki je prosil za mesto učitelja violine. Pisal je iz
Argentine, kjer je deloval kot zborovodja ter
vodja društvenega orkestra. Vendar Vrabec v
Buenos Airesu ni bil zadovoljen in se je želel
čimprej vrniti v domovino. Tako je leta 1931
dobil mesto učitelja violine na šoH Glasbene
matice v Mariboru, kjer je ostal do 1941.6 Iz
Maribora je odšel v Trst, kjer je kot skladatej
in zborovodja delal vse do 27. januarja 1992,
ko se je izteklo njegovo bogato in plodno ži-
vljenje.
Med ravnatelji Glasbene šole je treba ome-
niti še Jožeta Gregorca, ki je prevzel vodenje
šole v šolskem letu 1940/41, potem pa zopet
po vojni in sicer za pet let. Poučeval je violi-
no, solo petje, glasbeno teorijo, vodil je mali
simfonični orkester, bil dirigent mestne godbe
ter zborovodja mešanega pevskega zbora.
Ustanovil je Obrtniški moški pevski zbor, ki
je predhodnik današnjega Komornega moške-
ga zbora.
Gregorca je nasledila Eleonora Šrol - Sen-
car, ki je začela poučevati klavir že 1945.
Glasbeno šolo je vodila do upokojitve leta
1977. Bila je organizatorica koncertnih gosto-
vanj na Ptuju. Sedaj že vrsto let vodi
Glasbeno šolo Anton Horvat, ki je tudi diri-
gent godbe na pihala.7
Slovensko pevsko društvo na Ptuju
Slovensko pevsko društvo je bilo ustano-
vljeno 21. novembra 1884 in je imelo pred-
vsem narodno prebujevalni značaj. Iz ohra-
njenega gradiva razberemo, da so 1886. orga-
nizirali na dvorišču minoritskega samostana
velik pevski koncert, kjer je sodelovala tudi
vojaška godba. Nastopali so tudi v Čitalnici
na Ptuju in v Mariboru. Ob pripravah na
10-letnico zbora so poslali prošnje skladate-
ljem Benjaminu in Gustavu Ipavcu, Hrabro-
slavu Volariču, Antonu Nedvedu, Antonu
Foersterju ter Stanku Pimatu, naj napišejo
skladbe za veliki koncert ob jubileju društva.8
Povezovali so se tudi z drugimi zbori, prirejali
Leta 1904 je Slovensko pevsko društvo poslalo v
Gradec društvena pravila v potrditev.
190
Spored koncerta, ki ga je priredilo Slovensko pev-
sko društvo na Ptuju 11. junija 1921
Iz leta 1923 je zanimiva statistika o poklicu staršev
učencev glasbene šole
gostovanja. Tako je 1923. gostoval na Ptuju
mešani zbor Glasbene matice iz Ljubljane. V
Čitalnici so pripravili silvesterski program s
pevskimi točkami, sodelovali so tudi pri slav-
nostih Sokola, predvsem pa budili zanimanje
za slovensko ljudsko in umetno pesem. Žal je
ohranjeno ahrivsko gradivo o Slovenskem
pevskem društvu zelo pičlo.
Zaradi objektivnosti moramo omeniti še
Pevsko društvo nemške manjšine na Ptuju
(Gesangverein der deutschen Minderheit), o
katerem so ohranjeni zapisniki za čas od 1923
do 1942. Iz zapisnikov je razvidno, da so ime-
li pevski zbor, ki ga je vodil Wratschko ter
gledališko skupino, ki sta oba sodelovala na
družabnih večerih. To društvo je bilo izrazito
nacionalistično usmerjeno.
Glasbeno življenje na Ptuju od druge polo-
vice prejšnjega stoletja do danes je bilo torej
zelo razgibano. Naj ob zaključku tega zapisa
omenim še pevski zbor ptujske gimnazije, ki
je sodeloval na vseh šolskih proslavah ter imel
vsako leto zaključni koncert, pa mešani pev-
ski zbor sv. Cecilije, ki ga je vodil zborovodja
in organist Franjo Petek, ter zbor sv. Jurija iz
proštijske cerkve, ki ga je vodil Ferdo Fras.9
Tradicija zborovskega petja se na Ptuju nada-
ljuje še danes.
OPOMBE
1. Felsner Josef, Pettau und seine Umgebung,
1895, str. 86 — 2. Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP),
fond Muzejsko društvo šk. 13 - Kurzgefasste Vere-
insgeschichte des Pettauer Musikvereines
1878-1919. — 3. Podatke o Musikvereinu in glas-
beni šoli sem našla v fondu Muzejskega društva, šk.
13. — 4. ZAP, fond Muzejsko društvo šk. 21 -
Glasbena šola Ptuj 1919-1922. — 5. ZAP,, fond
Muzejsko društvo šk. 13 - Pettauer Mnsikverein-
1878-1921. — 6. ZAP, fond Glasbena šola šk, 3,
ovoj 1. — 7. Drago Hasl, Petdesetletnica slovenske
glasbene šole v Ptuju 1919-1969. — 8. Slovensko
pevsko društvo Ptuj, fond Glasbena.šola šk. I, ovoj
I. — 9. Jože Gregore, Kulturno življenje tik pred II.
svetovno vojno in prva leta po njej v Ptuju, Ptujski
zbornik V, 1985, str. 159.
191